Fff Ii I
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOPRSKEGA OKRAJA v
________gSH:-.'
KOPER — 17. FEBRUARJA 1961 POSTNINA PLAČANA V GOTOVINI * LETO X. — ŠTEV. 8 RAZPRAVA O PRIPRAVAH ZA SESTAVO PROGRAMA GOSPODARSKEGA RAZVOJA NAŠIH KOMUN
Koprski okraj v
V razpravi naj sodelujejo vsi delovni ljudje — Socialistična zveza, nosilec politične dejavno-državljanov — Osnovno vprašanje je, kako razširiti skrbno gospodarjenje z lastnimi
in družbenimi sredstvi
Plenum Okrajnega odbora Socialistične zveze delovnih ljudi Koper je v sredo, 8. februarja, načel razpravo ob pripravah za sestavo programa gospodarskega razvoja našega okraja v letih 1961—1965. Predsednik okraja Albin Dujc je uvodoma opozoril na velik gospodarski vzpon, ki ga je naš okraj dosegel v minulih letih s pomočjo povečanja proizvajalnih sil ob velikih materialnih naložbah, namenjenih skladnejšemu ln hitrejšemu razvoju posameznih gospodarskih dejavnosti, saj se je vrednost osnovnih sredstev v zadnjih štirih letih podvojila. Kakor je znano, se je v tem razdobju povečal družbeni bruto proizvod za 113 odstotkov, tako da je lani dosegel že 65 milijard dinarjev, narodni dohodek ¿mi 25 milijard dinarjev. K takš-An uspehom so tudi prispevale ^Kložbe v sklade gospodarskih organizacij, izvajanje predpisov o delitvi dohodka, večja delovna storilnost in uveljavljanje organov delavskega samoupravljanja.
In vendar bi bili uspehi večji, če bi v koprskem okraju še temeljiteje izkoristili vse možnosti, ki jih nudijo dosedanje naložbe in če bi dali večji poudarek uveljavljanju lastnih sil.
Na osnovi sedanjega gospodarskega stanja je Okrajni odbor SZDL Koper dal v širšo razpravo nekaj smernic za sestavo osnutka okrajnega in občinskih perspektivnih programov nadaljnjega gospodarskega razvoja, ki naj bi upoštevali predvsem osnovno načelo: skladneje bo treba razporediti sredstva v obratne in osnovne sklade, poskrbeti za povečanje skladov, namenjenih izboljšanju družbenega standarda, povečati proizvodnjo in v nas samih poiskati vire za dosego še boljših uspehov na vseh področjih družbene dejavnosti. Tako bi lahko v prihodnjih petih letih povečali družbeni proizvod od sedanjih 27,7 milijarde dinarjev na okrog 57 milijard dinarjev. To pa bi pomenilo tudi povečanje narodnega dohodka in osebnih dohod-
kov neposrednih proizvajalcev. Kako bo potekalo njihovo delo v bodoče, bo brez dvoma v veliki meri odvisno od neposrednega sodelovanja delovnih ljudi, ki bodo v prihodnjih dneh lahko dali svoje pripombe k osnutkom gospodarskega načrta za prihodnjih pet let.
Vsa Jugoslavija je v torek ogorčeno protestirala proti gnusnemu zločinu, ki so ga v Kongu zagrešili belgijski kolonlallsti in njihovi plačanci. V vseh večjih krajih so se zbrale množice ljudi in na zborovanjih ostro obsojale vmešavanje tujcev v kongoškc notranje zadeve in grajale tudi nekatere organe OZN", ker so s svojim ravnanjem sokrivi tragičnih kongošklh dogodkov. Ime Patricea Lumumbe je postalo pojem afriškega boja za svobodo in mir. V Beogradu so demonstranti celo s kamenjem napadli poslopje belgijskega veleposlaništva, ker so jih uslužbenci te ustanove izzivali skozi okna in s terase poslopja. Red so le s težavo vzpostavili varnostni organi, ki so morali nasto-priti proti demonstrantom celo s solzilnim plinom. Protestna zborovanja so bila tudi po vseli večjih krajih in tovarnah koprskega okraja. Na sliki jo množica Koprčanov na Titovem trgu, od koder so v torek popoldne poslali generalnemu sekretarju OZN Dagu Hammerskoldu protestno resolucijo
KMALU NA TRGU NOVI PROIZVODI KOMBINATA DELAMARIS
V
Sladoled v prahu, Argo-piknik in ribja juha edinstvene specialitete doma in v svetu — Novi proizvodi že prihodnji mesec na policah naših trgovin — Tudi sadje v prahu in konservirana zelenjava prideta na trg — Prispevek boju pro ti špekulaciji: v bodoče bodo proizvodi Delama-
risa opremljeni z maloprodajno ceno
PresSsefaiik Ufe ®Siiiße l&rife®
Da bi še bolj okrepil stike in poglobil prijateljske odnose z nekaterimi svobodnimi afriškimi državami, je v torek odpotoval predsednik Tito z uglednimi državnimi voditelji na uradni obisk v Gano, Togo, Liberijo, Gvinejo,
Tunizijo in ZAR. Predsednik Tito bo s šefi omenjenih držav razpravljal o mednarodnem položaju, o oblikah boja proti kolonia-lizmu ter utrjevanja aktivne miroljubne koeksistence med narodi.
Verjetno boste že prihodnji mesec slišali pri vašem trgovcu tudi tole ponudbo: Želite pokusiti naš sladoled?
Prav gotovo boste začudeni, od kod sladoled v trgovini z živili in nemara se bo ustavil vaš pogled najprej na hrbtni strani lične aluminijaste vrečke s približno takim navodilom: Vsujte vsebino vrečke v pol litra hladnega mleka, dobro premešajte in postavite v hladilnik ...
Priznajte, da boste prijetno presenečeni — tembolj, ker boste ob tem enostavnem navodilu za uporabo lahko tudi vsestransko zado-
voljili najljubši okus: bogato zastopstvo rastlinskih in sadnih dišav, čokolada in kdo bi naštel ves aromatični izbor novega sladoleda v prahu.
To je nedvomno lep uspeh kombinata Delamaris, njegovega številnega kolektiva, predvsem raziskovalnega oddelka. Tukaj v laboratoriju, pravcati »čarovniški kuhinji« so torei po trudapolnem in vztrajnem delu uspeli pripraviti ta novi proizvod za široko potrošnjo.
In kakšna bo cena sladoleda s »tekočega traku«? Iz vsebine ene vrečke bo kar 400 cm'1 odličnega
Na seji upravnega odbora Trgovinske zbornice Slovenije — le-ta je bila koncc prejšnjega tedna — so med drugimi zadevami dokaj široko razpravljali tudi o problematiki pristanišča v Kopru. Razen o sedanjih uspehih koprske luke so govorili tudi o prihodnjih načrtih. Velja poudariti, da zanimanje Trgovinske zbornice LR. Slovenije za razvoj koprske luke ni slučajno. Trgovinska zbornica je sicer že doslej spremljala razvoj te na3e najmlajše luke, vendar doslej ni podvzela večjih ukrepov, s katerimi bi še bolj podprla upravičene težnje Kopra In tistih organizacij, ki imajo s koprsko luko neposredne stike. Zakaj koprska luka — tako je poudaril predsednik Trgovinske zbornice Lit Slovenije Viktor Valič — ni samo stvar OLO Koper, ampak vsega slovenskega in Jugoslovanskega gospodarstva. Zato bo v prihodnje Trgovinska zbornica Slovenije mnogo bolj kot doslej nudila razvoju koprske luke tudi operativno pomoč. Dokaz prvih ukrepov oz. pomoči Trgovinske zbornice pa so sklepi, ki so jih sprejeli na tem sestanku za nadaljnjo zgraditev koprske luke.
Čeprav smo v našem listu o problematiki in načrtih koprskega pristanišča že večkrat pisali, je prav. da kratko povzamemo poglavitne lačilnostl, o katerih so razpravljali 1 zadnji seji upravnega odbora Tr-ovinske zbornice Slovenije. Koper Je kot izpolnllno pristanišče za luko v Reki sestavni del jadranskega luškega sistema, ki služi vsemu Jugoslovanskemu gospodarstvu pri vključevanju v mednarodno blagovno Izmenjavo. Zaradi dobre naravne lege in v glavnem že zagotovljenih prometnih pogojev je Koper ugodno izvozno-uvozno in tranzitno pristanišče svojemu domačemu In srednjeevropskemu zaledju. Lanski uspehi koprske luke se zrcalijo zlasti v povečanju prometa (111.701 tone) in pospešeni investicijski gradnji.
Z dograditvijo priveza bo znašala zmogljivost koprskega prlstan'1ča skupno z zmogljivostjo obale za lokalni promet 220.000 ton. Letošnji plan predvideva promet v tej višini s pogojem, da se zgraditev drugega priveza ne bo zavlekla čez predvideni rok. Tudi sredstva za gradnjo tretjega priveza so že zagotovljena ln bo imelo pristanišče v začetku leta 19G2 Ze 4P0 metrov operativne obale. Z dosedanjo akttvizacljo je pristanišču (seveda, če bo lmdo na voljo potrebno obalo, skladišča In mehanične kapacitete) zagotovljeno 303.000 ton letnega prometa. Pri tem bo moč dosegi do 100,000 ton tranzita. Le-ta pa bo fesničen, če bodo odobrene metlna-e železniške tranzitne tarife, za Vse vrete blaga, ne pa samo za nekatere.
