1-2 KRONIKA izvirno znanstveno delo UDK 930.271:736.2(497.4 Šmarata) 069.5:736.2(497.4 Snežnik) prejeto: 8. 2. 2000 Marjeta Sasel Kos dr., višja znanstvena sodelavka. Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, Gosposka 13, Sl-1000 Ljubljana Rimski napisi iz Smarate IZVLEČEK Avtorica v članku objavlja rimske nagrobne napise iz Smarate, lokalno pomembnega rimskega naselja, ki se hranijo na gradu Snežnik. Posebej zanimiva so imena umrlih oseb, ki sodijo v severnojadranski imenski krog, v okviru katerega tvorijo posebno skupino. Od sosednjih rimskodobnih ižanskih osebnih imen se ločijo po tem, da med njimi ni keltskih imen. SUMMARY THE ROMAN INSCRIPTIONS FROM ŠMARA TA In the article the author publishes four Roman epitaphs from Smarata, locally an important Roman settlement, which are kept at the Snežnik castle. Particularly interesting are the names of the deceased - they belong to the Northern Adriatic onomastic group. Within its frame they form a special group. They differ from the neighbouring Roman period personal names from Ig by the fact that there are no Celtic names among them. Ključne besede: rimski napisi, rimska zgodovina, imenoslovje (onomastika), severnojadranska osebna imena Odkritje rimskih spomenikov Pri vasi Smarata (južno od Starega trga pri Ložu), kakih sto korakov jugozahodno od cerkvice sv. Marjete, je bil večji kup kamenja, ki so ga kmetje kopali za most čez bližnji potok Mali Obrh. To je bilo leta 1887, čeprav Jernej Pečnik v Izvestjih napačno omenja leto 1886 (prim, pismo Kariu Deschmannu z dne 14. 8. 1887: Arhiv Re- publike Slovenije, K. Dežman, priv. A VIII Fasc. 3 in pismo Jakoba Pianeckega, NMS, Arhiv 2/87). Tam je rasla stara češnja, ki se je potem, ko so jo približno meter globoko izpodkopali, podrla. Pod njo so odkrili lepo obdelano kamnito ploščo, kak meter dolgo in pol metra široko, ki so jo ob jemanju na piano zlomili na več kosov. Izkazalo se je, da ima na navzdol obrnjeni strani rimski napis Turoio nepoti (št. 4); prepeljali so jo na grad Snež- nik.^ Po naročilu kneza Schönburg Waldenburga (družina je grad kupila leta 1853 in ga imela v lasti vse do konca 2. svetovne vojne)^ je v začetku avgusta manjše izkopavanje tega mesta prevzel Pečnik. Menil je, da je odkril obzidano grobno parcelo, veliko približno 14 m^ možno pa je, da gre za ostanke pravokotnega tlorisa neke predhod- * Dr. Draganu Božiču se lepo zahvaljujem za pomoč pri iskanju in vrednotenju arhivskih virov, dr. Jani Horvat pa za ljubeznivost, da je besedilo prebrala pred objavo. (K.) D(eschmann), Die heuer aufgedeckten Römer- Denkn\ale bei Schneeberg in Innerkrain, Laibacher Wochenblatt Nr. 368, 27. 8. 1887. Šmaraški napisi so objavljeni (brez komentarjev) v Corpus inscriptionum Latinarum (CIL III), v suplementnem zvezku pod ■številkami: 10722-10725 ter v: V. Hoffiller, B. Saria, Antike Inschriften aus lugoslavien, Heft 1: Noricum und Pannonia Superior, Zagreb 1938 (AIJ), pod št. 123-125, s fotografijami. ^ Kratko o zgodovini gradu in menjavi lastnikov M. Smole, Graščine na nelidanjem Kranjskem, Ljubljana 1982, 449-451. 95 12 KRONIKA MARJETA SASEL KOS: RIMSKI NAPISI IZ ŠMARATE, 95-101 ■i 2000 ne zgradbe. V tem obzidanem arealu je Pečnik nato izkopal več - očitno poznorimskih - grobov, in kot je menil, tudi ostanke grobne kapele. V Izvestjih piše takole: "4. Šmarjeta, pri Šneberku. Južno od cerkve je rimsko zidovje in malo naprej proti Šneberku je znamenito rimsko grobišče. Tu sem izkopal rimski daritveni altar Našlo se je tudi več plošč z napisi. En napis je vzidan v cerkvi sv. Marjete, drugi so v gradu. V enem samem grobu sem našel 1. 