Dosedanji uspeh pristanišča je tudi v tem, da so domača zunanjetrgovinska podjetja že začela unorabl;aU pristanišče za promet z določenimi vrstami blaca. glede na nuine potrebe po specializaciji. Zaradi tega ima pobuda Kopra na specializacijo za promet z lahko pokvarljivim blagom ln lesom splošen pomen. Sporazum z Reko o tem Je dokaz nujnosti takega reševanja naše pristaniške problematike. Seveda zahteva specializacija Kopra določene investicije. V tem ozlru Je izdelan investicijski program za plinske naprave, za dezinsekcijo blaga rastlinskega izvora in za umetno dozorevanje sadja (zmogljivost teh naprav bo znašala 35.000 ton letno). Ker se je Reka odpovedala specializaciji v tej smeri, je analiza pokazala, da bi bilo treba zgraditi v Kopru
hladilne naprave z zmogljivostjo okrog 2CO.OOO ton prometa letno.
Posebno pereča zadeva koprske luke pa je njena povezava z zaledjem. Se pravi, ker koprska luka doslej ni povezana z zaledjem z železnico, je to velik problem, ki pa ga je trenutno moč reševati z dobro organiziranim transportom s kamioni do uvoz-nikovega skladišča ali pa s pretovarjanjem blaga na železniški postaji HrpelJe—Kozina. Sedanji pritisk blaga na pristanišča Severnega Jadrana in pri tem tudi na Koper zatorej upravičeno terja čimpreišnjo povezavo koprske luke z našim železniškim omrežjem s priključkom na postaji Hrpclje—Kozina. Nadaljnji razvoj koprskega pristanišča pa bo nemogoč, v kolikor ne bo zgrajena železnica od Kopra do postaje Hrpelje-Kozinz-
To pa bi bilo nujno urediti najkasneje do 19G5. leta. Železniško transportno podjetje je sicer pripravljeno prevzeti transport železniških pošiljk direktno do Kopra z lastnimi tovornjaki, seveda, če bodo uvozne, izvozne ter tranzitne železniške tarife priznane do Kopra, ne pa samo do postaje Hrpelje—Kozina na podlagi paritete z Reko. Velja pa pri tem še posebej poudariti, da bi s priznanjem mednarodnih železniških tarif za Koper, kakršne veljajo sedaj le za Reko, koprska luka v mnogo večji meri pritegovala tudi tranzitni promet od številnih zainteresiranih zalednih držav (Madžarska, CSSR, Avstrija in Zahodna Nemčija).
Upravni odbor Trgovinske zbornice LRS se Je po temeljiti proučitvi pro-'Nadaljevanje na 7. strani)
sladoleda za vsega 150 dinarjev! Zato bodo radi segali po njem tudi obrati družbene prehrane in naši gostinci, da ne omenjamo počitniških kolonij, šolskih kuhinj in vseh, ki imajo hladilnike.
Ce napovemo, da bo prav tako v mesecu marcu moč dobiti v maloprodaji tudi že izboren Argo-piknik, konservirano hladno jed za turiste, in vsestransko uporabno ribjo juho, smo napovedali le del novitet te vrste. Tudi novi oddelek za konserviranje zelenjave, ki bo važna dopolnitev naših konservnih proizvodov, pripravlja več presenečenj za tržišče. Nič manj pa si kolektiv Delamarisa ne obeta od oddelka za sadje v prahu, ki so ga začeli graditi Dred nedavnim. Vse vrste sadja in kava v prahu ter podobni pro>-i7.vodi tega oddelka bodo važno dopolnilo na domačem' živilskem trgu.
Hvale vreden je še ukrep kombinata Delamaris, da bodo opremili večji del svojih izdelkov z maloprodajno ceno. da bi se v bodoče izognili špekulacijam na tržišču.	B.Borovifi
IZ RAZPRAV O NADALJNJI GRADITVI KOPRA
nakovrednemu pristanišču t
.i.
■j

sta t
Pomembni sklepi UO Trgovinske zbornice LRS za nadaljnjo gradnjo koprskega pristanišča


dO
^Wesn 'SSgppudne
■■■■ w
L i....... ^	vX
Motiv iz novega koprskega pristanišča, v Katerem pospešeno nadaljujejo graditev operativne obale
Okraina konferenca SZDL bo 13. in 14. aprila
Plenum okrajnega odbora SZDL za okraj Koper je 8. t. m. sklenil, da bo redna okrajna konferenca SZDL 13. in 14. aprila ▼ Portorožu.
Sodelovanje mladine Kopra in Pulja
Na skupnih razgovorih predstavnikov okrajnih komitejev Ljudske mladine koprskega in puljskega okraja je bil sprejeS skupni program dela za to leto. Glavno sodelovanje se obeta v skupnem delu pri izvajanju zveznih in lokalnih delovnih akcij. Predvidene so tudi izmenjave športnih in kulturnih skupin obeh okrajev in tesno sodelovanje med občinskimi komiteji Ljudske mladine obeh okrajnih področij.
Posvet zdravstvenih delavcev
V ponedeljok so v Kopru razpravljali zdravstveni delavci — občanski sanitarni inšpektorji ter sanitarni tehniki o bližnjem cepljenju otrok v našem okraju proti otroški paralizi, daviei, tetanu-su, oslovskemu kašlju in kozam. Temu posvetovanju je med drugimi prisostvoval tudi glavni sanitarni inšpektor Slovenije dr. Tone Ravnikar in navzoče seznanil z novim načinom nagrajevanja v zdravstveni samtarno-inšpekcijski službi,
Zločin v Kongu
Ves svet je te dni pretresla norica, da so Čombejevi vojaki ubili legalnega predsednika kongoške srfade Lumumbo, predsednika senata Okito in ministra za obram-4>o Mpola.
Spričo tega zločina je zavladala velika zaskrbljenost o nadaljnjem razvoju dogodkov v Kongu, ki flnočno zapletajo mednarodni po-Sožaj, na OZN pa mečejo žalostno senco.
<
Francoski napad na sovjetsko letalo
Minuli teden je nad Sredozemskim morjem napadlo neko francosko vojaško letalo civilno sovjetsko letalo, s katerim se je vo-2il predsednik prezidiia Vrhovnega sovjeta ZSSR Brežnev na Ctradni obisk nekaterim afriškim državam. Tudi ta obžalovanja
NEW VOrk: Letos bo slcupna vsota Fordove ustanove za pomoč nerazvitim deželam znašala 20 milijonov dolarjev. Letos bodo dobile znatno pomoč te ustanove tudi Nigerija, Kenija in Kongo.
TUNIS: V zadnjih štirih letih je zapustilo Tunizijo 1300 Francozov. Sedaj živi med 4 milijoni S Tunižanov samo okrog 100.000 Ev-• rop oj cev.
WASHINGTON: Za potrebe pomorskih sil ZDA so naročili še pet novih podmornic na atomski pogon.
DUNAJ: V zadnjih osmih letih so se povečale investicije tujega kapitala v Avstriji za 11-krat in sedaj znašajo že 3719 milijonov šilingov. Največ investicij ima ZDA, sledi ji Švica.
Bagdad: Na konferenci zunanjih ministrov arabskih držav so sprejeli priporočilo, naj arabske države glasujejo proti sprejemu Mavretanije v OZN.
KAIRO: Zakonita kongoška vlada je pozvala vse miroljubne narode, naj glasujejo proti belgij-. aki agresiji v Kongu. Poziv je v glavnem namenjen azijskim in afriškim državam, ki naj bi nudile neposredno pomoč pri vzpostavitvi miru, reda in zakonitosti v Kongu.
LONDON: Lani je Velika Britanija izvozila v Kitajsko za 31,4 milijona funtov svojega blaga, izvoz v Sovjetsko zvezo pa je povečala za 35 »/».
AKRA: Okrog 3,5 milijona angleških funtov čistega dobička je imela lani neka britanska družba, ki opravlja v Gani eksploatacijo diamantov.
WASHINGTON: Banka za izvoz in uvoz ter ameriški fond za gospodarski razvoj sta odobrila Etiopiji 33 milijonov dolarjev posojila za nakup in vzdrževanje dveh reaktivnih potniških letal ter za gradnjo in zboljšanje etiopskih letališč.
PARIZ: Predstavnik francoskega ministrstva za zunanje zadeve je te. dni Izjavil, da predsednik De Gaulle za sedaj še ne namerava obiskati predsednika ZDA Kennedy j a.
Urejuje uredniški odbor. Glavni tn odgovorni urednik Rastko Bra-daSkJa. Izhaja vsak petek. Izdaji» CZT Primorski tlok Koper. Urod ralitvo in uprava v Kopru, Cankarjeva 1, telefon 170. Posamezen Izvod 10 din. — Letna naročnina SCO din, ta tujino 1300 dinarjev till 3,5 am. dolarja. — Bančni račun 802-70-1-181. Rokopisov in fotografij ne vračamo. — Tisk ln klliejl tiskarna CZP »primorski tiste«
vreden dogodek je povzročil mnogo prahu okrog ne preveč prijateljskih odnosov med Francijo in Sovjetsko zvezo in sodi v dolgo vrsto napadov francoske vojske na tuje državljane ter na njihovo imetje.
POVEČANO
ZANIMANJE INOZEMCEV ZA NASE KRAJE
Konec tedna se je mudil na obalnem področju vodja jugoslovanskega turističnega predstavništva v Amsterdamu, gospod Rie-mens. Oglasil se je prav zaradi naraščanja števila tistih Holand-cev, ki se oglašajo v njegovem uradu z izrecno zahtevo po informacijah o možnostih letova..., 3 v Portorožu, Kakor znano, so bile skupine holandskih turistov v letih 1954 do 1956 najbolj redne in tudi s komercialnega stališča najbolj zaželene tuje skupine v Portorožu, ko pa je zaradi znane epidemije leta 1956 sezona propadla, je tudi zamrlo prihajanje teh sku-p:n. Vse kaže, da bo letos uspelo skleniti pogodbo za redno pošiljanje nizozemskih gostov na naše obalno področje vsaj z eno ho-landsko potovalno agencijo. Gospod Riemens je izrazil prepričanje, da bi bil dotok holandskih gostov lahko mnogo večji, če bi mu tukajšnja gostinska nodietja in turistična društva dostavljala zadostne količine dobrega propagandnega gradiva.	J
Tudi Jugoslavija obtožuje Eichmanna
V	prioravah na proces proti krvniku Eiehmannu sodeluje tudi naša država, ki je že zbrala in izročila izraelskim oblastem več kot sto dokumentov o zločinih tega krvnika med zadnjo vojno v Jugoslaviji. Eichmann je namreč kriv 90-odslotnega iztrebljanja židovskega prebivalstva v Jugoslaviji, izselitve 90.000 Slovencev in številnih ubojev v Hrvatski in Srbiji.