1886. tri kamenite napise pri ostankih treh rimskih vojakov"^ Največja grobnica, v kateri je odkril tri okostja, je bila pokrita s štirimi plo- ščami; za tri se je izkazalo, da so zgodnjerimske nagrobne plošče z napisi, medtem ko je bila četrta brez napisa. Uporaba zgodnejših nagrobnikov za konstrukcijo poznejših grobov vsekakor kaže na nepietetni odnos do grobov nekdanjih generacij, ki so živele v istem kraju, čeprav neposrednih vzro- kov za takšno ravnanje ne poznamo. V veži gradu Snežnik so vzidane štiri plošče z napisi, tri iz prav- kar omenjene grobnice ter četrta, ki so jo kot prvo našli pod koreninami češnje; morala se je torej na- hajati blizu njih, verjetno uporabljena kot pokrov sosednjega groba. Kaj več o napisu, za katerega Pečnik omenja, da so ga vzidali v samo cerkev,^ pa žal ni znano. Rimskodobno naselje v Šmarati Smarata leži ob jugozahodnem robu Loškega polja. Poznorimski grobovi so pripadali naselbini, del katere je leta 1957 kopal Notranjski muzej iz Postojne pod vodstvom Mchtilde Urleb, ki je os- tanke zidovja pripisala rimski naselbini prvih dveh stoletij po Kr.^ Analiza drobnih predmetov iz teh izkopavanj pa kaže, da sodijo pretežno v 4. in 5. stoletje po Kr.,^ verjetno torej v isti čas kot poz- norimski grobovi, ki so ji zelo verjetno pripadali. Gotovo pa je nekje v bližini moralo obstajati tudi zgodnjerimsko naselje s pokopališčem, s katerega so izvirale nagrobne plošče z napisi, odkrite v kon- strukciji poznorimskih grobov. Nad vasjo je utr- jeno gradišče z nasipi, kar kaže na poselitev šma- raškega prostora v železni dobi. Kraj je ležal izven J. Pečnik, Prazgodovinska najdišča na Kranjskem. Lož - Čubar, Izvestja Muz. dr. Ki. 14, 1904, 188; isti, Vojvo- dina Kranjska v predzgodovinsld dobi, Ljubljana 1912, 23. Glej tudi (M.) Urleb, Smarata, v: Artieološka najdišča Slovenije, Ljubljana 1975, 155. Dva napisa objavlja s fotografijo tudi J. Kebe, Loška dolina z Babnim poljem - Zgodovina župnij Stari trg pri Ložu in Babno polje, Ljubljana 1996, 13. ^ Pečnik, n.d. v Izvestjih, 188. M. Urleb, Križna gora in okolica v antiki (II monte Križna gora e dintorni neU'epoca romana), Arti. vest 19, 1968, 475-476; glej tudi ista. Loška dolina in okolica v davnini, Nolranjsld listi 1, Stari trg pri Ložu 1977, 26-27. y. Perko, A. Bavdek, \. Lazar, Poznoantično najdišče Smarata (The Late Roman Site of Smarata), Arh. vest 49, 1998, 271-283. glavnih in direktnih prometnih poti, ki so pove- zovale pomembne večje naselbine poznolaten- skega in zgodnjerimskega časa v širšem prostoru (Tergeste, Ocra, Nauportus, Emona, Neviodunum), pač pa je moral biti eno pomembnejših pokra- jinskih vaških središč, ki je ležalo ob pomembni poti, ki sicer ni omenjena v antičnih itinerarijih, je pa povezovala Tergeste mimo Križne gore z ob- močjem Acerva (Stična -Ivančna gorica), od koder so poti vodile naprej v Panonijo in Norik.^ Romanizacija Notranjske se je začela, sodeč po najdbah z nekaterih raziskanih najdišč kot so Parti pri Stari Sušici, Ambroževo gradišče in Baba pri Slavini,^ kakšno generacijo po ustanovitvi Akvileje (183/181 pr. Kr.) in rimski osvojitvi kraljestva Histrov (177 pr. Kr.), dogodkih, ki so v tem pro- storu nedvomno zaradi bližine odmevali, niso pa nanj še neposredno vplivali. To se je začelo do- gajati bolj intenzivno šele v začetku 1. stoletja pr. Kr., ko so Rimljani že nadzorovali promet skozi tako imenovana italo-ilirska vrata pri Postojni,*^ posebej pa v avgustejskem obdobju, ko je rimska materialna kultura prodrla tudi na notranjska naj- dišča, kljub njihovi relativni odmaknjenosti. Smarata je bila torej večja, po rimskem vzorcu urejena domačinska vas, po vsej verjetnosti na sa- mem obrobju emonskega mestnega upravnega območja, katere antično ime, podobno kot za Ig, ni sporočeno. Tako kot za Ig tudi za Smarato ne mo- remo z gotovostjo reči, da je imela status rimske vasi (vicus), kot je to npr. izpričano za Navport (Vrhniko).Domačini so živeli na robu severno- S. Ciglenečki, Potek alternativne ceste Siscija-Akvileja na prostoru zahodne Dolenjske in Notranjske v času od 4. do 6. stoletja. Preliminarno poročilo o raziskovanjih Korinjskega hriba in rekognosciranjih zahodne Dolenj- ske (Der Verlauf der Alternativslrasse Siscia-Aquileia im Raum von Westdolenjsko und Notranjsko in der Zeitspanne vom 4. bis zum 6. Ih. Präliminarbericht über die Erforschung des Korinjski hrib und die Rekog- noszierungen von Westdolenjsko), Arh. vest 36, 1985, 255-284, posebej zemljevid na str. 267. J. Horvat, Notranjska na začetku rimske dobe: Parti pri Stari Sušici, Ambroževo gradišče in Babe pri Slavini (Notranjska [Inner Carniola] at the Beginning of the Roman Period: Parti near Stara Sušica, Ambroževo gra- dišče and Babe near Slavina), Arh. vest 46, 1995, 177- 216. J. Sasel, Strabo, Ocra and Archaeology, v: Ancient Euro- pe and the Mediterranean. Studies presented in honour of Hugh Mencken, Warminster 1977, 157-160 (= Opera selecta, 1992, 630-633); V. Vedaldi lasbez. La Venetia Orientale e I'Histria. Le fonti letterarie greche e latine fino alia caduta dell'Impero Romano d'Occidente (Studi e Ricerche sulla Gallia Cisalpina 5), Roma 1994, 96-100; J. Horvat, Ausbreitung römischer Einflüsse auf das Süd- ostalpengebiet in voraugusteischer Zeit, v: Provinzial- römische Forschungen. Festschrift für Günter Ulbert zum^ 65. Geburtstag, Espelkamp 1995, 25-40. M. Sasel Kos, Nauportus. antični literarni in epigrafski viri (Nauportus: Literary and Epigraphical Sources), v: J. Horvat, Nauportus (Vrhnika), Ljubljana 1990; 17-33 (143-159). 96 2 KRONIKA 2000 MARJETA ŠAŠEL KOS: RIMSKI NAPISI IZ SMARATE, 95-101 jadranskega (venetskega in histrijskega) in japod- skega sveta, podrobneje jih etnično ne moremo opredeliti.^ ^ Poskusi, da bi glavno japodsko opo- rišče Metulum locirali na Notranjsko (npr. Metulje ali Smihel pod Nanosom), so zgodovinsko povsem neutemeljeni.^^ Kolonisti so se sem priseljevali - če so se - le sporadično, pač pa je staroselsko prebi- valstvo privzelo rimske navade, kar posebej zgo- vorno dokazujejo rimski nagrobni spomeniki iz prvega stoletja po Kr. Zgodnejša datacija (1. sto- letje) je verjetnejša kot nekoliko poznejša (2. sto- letje), formula Dis Manibus (božanskim Manom, duhovom umrlih), sicer značilna za čas od konca 1. stoletja po Kr. dalje se namreč še ne omenja na začetku nagrobnih napisov. Pogosto rimskih na- pisov ni mogoče natančno datirati, možna je le groba časovna opredelitev. Analize kamnin, iz ka- terih so bili izdelani nagrobniki, še niso opravljene, bilo