Sovjetski satelit leti na Venero
V	nedeljo so v Sovjetski zvezi izstrelili nov umetni satelit, ki leti proti Veneri. Sedaj je oddaljen od Zemlje že več kot 500.000 kilometrov in se bliža Veneri s hitrostjo 4000 km na sekundo. Medplanetarna postaja, ki tehta 643 kilogramov, bo prišla v bližino tega planeta v drugi polovici maja.
Minuli teden so po ponovljenih demonstracijah italijanskih šovinističnih elementov v Trstu naši ljudje ostro reagirali in na protestnih zborovanjih odločno obsodili razdiralno delovanje neofašističnih elementov ter cinično pasivnost oblasti ob teh dogodkih. Na sliki: protestno zborovanje na Titovem trga
V Kopru minulo soboto
Zbliževanje mladine naših obmejnih občin s slovensko zamejsko mladino na Tržaškem pomeni dragocen doprinos v prizadevanjih za kar najboljše sosedske odnose. Dosedanje vzajemno sodelovanje na kulturnem in šport-iem področju se bo nadaljevalo z vrsto drugih oblik skupnega delovanja. To dokazuje bogat program letošnjih športnih in kulturnih srečanj ter predvideno sodelovanje zamejske mladine v mladinskih delovnih brigadah.
od 18. do 23. februarja 19G1
Nagel prodor atlantskega zraka preko Zahodne in Srednje Evrope povzroča ponovno poslabšanje vremena v teh ikrajiili toda tudi občuten porast temperature. Nad Skandinavijo še vedno sneži, medtem ko je nad Sredozemljem in nad Balkanskim polotokom zadnje dni zelo spremenljivo vreme.
V času od 18. do 23. februarja lahko »pričakujemo najprej ohlajenje s temperaturami pod 0 toda slabšega karakterja, medtem ko je v drugi polovici pričakovati močnejše ohladitve. Komaj po tem času lahko pričakujemo popolno ustaljenje vremena s porastom temperature. Okoli 20. februarja močnejši porast temperature z dežjem in južnim vetrom.
Vse do leta 1960 bi komajda lahko govorili o pomembnejših stikih naše mladine s svojimi vrstniki na Tržaškem. Šele po nekaterih več ali manj slučajnih srečanjih, ki so jih spremljale drobne kulturne prireditve, smo lahko opazili nenadno poglabljanje medsebojnih stikov in domala množično izmenjavo obiskov. 2e v drugi polovici marca preteklo leto smo lahko pozdravili v naši sredi skupino tri sto mladink in mladincev iz Trsta in okoliških slovenskih vasi. Prvikrat se je zgodilo, da so naši mladi rojaki imeli priložnost spoznati pomembnost in privlačnost skupnega dela in skupnih programov, s katerimi so se predstavili z roko v roki z našo mladino. Prevzeti nad gostoljubnostjo in lepoto do-
mače besede je spontano vznikla zamisel o kar najtesnejšem sodelovanju in poglabljanju bratskih vezi med mladima rodovoma, ki jima je zgodovina namenila tako različno usodo.
Potlej je prišlo še do vrste srečanj med našo in zamejsko mladino: shod v Izoli, sodelovanje z zastopniki Kluba koprskih študentov, s taborniki in .predvsem s predstavniki naše mladinske organizacije je ponujalo oblikovanje skupnih programov. Sledil je obisk skupine dijakov koprskih srednjih šol svojim vrstnikom v Trstu, kmalu zatem vračilo obiska zamejske mladine ter njeno sodelovanje na zletu tabornikov v Divači in zopet sodelovanje našega mladega rodu na I. festivalu
ZGODOVINSKI ZAPISKI V JUBILEJNEM LETU VSTAJE JUGOSLOVANSKIH NARODOV
(Nadaljevanje)
Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet se je strinjalo s predlogom Ervina Dolgana-Janeza, da okrepi oboroženo borbo s prostovoljci, orožjem in strelivom. Poslalo Je Ervina Dolgana na področje Polho-grajskih Dolomitov v Smrečje k skupini 15 partizanov, ki so bili določeni, da gredo na Primorsko. Odhod se je zavlekel za nekaj časa, ker je Glavno poveljstvo hotelo za vsako ceno onesposobiti strateško pomemb-. no železniško progo Trst—Ljubljana in z minersko akcijo na preserski most pri Ljubljani dati znak za začetek zaostrene borbe proti italijanskemu okupatorju. Samo zategadelj so bili Spacapanovi borci prve dni decembra pridržani do G. decembra v Ljubljanski pokrajini, glede akcije same pa je treba pripomniti, da ji je poveljeval Milko Spacapan-Igor.
Po napadu je četa z Ervinom Dolganom krenila na Primorsko, toda zaradi visokega snega je prišla samo do Godoviča. Po nasvetu Ervina Dolgana je četa množino rezervnega
S protestnega zborovanja v Ilirski Bistrici proti zločincem, lcl so ubili kongo-Skega heroja in borca za svobodo Afrike Patricea Lumumbo in njegove
sodelavce
orožja in streliva skrila v gozdu nad predorom in se vrnila v Dolomite, medtem ko je Ervin Dolgan kot civilist potoval dalje v Gornjo Branlco.
Politični položaj na Primorskem se je v novembru in decembru 1911 občutno popravil. Brata Oskar in Leon Kovačič sta intenzivno vzpostavljala partijske in frontovske organizacije na podeželju. Razen že omenjenih je treba kot sodelavce obeh bratov omeniti na Krasu Hilarija Kariža-Henri-ka, dalje nekega Bernarda v Dobrav-ljah, na Pivki nekega Marija. Po ohranjenih podatkih sta imela brata Kovačiča več uspeha pri organiziranju terenskih odborov OF tam, kjer sta se naslonila na komuniste, ki so potem sklicevali ožje sestanke sim-patizerjev in kjer so s pomočjo narodnoosvobodilnega tiska, ki je v tistih časih prihajal izključno iz Jugoslavije, pojasnjevali program OF in dajali navodila za nadaljnjo organizacijo OF. 2e omenjeni Hllarij Ka-rlž, ki ga je poslal na Primorsko 8. oktobra 1911 Vito dr. Kraigher, je delal pri organizaciji OF tudi v Divači in okolici. Njegovo sodelovanje z Oskarjem Kovačičem je bilo zelo tesno, tako da je poznal frontovske organizacije, ki jih je Oskar Kovačič vzpostavil. Ena od teh organizacij je bila tudi v Komnu. Obstoji podatek, da so člani organizacije nabrali v novembru 1941 40 lir prispevkov. Zveze bratov Kovačičev so šle tudi v Vipavsko dolino do nekega mladinca Vojana, do kmeta Moliorčiča, do neke mladinke iz Slapa, do Lemtita v Ajdovščini, ki je imel preko Črnega vrha direktno zvezo z Ljubljano in po tej zvezi tudi dobival narodnoosvobodilni tisk, prve temelje OF pa sta vzpostavila tudi v Slovenski Istri, in sicer že v novembru 1941.
Pokrajinska tehnika v Trstu, ki jo je konec novembra 1941 vzpostavil po direktivi Vita dr. Kraigherja Leon Kovačič, je bila nadaljnja spodbuda za razmah osvobodilnega boja na Primorskem, Letake, ki jih je v veliki množini ta tehnika natisnila prve dni decembra 1941 za časa proslulega tržaškega procesa in ki so jih partijci in frontovci trosili v Trstu, Dolenji vasi, Senožečah — tu so člani terenskega odbora OF prilepili letake celo na vrata karabinjerske postaje in kvesture — po Krasu in goriškem okraju, Mlklavčič pa jih je raztrešči tudi v Slovenski Istri po cestah okoli Plavja in Škofij, je pravilno ocenila italijanska . fašistična "
oblast. V enem izmed dokumentov je rečeno, da zopet delujejo med Slovenci člani Komunistične partije, ki pa so za razliko od tistih, ki so jih Italijani pozaprli sredi 1940. leta, prišli iz Slovenije. Za listkovno akcijo prve dni decembra 1941 pa pravi tudi Leon Kovačič, da je največ pripomogla k širšemu razmahu narodnoosvobodilnega gibanja na Primorskem.
Za prehod od agitacije in propagande k oboroženim akcijam je Leon Kovačič dobil 18. decembra 1941 v Ljubljani direktivo od Vita dr. Kraigherja. V direktivi je rečeno, da je treba na Primorskem okrepiti iigita-cajo in propagando, pomnožiti napisne akcije po zidovih, živahneje agitirati med mladimi Slovenci za vstop v partizanske vrste, da je treba začeti oblikovati partizanske čete. To direktivo so propagirali tudi po goriškem okraju in dodali, da je treba Iskati kraje, kjer bi kmetje partizane lahko podpirali in jim dajali po potrebi zavetišče.
Za časa Ervinove odsotnosti Je bila njegova skupina v borovcih med Koboli in Štanjelom. 28. novembra 1911 se je javil pri Kantetovih prvi prostovoljec na Primorskem, Anton Ferjančič-Zvone. H Kantetovim sta ga pripeljala aktivist Vojan Rehar in partizan Lojze, malo kasneje je vstopil v partizane Franc Cehovin.