pa bi zelo zanimivo vedeti, če je en od na- grobnikov res izdelan iz nabrežinskega apnenca. Že samo dejstvo, da bi vaščani za svoje nagrob- nike uvozili drag nabrežinski kamen, bi kazalo ne le na razmeroma zgoden čas, ampak tudi na raz- meroma bogat in dokaj razgledan sloj vaškega pre- bivalstva, ki je bil verjetno v vasi vodilen. Nagrobni napisi 1. Nagrobna štela iz belega nabrežinskega ap- nenca (tako J. Pečnik in B. Saria), 126 x 45 cm; v. črk 4,5 cm. Napisno polje je bilo ob priliki pre- meščanja poškodovano. Obdajata ga pilastra z list- natim okrasom. Nad arhitravom je v zatrepu ro- zeta. Na bazi napisa so v okvirjenem napisnem polju podatki o velikosti grobne parcele (si. 1). Najdena je bila skupaj z dvema sledečima kot del omenjenega poznorimskega groba, odkritega pri cerkvici sv. Marjete. Hrani se vzidana v gradu Snežnik. CIL III 10722 = Aljn?,, fot. Planius [Sex]st[i]lius Feucontis f(ilius) Od Schönlebna dalje do nedavnega je napačno veljalo, da so prostor Notranjske naseljevali Japodi, čemur pa nasprotujejo tako imensko gradivo kol arheološke najd- be: R. Drechslcr-Bižič, Japodska grupa, v: Praistorija ju- goslavenskih zemalja 5 (Sarajevo 1987), 391-441. Prim, celo še L. Margelič, Accenni ai confini augustei del ler- rilorio lergestino, Atti Cen. Ric. Si. Rov. 10, 1979-1980, 85 (= Napomene o Augustovim granicama lergestinskog agera, Domeli 21, 12, 1988, 773 ss.), ki npr. meni, da so bili Subokrini, Katali in Menokaleni, pri Pliniju (7V, h. 3.133) omenjeni med Polo in Tergestom, Japodi. Glej D. Božič, Kako Metulum se Avgustu brani, v: Zakladi tisočletij - Zgodovina Slovenije od neandertaJ- cev do Slovanov, Ljubljana 1999, 181-183. testamenta 5 fieri iussit siti et Sexstiliae Tatsoriae, coniugi 10 suae. L(ocus) m(onumenti) q(uoqueversus?) p(edes) XX. Ločilna znamenja med besedami so v 3. in 11. vrstici. Vr. 11: morda q(uadratos) p(edes). Verjetno 1. stoletje po Kr. Prevod: Planij Sekstilij, Fevkontov sin, je v opo- roki odredil, da naj se (spomenik) napravi njemu in njegovi ženi Sekstiliji Tatsoriji. Nagrobna par- cela (meri) v obe smeri 20 čevljev. SI. 1: Nagrobni napis št. 1 (AI] 123). 97 12 KRONIKA MARJETA SASEL KOS: RIMSKI NAPISI IZ ŠMARATE, 95-101 48 2000 2. Nagrobna štela iz belega apnenca, razbita na dva dela, vendar ohranjena v celoti, 123 x 60 cm; v. črk 6-3 cm. Napisno polje obdajata kanelirana stebrička, v zatrepu je rozeta, v zaklinkih palmeti (slika 2) Najdena skupaj s prej omenjeno. CIL m 10723 = .47/124, fot. Fletoris Potei Feuc- ontis f(iln), Voltae Lassoniae tori(s) f(ilius) v(ivus). Med besedami so ločilna znamenja. Verjetno 1. stoletje po Kr. 5 Plani f(iliae), Fletoris Poteii Plani f(ilii) an(norum) 111 Planius. Po

teius Ple- Prevod: (Nagrobnik) Pletorja Poteja, Fevkon- tovega sina. Volte Lasonije, Planijeve hčerke in Pletorja Poteja, Planijevega sina, starega 3 leta. (Dal ga je postaviti) Planij Potej, Pletorjev sin, za življenja. SI 2: Nagrobni napis št 2 (AIJ124). 3. Nagrobna plošča iz apnenca. Napis je bil po- škodovan, kot omenja ]. Pečnik v pismu K. Dežmanu (14. 8. 1887) od sige, ki se je nabirala v grobu, kjer je bilo očitno dovolj prostora za njen nastanek (si. 3). SI 3: Nagrobni napis št 3 (CIL 111 10724). Najdena skupaj z obema prej omenjenima. CIL III 10724. Turoius Pletor Feucontis f(ilius) v(ivus) l(ecit). 5 L(ocus) m(onumenti) q(uoque) v(ersus) p(edes) XX. Verjetno 1. stoletje po Kr. Prevod: Turoj Pletor, Fevkontov sin, je dal na- praviti (nagrobnik) za življenja. Grobna parcela (meri) v obe smeri 20 čevljev. 98 > KRONIKA 2000 MARJETA ŠAŠEL KOS: RIMSKI NAPISI IZ SMARATE, 95-101 4. Nagrobna štela iz belega apnenca, zlomljena na več mestih, spomenik je deloma poškodovan, 150 X 44 cm; v. črk 4 cm. Zgoraj je polkrožno za- ključen, v polkrogu je Gorgonina glava (si. 4). SI. 4: Nagrobni napis št. 4 (AIJ 125). Najdena blizu prej omenjenih. CIL III 10725 = /17/125, fot. Turoio Nepoti Votf..] f(ilio) Fevaf. Tujrofi..] viva h[....]. 5 L(ocus) m(onumenti) q(uoque) v(ersus) p(edes) [...]. Med besedami v 2., 4. in 5. vrstici so ločilna znamenja. Verjetno 1. stoletje po Kr. Prevod: Turoju Nepotu, Vot[] sinu (je dala po- staviti nagrobnik) za življenja Feva, Turojeva hčer- ka... Grobna parcela (meri) v obe smeri ... čevljev. Komentar O. Hirschfeld, ki je napise prvi strokovno ob- javil v suplementnem zvezku Mommsenovega Corpus inscriptionum Latinarum, vol. III, je sestavil tudi rodovnik tu pokopane družine: Oče: Feucon (žena ni znana). Znani so njegovi trije sinovi: Planius Sextilius Feucontis f., poročen. Žena: Sextilia Tatsoria (otroci niso znani). Turoius Pletor Feucontis f. Niso znani niti žena niti otroci. Pletor Poteius Feucontis f. Žena ni znana, pač pa njegov sin: Planius Po

teius Pletori(s) f. Tudi njegova žena ni znana, pač pa njegova hčerka in sin: Volta Lassonia Plani / Pletor Poteius Plani f. (3 leta star) Ni jasno, kam bi uvrstili osebe z nagrobnika, ki ga je dal postaviti Turoius Nepos, verjetno gre za drugo družino. Vsa omenjena imena sodijo v severnojadransko imensko skupino, kamor prištevamo tudi venetska, histrijska in liburnijska osebna imena, ter deloma imena, ki se pojavljajo na Igu. Nekatera od slednjih so tudi keltska, medtem ko v Smarati keltskih imen ni,^^ kar kaže, da je bil ta del Notranjske zaradi vmesnega visokega hribovja bolj kot Ig odrezan od karnijsko-noriškega sveta, na drugi strani pa bolj povezan z venetskim prostorom, Istro in Liburnijo. Slednja je obsegala skrajni vzhodni del istrskega polotoka ter Dalmacijo do Zadra, s pripadajočimi otoki. Imena, ki so dokumentirana v Smarati, so bodisi izrazito severnojadranska, tako npr. Feucon, ki se po diftongu -eu- loči od sorodnih venetskih imen, medtem ko zanj drugod ni paralel. Severno- jadranska so tudi imena Lassonia, Pletor, Volta in Turoius, medtem ko kaže ime Planius povezave s srednjedalmatinskim imenskim krogom. Feva, Po- teius in Tatsoria so izpričani le v Smarati. Frag- mentarno ohranjenega imena Vot[-]us žal ni mo- goče opredeliti.^^ Smaratska imena ne sodijo v isti krog kot ižanska. Od njih se ne ločijo zgolj po tem, da v Smarati ni opaziti keltskega vpliva na lokalno ono- mastiko, j>ač pa tudi po tem, da je imenska for- mula v Smarati bolj razvita, saj so vaščani nosili poleg osebnega imena in patronimika (očetovega imena) še gentilno, družinsko ime, kar je na Igu izjemno. Poleg tega je za smaratska imena zna- čilen začetni vokal f- v nasprotju z začetnim b- na R. Katičič, Die einheimische Namengebung von Ig, Go- dišnjak 6, Centar za balkanološka ispitivanja i, 1968, 105 SS. Glej tudi M. Sasel Kos, Boginja Ekorna v Emoni (The Goddess Aecorna in Emona), Zgodovinski časopis 46, 1992, 7-8. 14 Kaličič, n.d., 105-108. 