Konec decembra 1941 se je vrnil v taborišče Ervin Dolgan. Po dveh dneh bolezni je začel z intenzivnim političnim delom in z intezivnlmi vojaškimi pripravami. Premaknil je taborišče na področje med Stjakom in Podrago. Ervin je organiziral v taborišču diskusije, niegov povratek pa je pomenil na Vrlieli tudi poživljcne politične sestanke na terenu. Četa je začela z vsakovrstnimi drobnimi sabotažnlmi akcijami. Likvidacija iz-daialca v Vipavi, ki naj bi jo opravila patrulja, se Je ponesrečila, skupina ,ie tedaj izgubila prvega borca Lojzeta Likarja. Ena od akcij je bila tudi kraja italijanskemu vojaku v Dolenji vasi, ki jo omen'a tržaški prefekt za 18. december 1911. Po sa-botažnl akciji na železniški progi, med Koprivo in Štanjelom, na Kre-menllcu v bližini kamnoloma, kjer sta bili odvlti dve tračnici in potrgano več kot 100 m telefonske linije. je skupina preko Dolenje vasi odšla v Brkine.
janez kramar
slovenske mladine iz Trsta, Ee-nečije, Gorice in Koroške.
Tudi to leto je že v samem tca-četku potekalo v znamenju obojestranskih želja po nadaljnjem sodelovanju. Delegacija Ljudske mladine obalnih občin in Sežanskega je konec januarja imela posvetovanje z vodstvom organizacije »Mlade iniciative« v Trstu in ob tej priložnosti navezala tudi stike s prosvetnim društvom Proseku, Dolini, Križu, Nabr< _ ni in Šempolaju, kjer so sestavili bogat program izmenjave kulturnih in športnih skupin.
Med drugim so letos predvidene tudi že nekatere terminsko določene prireditve. Tako bomo imeli letos priložnost srečati nafie tržaške rojake na II, festivalu telesne kulture v Kopru, napovedano je tudi sodelovanje mladih rojakov na glasbeni reviji mladih pevcev in ansamblov ob okrajni mladinski konferenci, razen tega pa kani tržaška mladina sodelovati na nekaterih jubilejnih prireditvah in akcijah, kot je pohod po partizanskih poteh Krasa in v mladinski delovni brigadi koprskih srednješolcev.
Bogat koledar letošnjega sodelovanja z zamejsko mladino na Tržaškem je nedvomno dragocen prispevek v medsebojnem zbliževanju, ki postaja iz dneva v dan težnja širšega kroga naših rojakov onstran meje. Kri ni voda in poglobljene bratske vezi mladega rodu so nedvomno tudi pomemben prispevek pri nadaljnjem utrjevanju dobrih sosedskih otE-nosov med obema državama.
KRAJEVNI ODBORI
IN KOMUNALNI OBJEKTI
Z novim odlokom o pokopališkem redu. ki sta ga sprejela oba zbora Občinskega ljudskega odbora Sežana, je bilo upravljanje vseh pokopališč na območju te občine, razen pokopališča v Sežani. zaupano krajevnim odborom. Pokopališče v Sežani bo 8; nadalje upravljala Uprava komi nalne dejavnosti, ki bo po posel ni odločbi ljudskega odbora odslej opravljala pogrebno služb« v mestu.
Na eni prihodnjih sej bo ljudski odbor izročil krajevnim odborom tudi vse vaške in krajevne vodovode.	-er
ZBORI VOLIVCEV V PROIZVAJALNIH ENOTAH
Po sklepu zbora proizvajalcev ObLO Sežana bodo do 15. marca zbori volivcev v vseh proizvajai-skih enotah v sežanski občini.
Na zborih, ki jih bodo vodili odborniki zbora proizvajalcev, bodo zlasti obravnavali dosedanje uspehe in pomanjkljivosti v goitnodarskih organizacijah ter predloge letnih in petletnih per-snektivn-h planov. Posebno pozornost bodo posvetili ukrepom, ki jih bodo morale gospodarske organizacije sprejeti v zvezi novim sistemom delitve dohodi«® in • drugimi novimi predpisi področju gospodarstva, -er
O STANOVANJSKI GRADITVI NA GORNJEM PODROČJU KOPRSKEGA OKRAJA
.7*0 itfS «a 8 | f5
cJa

m
i '3
V petek, 7. februarja, je bilo v Postojni sektorsko posvetovanje o problematiki stanovanjske i/gradnje v občinah Postojna, Ilirska Bistrica in Sežana. Fcleg sindikalnih delavcev ter predstavnikov družbeno-političnih organizacij in oblasti sta se posvetovanja udeležila 5e podpredsednik glavnega odbora Zveze sindikatov Slovenije Leopold Krese in predsednik OSS v Kopru Franc Klobučar,
Organizacijo skupnega posvetovanja so narekovale okoliščine, da so si problemi stanovanjske izgradnje v vseh treh občinah gornjega pasu koprskega okraja podobni. V nadaljevanju posredujemo nekaj ugotovitev in stališč, ki so prevladovala v razpravi na tem posvetovanju.
P'
m
Nagel tempo razvoja v povojnem obdobju je vzporedno s širjenjem proizvodnih kapacitet povzročil občutno tluktuaeljo delovne sile v go-spodarsko-upravne centre, kot. so Postojna, Sežana, Ilirska Bistrica in Pivka. Vendar pa podedovani stanovanjski fond kljub smelim prizadevanjem zadnjih let ni zmogel brez posledic prenesti izrednega priliva rebivaistva v ta naselja. Čeprav so postojnski občini zgradili od 1057. eta do danes 27G, v sežanski 2U0 in v ilirskoblstrlški občini okrog 100 novih stanovanj, so . s tem le "delno rešili problem stanovanjskega standarda, ki sodi med najtehtnejše pokaza-
NAS
GOSPODARSKI KOMENTAR
ri m
Gospodarski odbori Zvezne ljudske skupščine obravnavajo oziroma so obravnavali važne osnutke, ki so jim bili predloženi in katerih namen je pripraviti ter vskladiti predpise z novim gospodarskim sistemom, ki ga uvajamo. V glavnem so bili osnutki, ki so bili predloženi omenjenim, organom, sprejeti in sedaj bodo sledili svojo pot preko Zveznega izvršnega sveta in Zvezne ljudske skupščine tako, da lahko računamo, da bodo v kratkem že uveljavljeni.
Novi predpisi, ki naj bi bili 'sprejeti kot zakoni ali kot uredbe, zajemajo tako Široko področje. da lahko rečemo, da bo njihov vpliv na gospodarsko dogajanje in razvoj v prihodnje najširši. V prvi vrsti gre za uveljavitev 710-vih instrumentov v delitvi dohodka. Z njimi naj bi ob večji spod-' budi dosegli, da bi se dvignila delovna storilnost, kakovost izdelkov, povečala konec koncev proizvodnja in drugo. Nova delitev dohodka naj ne bi pomenila, da bi se postavila nova merila glede na sedanjo delitev dohodka, da bi nekomu nekaj vzeli in to drugemu dali, temveč nasprotno. Novi instrumenti naj omogočijo, da bodo deležni, več tisti kolektivi, ki bodo več ustvarili, več in bolje proizvedli ob zmanjšanju stroškov, zboljšanju kakovosti in podobno. Novi sistem delitve dohodka naj tudi vrepreči privile-giranje enih gospodarskih organizacij ali vej pred drugimi ter daje vsem enake pogoje za delo in razvoj.
Novi predpisi naj bi uredili v celoti tudi naš zunanjetrgovinski režim. Po devizni rejormi, ki je za nas velikega pomena, saj nas postopno vključuje v svetovno gospodarstvo ob uvajanju enotnih instrumentov, naj bi sledila še podrobnejša obdelava tega področja v celoti. Vemo, da uvajamo prosto trgovino s tujino, koniin-gentirano in kontingentirano z dovoljenji, poleg tega pa uvajamo carine kol regulator za zaščito domače proizvodnje in notranjega trga. Vsekakor moramo ugotoviti, da gospodarstvo nekako nestrpno pričakuje ureditev vpra-anj s področja zunanjetrgovinskega poslovanja, saj nam odlašanje v tem pogledu lahko samo škoduje.
Kot zadnje pred zasedanjem Zvezne ljudske skupščine pa so gospodarski odbori obravnavali osnutke o spremembah kreditnega in bančnega sistema. To vprašanje je povzročalo mnogo težav, saj je bilo od časa, ko so se začele priprave za ureditev bančnega in kreditnega sistema pri nas, izdelanih najmanj pet različnih osnutkov zadevnih zakonov. Danes bi bilo še prezgodaj govorili o zadnjem., to je o osnutku, ki je bil sprejet in ki bo predložen Zvezni ljudski skupščini, ker nam. njegovo besedio še ni znano. Vemo le za nekatera njegova splošna določila in bi zato o njem govorili kasneje, ko bo znano besedilo predloga.
Končno naj omenimo še. da so pripravljene svremembe s področja socialnega zavarovanja, med drugam tudi izboljšanje pokojnin in invalidnin vseh vrst.
tel.ie splošne rasti življenjske ravni prebivalstva.
Tako je bilo v Postojni v preteklem letu še vedno 3%", v Sežani 22U in v Ilirski Bistrici lliO prosilcev za družinska stanovanja ter na celotnem območju treh občin več sto gradbenih. železniških, gozdarskih in kmetijskih delavcev, ki bi nujno potrebovali primerna samska stanovanja, saj se- mnogi od njih dnevno vozijo na delo po deset in še več kilome-ti ov daleč, medtem ko na desetine gradbenih in progovnih delavcev živi v neurejenih lesenih provizorijih in progovnih bivalnicah.