99 1-2 KRONIKA MARJETA SASEL KOS; RIMSKI NAPISI IZ ŠMARATE, 95-101 48 2000 Igu (npr. Feucon - Buctor)}^ Imena iz Šmarate se dejansko ne vklapljajo v nobenega od znanih se- vernojadranskih imenskih krogov in tvorijo, tako kot ižanska imena posebno skupino v okviru raz- delitve severnojadranskih osebnih imen, kakor sta jo utemeljila predvsem R. Katičič in deloma J. Un- termann.^^ Na zadnjem od nagrobnikov je upodobljena Meduzina glava, ki je imela apotropajsko funkcijo: grob je varovala pred zli silami in nasiljem. Gro- bovi naj bi bili nedotakljivi in lastniki grobov so se vedno zelo vznemirjali, da bi jih roparji izropali in oskrunili in s tem tudi skalili mir v njih pokopanih svojcev, kar bi utegnilo imeti tudi zanje slabe posledice. Ljudje so se skušali zavarovati tudi pred tem, da bi v njihovi grobni parceli kdo drug po- kopal svojce; takšnim so grozile denarne kazni. Predvsem pa so se bali ropanja grobov zato, ker so v grobove prilagali bolj ali manj dragocene pri- datke v veri, da so le-ti nujno potrebni umrlemu v onostranstvu. Zato na nagrobnih napisih pogosto srečamo različne formule, ki na razne načine izražajo to, da bo vsakega, ki bo grob oskrunil, doletelo prekletstvo. Meduza, ki je tistega, ki se ji je približal in jo pogledal v obličje, spremenila v kamen, je grobove simbolično varovala pred oskrunitvijo, zato je na nagrobnikih pogosto upodobljena njena glava. Na napisih so navedene mere grobnih parcel, kar kaže, da je bila imovina vaščanov pravno ure- jena: glavni administrativni center tega območja je bila po vsej verjetnosti Emona, v Smarati pa je utegnil biti, podobno kot na Igu, sedež lokalne uprave. Če je nagrobnik Planija Sekstilija res iz nabrežinskega apnenca, bi to kazalo na zgodnjo romanizacijo tega naselja ter na večje premoženje in višji socialni status nekaterih tu naseljenih dru- žin, na kar kaže tudi razvitejša imenska struktura domačega prebivalstva. Domačini so imeli po dve imeni; niso pa imeli rimskega državljanstva in za rimske državljane značilnih treh imen. Zal je s tega območja ohranjenih le malo rimskih napisov in tudi sicer notranjski prostor ni dobro raziskan; o rimskodobni Šmarati in sosednjih naseljih vemo le malo. Ohranjeni nagrobniki so zato tem bolj po- membni, posebej še, ker imena na njih kažejo vpe- tost tega območja v severnojadranski prostor. Vse kaže, da je bilo celotno emonsko območje (ki je mejilo na Norik in Panonijo) od ustanovitve rim- ske kolonije v Emoni administrativno del 10. ital- ske regije in ne provincialno ozemlje. 15 Kaličič, n.d., 117-118. 1° R. Kaličič, Zur Frage der keltischen und pannonischen Namengebiete im römischen Dalmatien, Godišnjak 3, Centar za balkanološka ispHivanja 1, 1965, 53-76; J. Untermann, Die venelischen Personennamen, Wies- baden 1961. KRATICE Al/ V. Hoffilier, B. Saria, Antike Inscliriften aus Jugoslavien, Heft 1: Noricum und Pannonia Superior, Zagreb 1938 CIL Corpus inscription um Latinarum NMS Narodni muzej Slovenije ZUSAMMENFASSUNG Römische Inschriften von Smarata Smarata liegt am südwestlichen Rand des Lož- Feldes (Laaserfeld). Jernej Pečnik grub bei dem Kirchlein St. Margarethen mehrere spätrömische Gräber aus, die zu einer Siedlung gehörten, von der ein Teil durch das Notranjski muzej Postojna (Innerkrainer Museum Postojna/Adelsberg) unter Leitung von Mehtilda Urleb ausgegraben worden war. Die Analyse des kleineren Fundguts aus diesen Ausgrabungen zeigt, daß es überwiegend in das 