Ob ugotavljanju teh dejstev in hkrati potencialnih možnosti finan-siranja stanovanjske izgradnje, ki ga ureja vrsta novejših predpisov, so prišli udeleženci posvetovanja do zaključka, da je stanovanjski problem že zdavnaj obeležje gole socialnosti in se spremenil v ekonomsko-politični problem, saj sta od njegove rešitve odvisna problem dviga ^ielovne storilnosti kakor tudi razvojni tempo dviga družbenega standarda, ki postaja iz leta v leto funkcionalno tesneje povezan z družbeno-ekonom-skim razvojem nasploh.
Ocenjujoč problematiko stanovanjske izgradnje iz te perspektive, je lahko povleči zaključek, da sedanja praksa akumulacije sredstev za gradnjo stanovanj preko obveznih odvajanj v enoten in edini sklad v občini ne more več zadovoljiti dejanskih potreb. Hkrati pa tudi praksa močnejših gospodarskih organizacij, da skr-be samo za gradnjo lastnih stanovanj, ne more pripomoči h kompleksnemu reševanju stanovanjske gradnje v komuni, ker ostaja ob tem" perspektiva člana manjšega podjetja z nižjo akumulacijo sredstev v pričakovanju primernega stanovanja precej zameglena, medtem ko smo na privatno iniciativo v gradnji .stanovanj doslej tako ali tako gledali z nezdravo ozkostjo, namesto da bi pobude v tej smeri podprli, saj je vsako novo zgrajeno stanovanje v današnjih razmerah pomembna pridobitev za družbo.
Tempo stanovanjske izgradnje v teh treh komunah je bil v zadnjem obdobju precej odvisen tudi od-porasta cen za kvadratni meter zazidalne stanovanjske površine, Ta .se je v Postojni v Zadnjih šiiHh letih dvignila od 20 na 37 tisoč dinarjev ali kar za 85 "/o in v. Sežani celo na -10.000 dinarjev. Porast cen je posledica podražitve gradbenega materiala in uslug, torej posledica tržnih okoliščin, ki se jim v pogojih sprostitve cen ne da streoi z administrativnimi ukrepi, lahko pa bi problem omilili s tem. da bi prepustili skrb za opremo stanovanja bodočim stanovalcem samim,
nadalje s standardizacijo gradbenih programov in načrtov itn. v.--:.ikor pa so ne bi smol več poitov.n prinior gradbenih podjetij »Gradnjo in -Pri-morjes ki sta hoteli svojim doiavecm lansko leto zgraditi v Pošto ¡ni samski dom, pa so jih v nami - :I1 nerešeni urbanistični problemi m ...:, tako da domu vse do danes niso postavili niti temeljev.
Po vsem tem je očitno, da bi nadaljevanje prakse tako ur.«*, .-.t in neelastičnega zbiranja srtd.-i«»' :• 1 stanovanjsko Izgradnj;o lahko privedlo v bodoče v vseli treh komunah do še ostrejših problemov, >:>• bi n.i primer v Ilirski Bistrici ob st.l ,n oin ritmu izgradnje 25 stanov;-o j t--.no zadovoljili najnujnejše potre;-/-- koiu.ij v desetih letih, pri čemer pa .,0 izključene vse potrebe, ki jih bod.i nujno porajala bodoči gospodarski razvoj in amortizacija dotrajanih stanovanjskih zgradb. Podobna ali še bolj zaostrena je računiea za ostali (Nadaljevanje na s. strani)

»i^vsbss
mm
ifcVjf i:
v.: i ; -u:;^.-
■ v-"	N '
*
«¡¡S®
čfe I -	J	S . p
<::■;■.:■■?■:-v. -V?: j-V	..
v •■:-■ : .:-■ "-■■■d ^ ;-.v.i.->\ : v«
|Hw 11 i I i H »wwf
Z zborovanja poštnih delavcev minulo nedeljo v Kopru
OB REORGANIZACIJI POŠTNE SLUŽBE V KOPRSKEM OKRAJI V
e o
Decentralizacija poštne službe in z njo povezane organizacijske spremembe nalagajo tudi PTT podjetju v Kopru, ki je eno izmed devetih podjetij te vrste v Sloveniji, odgovorno nalogo formiranja samostojnih osnovnih enot. Kaže, da bo dokončno obveljalo, da bodo osnovne enote PTT podjetja v Kopru, Postojni, Sežani in Ilirski Bistrici, medtem ko ima vprašanje teritorialne razdelitve PTT Hrpelje - Kozina zagovornike za priključitev h Kopru, zopet drugi pa se zavzemajo za razdelitev tega področja med posamezne enote, h katerim gravitira. Vsekakor je bila pri določanju enot odločilnega pomena bodoča ureditev komun., zato je očitno, da pada tudi organizacija PTT službe v pristojnost komun.
V znamenju teh in vrste drugih gospodarskih in organizacijskih sprememb, ki istovetijo PTT službo.,?, gospodarskimi organizacijami, je potekala preteklo nedeljo v Kopru letna skupščina sindikalne organizacije PTT delavcev našega okraja, Po poročilu predsednika sindikalne podružnice Vice.Glav.ana ki je podal med drugim tudi pregled o izpolnitvi -planskih nalog PTT
za leto 1960 in s tem povezano ugotovitev, da je okrajna pošta s svojimi 37 krajevnimi enotami izpolnila plan uslug z 92 "/o, plan dohodkov s 104 °/o in plan delovnih enot s 96 °/o, s skupnim številom skoraj 13 milijonov vseh PTT uslug, je bilo označeno sprejetje lastnega pravilnika o nagrajevanju delavcev nad tarifno postavko za važen ukrep .v smeri decentralizacije. Žal je bilo s tem poskusom povezano precej pomanjkljivosti, ki jih bodo morali delavski sveti enot, oziroma delavski svet podjetja PTT v Kopru, čimprej odpraviti ter vskladiti postavke novega pravilnika o nagrajevanju z vsemi ekonomskimi in organizacijskimi elementi, ki bodo kar najbolj stimulirali slednjega delavca PTT službe.
Tudi v Dlodni diskusiji je prišlo do izraza zaupanje v vse predvidene gospodarske spremembe PTT službe ter ugotovitev, da ie bodoči gmotni položaj v dobršni meri odvisen od boljšega izkoriščanja osnovnih sredstev, boljše organizacije dela, štednje materiala in osebnega prizadevanja vsakega posameznika. Vrsta upravičenih prigovorov na račun kvalitete, ekspeditivnosti in kultur-
KOLEKTIV KMETIJSKE ZADRUGE V IZOLI PREDLAGA
o	o
Sedanje dokaj negotovo stanje glede bodoče preskrbe obalnih občin s sadjem in zelenjavo, oziroma premalo odločno ukrepanje za ureditev take organizacije poslovanja, ki bi zagotovila v bodoče kar najbolj zadovoljivo posredovanje tega važnega prehranbe-nega artikla, vsekakor terja kompleksno reševanje in ne zgolj osamljena prizadevanja posameznih občin. Bolj kot doslej pa morajo prisluhnili težavam naše trgovine s sadjem in zelenjavo vrtnarski obrati naših kmetijskih gospodarstev, ki prav tako brez koordinirane vrtnarske proizvodnje ne bodo mogla kriti potreb domačega trga.
Tega mnenja so tudi pri KZ Izola, kjer je kolektiv posvetil vrtnarski proizvodnji vso skrb in je le-ta postala osrednja dejavnost zadruge. V ze-lo kratkem razdobju so uredili okrog 640 kvadratnih metrov površine pod steklom, nadaljnjih 30 hektarov vrtnarskih površin pa obsega plan za to gospodarsko leto ter jo bodo uredili na zaokroženem kompleksu. Razen tega sodelujejo na natečaju, da bi zgradili rastlinjak, nekaj gospodarskih poslopij in podobno.
Zato so pri KZ Izola upravičeno mnenja, da bodo lahko krili ne le potrebe domačega, torej lokalnega trga, ampak bodo zele-

■nftt.
M
. - ,.-■	, •>■'•■ v.-.

. - . """ .. " , -¡«S**,
,............ „ '<(„	»V -	V
_ > ' _ •
Na sliki: sto tisoč in več sadik ranih vrtnin, ki jih gojijo v pokritih gredah KZ Izola, potrebuje skrbno nego
njavo celo izvažali na širše tržišče. Vsekakor pa KZ Izola ne bi mogla zadovoljiti potrošnikov z vsemi vrstami zelenjave, saj je razumljivo, da delno zaradi omejenih možnosti glede na površino vrtnarije in delno zaradi klimatskih in drugih pogojev niti ni moč -pričakovati takega izbora, ki bi v celoti ustregel potrebam tržišča. Prav zato je toliko bolj .pomemben njihov predlog, da bi vrtnarski obrati obalnih občin z medsebojnim dopolnjevanjem in koordinacijo vsklaiali vrtnarsko proizvodnjo glede na vrsto zelenjave in časovnega obdobja posameznih pridelkov. Kmetijski zadrugi Lucija in Izola ter -kmetijske organizacije koprske občine bojda izpolnjujejo te pogoje in zmorejo to nalogo; poraja se torej le potreba po formiranju nekakšnega posvetovalnega organa z zastopstvom vseh zainteresiranih gospodarstev.
Kolektiv KZ Izola tudi ne smatra za potrebno ustanavljati nove gospodarske oziroma ' trgovske organizaciie. Pač pa si prizadevajo povečati število svojih trgovin s sadjem in zelenjavo, ker sedanje tri niso več kos naraščajočemu povpraševanju.
Predlog KZ Izola je vsekakor zanimiv in bi veljalo o njem raz-m;sliti — tembolj, ker tudi turistična sezona ni več daleč. Brez dvoma bi naše kmetijske organizacijo. ki imajo urejene že do-kajšnje površine vrtnarij, v takih pogojih poslovanja in organizacijo zmogle nalogo preskrbe tržišča skoraj v celoti.	(bb)
nejšega poslovanja nalaga v novih pogojih samostojnega gospodarjenja odgovorno nalogo predvsem organom delavskega samoupravljanja.
Prvi akt v dokončnem formiranju samostojnih gospodarskih enot PTT službe — volitve delavskih svetov — pa nalaga predvsem sindikalni organizaciji novo vsebino dela in odgovornost t zvezi z izborom kandidatov bodočih članov samoupravnih organov.
Na skupščini je bilo med drugim tudi govora o potrebi po skrbnejšem kadrovanju novih moči, po pospešenem delu okrog nove avtomatske telefonske centrale, po izboljšanju delovn;h in življenjskih pogojev PTT delavcev. Soglasno je bil sprejet tudi predlog, da bi imeli poštni uslužbenci vsaj en prosti dan v tednu.
' ■ (bb)
TUDI TO BO TREBA UREDITI
Ce je katera služba komplicirana, potem ni mogoče mimo gozdarstva. Vsaj ponekod. Tako n. pr. v občini Sežana, kjer delujejo obrat Gozdnega gospodarstva Postojna, gozdni obrat Kmetijske zadruge, Sekcija za pogozdovanje Krasa in še referat za gozdarstvo pri Občinskem ljudskem odboru. Tu in tam tehniki, logarji, delavci, referenti in drugi uslužbenci. Eni opravljajo eksploa-tacijske, drugi varnostno-gojitvene, tretji pogozdova-lne, četrti upravne naloge. Delo si delijo po sektorjih lastništva in če gresta dva uslužbenca v isto smer, zavij eta na koncu poti vsak na svojo parcelo, čeprav ležita parceli druga poleg druge.
Taka razcepljenost gozdarske službe nujno terja združitev ope-rative ne glede na -lastništvo gozdov, saj bi taka reorganizacija prinesla počen.tev del, boljše gospodarjenje z gozdovi, lažjo kontrolo in večjo produktivnost. V tej zvezi bi bilo treba še posebej obravnavati vprašanje pogozdovanja goličav, ki ga nikakor ne bi smeli podrediti drugim nalogam.	-er
HIŠNE SVETE POVSOD
Tu in tam v sežanski občini so še primeri, da stanovalci še niso izvolili hišnih svetov.
Ne glede na to, kakšni so vzroki, da se še niso formirali ti družbeni organi, ki jim je poverjena skrb za vzdrževanje stanovanjskih hiš, so posledice lahko samo negativne, Ena prvih takih posledic je, da nekateri stanovalci že lep čas ne nlačuiejo stanarine. Končna posledica pa je. da se nihče ne zanima za gospodarjenje z delom stanovanjskega sklada, ki ob taki brezbrižnosti lahko samo propada.
Nehote se vsiljuje vprašanje: kaj bodo rekli nosilci stanovanjske pravice, ko bodo morali odšteti lepo vsoto na račun neporavnane stanarine in dalje, kdo bo odgovoren za škodo, ki nastaja na zgradbah in ki je v začetku morda majhna, nato pa narase ur velike vsote?	-er
šmm
My.'' .
I
V Dutovljah na Krasu ,ie bilo minulo nedeljo zelo živahno in so posebno veselje imeli cicibani in pionirji s svojo pustno zabavo v dvorani šole, kjer se je v-bralo veliko število lepih mask in njihovih malih in velikih prijateljev. Na sliki: pustni sprevod malih mask od železniške postaje proti središču Dutovelj
Delegati V. redne letne skupščine Okrajnega odbora Počitniške zveze Koper so minulo nedeljo sicer ugotovili, da je v koprskem okraju že 37 družin PZ s 1202 člani, to je za okrog 230 več kot jih Je bilo pred dobrim letom, niso pa mogli biti zadovoljni ob ugotovitvi, da je v njihovih vrstah še vse premalo delavsko in kmečke mladine. Oglejmo si samo te številke: le v Sežani je 70 mladink in mladincev članov Počitniške zveze kmotijcev, v drugih občinah pa nI niti enega. V Kopru je 267 dijakov — delavca pa nobenega.
Veliko bolj je razveseljivo dejstvo, da so lani člani Počitniške zveze koprskega okraja priredili več potovanj po domovini, se udeležili Pohoda ob žici okupirane Ljubljane, gradnje avtomobilske Ceste bratstva in enotnosti, da so imeli 17 poučnih predavanj
in nekateri izmed njih so šli tudi po poteh IV. In V. sovražne ofenzive. In vsi -ti delovni uspehi so nudili trdno oporo programu dela za letošnje leto. Ta res ni skromen. Med drugim je na primer sklep, da bodo imeli spomladi zbor Počitniške zveze na Nanosu, da sc bodo udeležili partizanskega pohoda po našem okraju, pri- -redili popotovanja po Sloveniji in
mm
IZ DELA IN ŽIVLJENJA GASILCEV V ZAGORJU NA PIVKI
Nedolgo tega je 80 članov zagorskega prostovoljnega gasilskega društva napravilo enoletni obračun svojega dela. Društvo šteje 112 članov in članic in je prav gotovo eno izmed najmočnejših društev na področju postojnske občine. V društvu je 17 mladincev in 4 članice. Pogrešajo pa pionirje, zato so sklenili, da bodo brž »ko mogoče ustanovili pionirsko desetino.
Jčaf	duai&d
PLAN PREKORAČEN ZA OSEM ODSTOTKOV
- Tovarna gumijevih izdelkov v Kranju proizvaja zelo obširen asortiman gumijevih artiklov. Pri večini teh izdelkov je bil plan dosežen stoodstotno, razen pri plaščih in zračnicah za kolesa in še pri nekaterih drugih artiklih. Toda temu so bile vzrok opravičljive težave.
V celoti je bil plan tovarne Sava dosežen s 108 %, kljub temu, da v petih grupah od dvanajstih ni bil stoodstotno izpolnjen. Skupna proizvodnja je presegla postavljeni plan za 535 ton ali 8 o. V letu 1959 je imela tovarna nad 5111 ton proizvodnje. V primerjavi z letom 19G0 pomeni, da se je lani povečala proizvodnja za ¿7,5 'It. To je vsekakor lep uspeh.
VELIK POMEN
Občinski ljudski odbor Šoštanj je na zadnji seji sklenil, da bo pristopil v širše članstvo poslovnega združenja za gradnjo energo-kemičnega kombinata v Šoštanju. Prva faza gradnje tega kombinata bo velepli-narna z zmogljivostjo 500 milijonov ras plina letno. Ta plinarna bo eden največjih objektov, ki bodo zgrajeni do leta 1965 v naši republiki. Celotna investicijska vlaganja bodo znašala okrog 20 milijard dinarjev. Plinarna bo Dreskrbovala s plinom pretežni del slovenske industrije, saj bodo plinovodi speljani do Kamnika, Kranja, Jesenic, Ljubljane, Celja, Stor, Kidričevega, Maribora, Slovenj Gradca itd.
DROBILEC IN MEŠALEC ŽIVINSKE KRME PRI KG
Osnovna sredstva Kmetijskega gospodarstva v Beltincih so se povečala z drobilcem in mešalcem živinske hrane. Te dni so namreč monterji tovarne avionov UTVA Iz Pančeva končali montažna dela na drobilcu in mešalcu, ki ga je napravila UTVA po lastnih načrtih in je prvi v naši republiki.
• "" *. Ena E
ZA GRADNJO OBRATA »ISKRE«
Občinski ljudski odbor Novo mesto je najel pri Jugoslovanski investicijski banki, okrainem investicijskem skladu in občinskem investicijskem skladu posojilo v znesku 128 milijonov 200 tisoč dinarjev za gradnjo obrata Iskre v Novem mestu. Hkrati je bilo najeto pri Okrajnem in občinskem stanovanjskem skladu tudi posojilo v znesku 35 milijonov dinarjev za gradnjo stanovanjskega bloka za ta obrat.
V minulem letu so sodelovali pri gašenju enega požara, enkrat pa so nastopili, ko je voda poplavila neko stanovanjsko poslopje. Za strokovno izpopolnjevanje članov so priredili 6 mokrih in 17 suhih vaj, pri raznih delih v gasilskem domu pa so opravili več kot. 200 prostovoljnih delovnih ur. Za inventar, ki je vreden okoli milijon dinarjev, skrbijo zelo vestno.
Nedolgo tega so nabavili nov gasilski voz. Sredstva za nabavo sta jim dali Okrajna in Občinska
PRVA SE.TA ENOTNEGA TD PIRAN-PORTOROŽ
TAKOJ NA DELO
Novi 17-članski upravni odbor enotnega TD Piran-Portorož je na svoji prvi seji izvolil za novega predsednika društva Staneta Mencingerja, direktorja Sklada za izgradnjo Pirana. Razen tega je predlagal načelnika Oddelka za gospodarstvo ObLO Piran Mirana Fuxa za člana sekretariata kiparskega simpozija, ki bo sredi maja začel s svojim delom v Seči; tov. Fux ima nalogo skrbeti za koordiniranje interesov ter nalog simpozija s potrebami in možnostmi turizma v piranski občini. Odbor je sprejel med številnimi drugimi tudi sklep, da se v najkrajšem času organizirata za prebivalstvo vsaj dve predavanji o pomenu, namenu in praktičnih koristih turizma, kajti razna vprašanja, ki jih postavljajo občani na zborih volivcev ali društva, dokazujejo, da je v tem pogledu še mnogo nejasnosti in napačnih pojmovanj.	Jule
gasilska zveza, nekaj pa so prispevali tudi sami,
Pohvalno je, da društvo tesno sodeluje z vsemi ostalimi društvi in organizacijami na vasi, predvsem s SZDL, V gasilskem domu so si uredili skupen klubski prostor, kjer imajo v zakurjenem prostoru vsak večer sestanke, družabne igre in kjer je tudi televizijski sprejemnik. Tu so tudi predavanja Ljudske univerze, ki so skoraj vedno zelo dobro obiskana.