4. und 5. Jahrhundert nach Chr. zu datieren ist. Zweifelsohne muß in der Nähe auch eine früh- römische Siedlung mit einem Gräberfeld gelegen haben, aus dem die Grabplatten mit Inschriften ursprünglich stammten, die in der Konstruktion der spätrömischen Gräber entdeckt wurden. Die Grabplatten sind jetzt in der Halle des Schlosses Schneeberg (Snežnik) eingemauert. Das bereits zur Eisenzeit besiedelte Smarata lag abseits der Hauptverkehrsstraßen, die bedeutende größere Siedlungen der Spätlatene- und früh- römischen Zeit in einem weiteren Raum verbanden (Tergeste, Ocra, Nauportus, Emona, Neviodunum). Es muß jedoch eines der bedeutenderen regionalen Zentren gewesen sein, das in der Nähe einer Landstraße lag, die zwar in den antiken Itinerarien nicht erwähnt wird, aber Tergeste über die Križna gora mit dem Raum Acervo (Stična-Ivančna Gorica) verband. Von Acervo aus führten die Wege weiter nach Pannonien und Noricum. Smarata war ein größeres, nach römischem Muster angelegtes Dorf mit Ureinwohnern, aller Wahrscheinlichkeit nach direkt am Rande des Emonaer Stadtverwaltungsgebiets. Sein antiker Name ist, ähnlich wie bei Ig, nicht überliefert. Die Ureinwohner lebten am Rande der nordadriati- schen (venetischen und histrischen) sowie japo- 100 KRONIKA 48 200O MARJETA ŠAŠEL KOS: RIMSKI NAPISI IZ SMARATE, 95-101 dischen Welt, ethnisch lassen sie sich nicht näher bestimmen. Sie nahmen relativ früh die römische Lebensweise an, wovon besonders die römischen Grabsteine, vermutlich aus dem ersten Jahrhundert nach Chr., Zeugnis ablegen. Die Namen von Smarata gehören zum nord- adriatischen Namensgebiet, zu welchem auch ve- netische, histrische und liburnische Personennamen gezählt werden, zum Teil auch die in Ig vor- kommenden Namen. Einige der Iger Namen sind auch keltischen Ursprungs, diese kommen in Sma- rata jedoch nicht vor - ein Hinweis dafür, daß dieser Teil von Notranjska (Innerkrain) wegen des dazwischenliegenden Hochlandes in größerem Maße als Ig von der karnisch-norischen Welt isoliert, auf der anderen Seite aber enger mit dem venetischen Raum, Istrien und Liburnien ver- bunden war. Die Namen zeigen einerseits einen ausgesprochen nordadriatischen Charakter wie etwa Feucon, der sich durch den Diphtong -eu- von den verwandten venetischen Namen unter- scheidet, wozu sich anderswo keine Parallelen nachweisen lassen. Nordadriatisch sind auch die Namen Lassonia, Pletor, Volta und Turoius, wäh- rend der Name Planius Verbindungen zum mittel- dalmatischen Namenskreis aufweist. Feva, Poteius und Tatsoria sind nur in Smarata überliefert. Der fragmentarisch erhaltene Name Vot[-]us läßt sich leider nicht näher bestimmen. Die Namen von Smarata gehören nicht zu demselben Kreis wie die von Ig. Von letzteren unterscheiden sie sich auch dadurch, daß die Namensformel in Smarata eine höhere Ent- wicklungsstufe zeigt, trugen die Dorfeinwohner ne- ben dem Personennamen und dem Patronymikum (Vatersname) doch noch einen Gentil- bzw. Familiennamen, z.B. Turoius Pletor, Feucontis f(ilius), was in Ig eine Ausnahme bildet. Die Namen von Smarata lassen sich tatsächlich in keinen der bekannten nordadriatischen Namenskreise ein- ordnen und bilden, wie die Namen von Ig, eine besondere Gruppe im Rahmen der Gruppierung der nordadriatischen Personennamen, wie sie namentlich von Radoslav Katičič und teilweise von Jürgen Untermann begründet wurde. 101