V tem letu se nameravajo posvetiti predvsem strokovni vzgoji članstva in ostalih prebivalcev. Prav tako bodo sodelovali pri vseh proslavah ob počastitvi 20. obletnice vstaje. Pripraviti nameravajo tudi samostojen nastop.
Skoraj brez pridržka bi lahko postavili to delavno društvo za vzgled vsem ostalim društvom. Na dan občnega zbora so sprejeli v svoje vrste 6 mladincev in 7 pionirjev. Dober začetek in želimo, da bi imelo društvo tudi dobre uspehe,	Br. Š.
Lani so člani Počitniške zveze koprskega okraja priredili pohod po poteh IV. In V. sovražne ofenzive in se tudi slikali pred Titovo pečino v Drvarju, kot kaže gornja slika
drugih republikah naše države, se udeležili zveznega zbora Počitniške zveze v Titovem Užicu in predvsem, da bodo poskrbeli za čim tesnejše sodelovanje z drugimi množičnimi organizacijami.
Med konferenco so delegati z velikim zanimanjem-sledili diapozitivom in kratkemu filmu o lepotah koprskega okraja ter ob tem še bolj doumeli veliko resnico svojega gesla: Spoznavaj domovino in še bolj Jo boš vzljubil!
In kakor je že navada na vseh pregledih doseženih uspehov v določe-1 nem časovnem obdobju, so delegati priznali, da sta piranska in sežanska občinska odbora dosegla največ uspehov. Tako so na primer Pirančani imeli lansko leto seminar za vodstva družin, ustanovili so geografski krožek, priredili 18 krajših izletov, 30 Planov sc je udeležilo prostovoljnega dela na avtomobilski cesti, prav to liko jih jc potovalo po Jugoslaviji^ 20 celo z ladjo Bovec v ZDA In o" svojem delu tudi seznanili širšo javnost s članki v raznih časopisih. Zato velja omeniti, da je Občinski odbor PZ v Piranu eden izmed najboljših v Sloveniji, morda — in vendar nismo preveč skromni — ceio v državi. Vsekakor pa ima pri tem dobršen del zaslug tudi prof. Ernest Kopriva, predsednik piranskega občinskega odbora PZ.
Za Pirančani vsekakor ne zaostajajo člani Počitniške zveze v sežanski občini. Večina izmed njlli so mladi delavci in kmetje in lani so pod vodstvom svojega predsednika Avgusta Kodrlča priredili kar 3G izletov in na Pohod ob žici okupirane LJubljane poslali dve petčlanski moštvi. Njihovo delo je tembolj hvale vredno, ker gojijo tesne stike tudi z vsemi družbenimi organizacijami, ki delujejo v gospodarskih podjetjih na Sežanskem.
Se želja delegatov: da bi tudi v illrskobistriški občini mladi ferialci dosegli podobne delovne uspehe.
Tako je pozval občinski odbor Zveze borcev NOB v Sežani vse svoje člane in tudi druge prebivalce, ko je pred meseci začel zbirati zgodovinske in tonograf-ske podatke iz narodnoosvobodilne borbe. Pobudo za to pomembno delo pa so Sežančani dobili od glavnega odbora ZB NOV in Muzeja NOB iz Ljubljane. Nainrej so ustanovili posebno komisijo, ki
Brez urbanističnega nočrto ne bo šlo
V poslednjih letih je dobila Sežana skoraj povsem novo lice. In prav nič ne kaže, da se bo obseg gradnje novih stanovanjskih ter poslovnih prostorov kmalu skrčil. Ta okoliščina povzroča nemalo skrbi organom, pristojnim za urbanizem.
Problem je v tem, da mesto še sedaj nima urbanističnega načrta. Idejni načrt je bil izdelan že leta 1950, vendar je vse doslej
ostal le kot predlog, ker je probleme obdeloval preskopo. Gre za lokacijo novih zgradb, ulic, kanalizacije, električno in telefonsko omrežje itd. Vsa ta vprašanja je treba nujno rešiti, ker bo sicer gradnja. zašla v slepo ulico, iz katere se bo težko izmotati.
-er
si je sežanski predel razdelila pet področij.
Doslej je ta komisija že zbrala kopico zanimivih dokumentov in slik na področju Štanjela, Komna, Vremske doline in Vrhov.
Vse kaže, da bo ta akcija zbiranja zgodovinskega materiala na Krasu rodila bogato žetev, saj prebivalci radi pripovedujejo in izročajo članom komisije zanimive dokumente in slike. Ze sedaj je zbranih kopica najrazličnejših zapiskov, notrdil o zbiranju prispevkov med narodnoosvobodilno vojno, vojaških poročil in slik posameznih partizanov ter njihovih akcij. Ko bo zbrano vse gradivo, ga bodo temeljito proučili in v načrtu imajo tudi, da bi v poslopju sežanskega občinskega ljudskega odbora uredili sobo, v kateri bi bili razstavljeni originalni dokumenti o borbi Krašev-cev za svobodo.
PO SESTANKU V GORNJI BRANICI
V	nedeljo, 12. t. m., je bil v Gornji Branici sestanek, ki so se ga med drugimi udeležili Ervin Dolgan-Janez, mamica Kantetova, Josip Bolje-Jamnik, Gizela Uk-mar, Nerone Cehovin, Jožica 2i-danik-Zmaga, Ivan Vidrih, Branko Ukmar, Josip Trampuž in Janez Kramar.
Namen sestanka, ki ga je sklical občinski odbor ZB NOV Sežana, je bil. ugotoviti, kdaj so se v tej vasi pojavili prvi partizani, ki jih je vodil Ervin Dolgan-Janez, in kdaj je bil tu ustanovljen prvi odbor OF.
Po izjavah Ervina Dolgana, ki so jih s podobnimi izjavami podkrepili preživeli tovariši iz Gornje Branice. je prva skupina partizanov prišla v bližino vasi 27. avgusta 1941, prvi odbor OF pa
Pustovanje na Hrpeljskem
V	okviru pustnih prireditev je DPD Svoboda v Hrpeljah tudi letos organizirala tradicionalni ples z maskami na pustno nedeljo in na pustni torek. Prav tako je šolska mladina užila v teh dneh obilo veselja in zabave. Potem, ko je bil končan obhod maškar po Hrpeljah in Kozini, se je ves pisani vrvež zbral v prosvetni dvorani na rajanje. Društvo prijateljev mladine je pripravilo svojim varovancem malo pustno pogostitev,	J. Z.
je bil ustanovljen že naslednji dan.
Historiografija NOB bo morala vsekakor upoštevati dokazano dejstvo in razčistiti nesporazum, ki je po vsej verjetnosti nastal zaradi hitrih premikov prve partizanske skupine in večkratnih prehodov preko bivše državne meje.	-er
Ta teden so se začeli v piranski občini zbori volivcev, na katerih občani razpravljajo predvsem o nalogah, katere naj zajame letošnji plan gospodarstva v občini, pa tudi občinski proračun. Občinski ljudski odbor je za zbore pripravil sicer predlog letnega načrta, vendar poudarjajo ljudski odborniki na vseh zborih, da mora ta predlog služiti samo kot osnova za razpravo, da pa je nujno, da pridejo v končnem načrtu do izraza vsi nred-logi, ki nastanejo iz praktično občutene potrebe pre-

Nova samopostrežna trgovina v
Portorožu ob otvoritvi. Več o njej preberite na C. strani
bivalstva in delovnih kolektivov — seveda če so izvedljivi, se pravi v okviru sigurnih finančnih in drugih sredstev. Samo ob širokem sodelovanju občanov v razpravi bodo lahko zajete vse .potrebe in se bo izkristaliziral tak prioritetni vrstni red raznih ureditev in gradenj, kot bo prebivalstvu najbolje ustrezalo, oziroma bo imelo najugodnejše posledice za nadaljnji razvoj piranskega gospodarstva in standarda piranskega prebivalstva na, sploh,	J
Afriška študenta med Koprčani
V mali dvorani gledališča se je preteklo nedeljo zbrala na pobudo občinskega mladinskega komiteja domala vsa srednješolska mladina Kopra. Med nje na sta prišla dva afriška študenta, doma iz Nigerije in Alžirije. Govorila sta o svoji domovinj in o boju za neodvisnost, o zgodovini in usodi afriških ljudstev in njihovi težnji, da se čimprej iztrgajo iz zaostalosti in s krepkimi koraki stopijo na Dot razvoja in napredka. Oba mlada Afrikanca sta študenta na ljubljanski univerzi in že nekoliko govorita slovensko.
Ob koncu razgovorov se je spontano razvilo kratko demonstrativno zborovanje proti fašističnim izzivačem v Trstu in naši dijaki so še poslali protestno re-, solucijo Državnemu sekretariatu' za zunanje zadeve v Beograd.
&ÜLTURA PROSVETA it KULTURA PROSVETA * KULTURA PROSVETA >V KULTURA PROS VETA it KULTURA PROSVETA it KULTURA PR
-v: : — —	ne-
skromni delovni prostori naše televizije v Ljubljani so se razširili z novim, sodobnim studiom, ki je opremljen z modernimi napravami in ima zraven še režijsko kabino in garderobe. Tako so se delovni pogoji televizijskih delavcev precej izboljšali, kar bo brez dvoma ugodno vplivalo na izvedbo zahtevnejših in kvalitetnejših programov. To je vsekakor bilo potrebno, kajti v naši ožji domovini imamo danes že več kot 4000 televizorjev.
Se isti dan po slavnostnem odprtju Studia A, ki so se ga udeležili zastopniki slovenskega kul-
KINO BI RADI
Prebivalci vasi in naselij Do-lane, Košana, Kal in Neverke, Stare in Nove Sušice, Volč in drugih nimajo skoraj nobenega razvedrila razen radia in nekaj poredkih plesov. Zato so izrazili željo, naj bi jih prišel sem in tja obiskat potujoči kino, saj bi vstopnina na predstavo lahko pokrila stroške predvajanj — kot imajo to lepo organizirano v hrpeljski občini.
STUDENO PRI POSTOJNI
Lepa podgorska vasica Stude-no je bila še do nedavna pravo kulturno žarišče tega predela, in vzor, kako je treba tudi v odročnih naseljih gojiti kulturnopro-svetno dejavnost. V zadnjem času pa je aktivnost popustila in va-ščani zlasti pogrešajo odrske prireditve, ki so jih bili prej obilo deležni. Zato si zdaj želijo, da bi jih prišla obiskat vsaj kakšna dramska družina od drugod — morda se bodo potem spet zbudile domače sile in na novo zastavile delo.
PREMALO MLADINE
Na zadnji občinski konferenci SZDL v Postojni so ugotovili, da je v tej občini po šolskih odborih premalo ali pa sploh ni mladine, zato bo treba tudi temu vprašanju na prihodnjih volitvah teh družbenih organov posvetiti več pozornosti.
turnega in javnega življenja ter predstavniki zagrebške in beograjske televizije, so zvečer jugoslovanski televizijski gledalci lahko gledali prvi program — Antona Tomaža Linharta »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«.
Novi delovni prostor je omogočil predvsem razširjeno scenografijo, svobodnejše gibanje kamer in igralcev, impresiranosti in dovolj velikih funkcionalnosti novega prostora pa žal ni bilo čutiti.
Režiser Fran Žižek je zrežiral Linhartovega Matička sicer skrbno, vendar pa premalo televizijsko prikroieno. Zasedba vlog je bila še dokaj posrečena: baron Stane Sever, baronica Nika Juva-nova, korenjaški in simpatični Matiček Bert Sotlar. ljubka Než-ka Majda Potokarjeva. študent Tonček Franci Gabrovšek. advokat Vladimir Skrbinšek in kan-celir Žužek Maks Baje. Režijskemu konceptu ustrezno sceno je prispeval Vladimir Rijavec. kostume Mariia Kobiieva, glasbo
pa Marijan Vodopivec.
*
Novo leto je prineslo v svet jugoslovanske televizije dve novosti: uvedbo naročnine in izjavo direktorja beograjskega televizijskega studia o programih v dveh jezikih. Sodelavcu Tanjuga
je namreč direktor Vlada Mitro-vič dal takole izjavo: »Da bi odstranili nekatere težave, ki se pojavljajo na "osameznih jezikovnih področjih, zaradi oddajanja programa v dveh jezikih — srbo-hrvatskem in slovenskem — bo potrebno uvesti dva programa — skupnega in posebnega. Skupni program bo obdržal jugoslovanski značaj in v njem bodo sodelovali vsi televizijski studii, kar bo brez dvoma izjemnega pomena v kulturnem in družbenem življenju naše države. V okviru posebnih programov pa bi oddajali program, ki bi obravnaval ožjo republiško problematiko.
Če je osnovni vzrok za uvedbo posebnih programov različnost jezikovnih področij, tedaj je težko razumeti izjavo o skupnem programu, ki naj bi obdržal jugoslovanski karakter in pri katerem naj bi sodelovali vsi trije jugoslovanski televizijski centri (Zagreb, Beograd, Ljubljana). Razdelitev na skupni in posebni program pa bi bila razumljiva, če bi šlo za vprašanje kakovosti, splošne pomembnosti in zanimivosti, ne pa večje ali manjše jezikovne razumljivosti. Zgrešeno je namreč deliti kulturno in družbeno pomembnost programa po jezikovni pripadnosti. Zdaj pričakujemo zaradi delikatnosti vprašanja še mnenja predstavnikov slovenske televizije, ker je uvedba skupnega in posebnega programa pač načelno sprejemljiva.
Nekaj televizijskih nanovedi pa je tudi razveseljivih. Tako n. pr. podatek, da bo v letošnjem letu še več zabavnih, revijskih, tekmovalnih, ugankarskih in športnih oddaj in morda še napoved iz Beograda. Še ta mesec bodo začeli z novo serijo zabavnih oddai z naslovom »Serafimov klub«. Oddajo bo vodil naš znani humorist Zika Zivulovič-Serafim, sodelovala pa bo še vrsta beograjskih humoristov, ki so si že do zdaj pridobili naklonjenost televizijskega občinstva v odlični oddaji »Servisna postaja«.
Torej vendar še nekaj novosti razen uvedbe naročnine.
Pred kratkim ustanovljena Turistična uprava pri turističnem društvu Piran-Portorož je še pred dokončno odobritvijo svojega delovnega programa na bližnjem izrednem občnem zboru društva krepko zastavila svoje delo. Tako se je organizirano lotila ustanovitve domače amaterske folklorne plesne skupine in obnovitve pevskega okteta, da na ta način pomaga izpopolniti vrzel, ki je obstajala že dalj časa v kulturno-prosvetnem izživljanju prebivalstva piranske občine, po drugi strani pa, da ustvari dva toliko kvalitetna ansambla, da bo mogoče z njunima programoma pri-
hovih siaarai
d
Z namenom, da bi narodnoosvobodilna vojna slovenskega naroda dobila v slovenski književnosti še večji poudarek, in z namenom, da bi pisatelje, pesnike in druge umetniške oblikovalce ter zgodovinarje, zlasti pa vse, ki so kakorkoli sodelovali v NOV, še bolj zainteresirali za ustvarjanje del iz narodnoosvobodilne vojne, razpisuje Upravni svet zavoda »BOREC« v Ljubljani Kajuhove knjižne nagrade za leto 1962, ln sicer:
I. nagrado v znesku 300.000 din II. nagrado v znesku 200.000 din III. nagrado v znesku 100.000 din
Kajuhove nagrade se podeljujejo za izvirna in še neobjavljena dela, ln sicer: a) za literarna dela — roman, povest, pesniška zbirka, zbirka novci, dramatsko delo; b) za dokumentarno delo; c) za spomine; č) za ilustracije ln opremo knjig,
Z:i Kajuhove nagrade pridejo v pošlev le dela, ki obravnavajo tematiko iz narodnoosvobodilne vojne Slovenije: partizanstvo. Ilegala, predvojna partijska in delavska razredna borba, koncentracijska taborišča, zapori ter zgodovinsko znanstvena dela s tega področja.
Avtorji, ki se potegujejo za Kajuhove nagrade, morajo svoja dela predložiti v dvojniku ocenjevalni komisiji, ki jo vsako leto sestavi Upravni svet zavoda. Avtorji morajo predložiti svoja dela pod šilro, v zapečateni kuverti pa svoj točen naslov. Avtorji lahko konkurirajo z več deli, vendar pa mora bili vsako delo posebej šifrirano. Na natečaju za Kajuhove nagrade lahko sodelujejo vsi državljani 1'LRJ, proti katerim nI uveden kazenski postopek.
Zadnji rok za oddajo del 30. december 1901.
Vsa nagrajena dela bo odkupil zavod »BOREC« s posebno pogodbo z nagrajenimi avtorji.
Rokopise je dostaviti z označbo »Kajuhove nagrade« na naslov: Uredništvo zavoda »BOREC«, Ljubljana, Titova c. 17.
Podelitev nagrad bo ob Dnevu oborožene vstaje slovenskega naroda, 22. julija 1902.
Upravni svet zavoda »Borec« v Ljubljani
plese.
Jule
-rj v_-7 o
jisir&7
-M
i ^
isernovi

^SsKlfe.:: 11
£¡".-v-	i^l
• t
0



'C .v' J

■ ■ ev; v- - *
lili > ■ .	■ s.'.'-:"- '"ViA
»»lat»
Kt® S
!.. v	, . <55
nji ®
Po sklepu Odbora Prešernovega sklada in na predlog strokovnih komisij so podelili tudi letos Prešernove nagrade, Prejeli so jih: MILE KLOPClC za pesniško in prevajalsko delo, VLADIMIR SKRBINŠEK za umetniške stvaritve v dramski igri, dr. DRA-GOTIN CVETKO za »Zgodovino glasbene umetnosti na Slovenskem« in inž. arh. EDVARD RAVNIKAR za arhitektonske stvaritve. Razen tega so podelili Prešernove nagrade najboljšim študentom na vseh fakultetah ljubljanske univerze in na umetnostnih akademijah, kakor tudi dijakom v srednjih in osnovnih šolah. Prešernov sklad pa je v preteklem letu poleg nagrad razpisal tudi vrsto štipendij za umetniško in znanstveno izpopolnjevanje, Ta sklad je- po razpisu razdelil posebni upravni odbor.

Običajno uspela dramska dela In romani najdejo tudi pot v filmske ateljeje, da jih ovekovečijo na ccluloid-nem traku. Za filmske produccnte pa to pomeni — ob dobrem scenariju seveda — gotov uspeh. Tako so v Ilollywoodu odkupili med drugimi znanimi deli tudi Stcvensovo komedijo ZAKONSKI VRTILJAK, ki smo jo gledali pri nas v uprizoritvi Mestnega gledališča iz Ljubljane. Vlogo profesorice Oelvllle tolmači v filmu Susan Hayward (na sliki), razen nje pa nastopata v glavnih vlogah še James Mason in Julia Newman
rejati uspele nastope pred vedno številnejšimi turisti, posebno inozemskimi, ki si želijo spoznati poleg naših naravnih lepot tudi našo folkloro. Turistični upravi je uspelo pritegniti k sodelovanju znanega strokovnajaka v proučevanju, zapisovanju in učenju folklore, Tončko Maroltovo. Poleg strokovne pomoči pri uvajanju novo ustanovljenega ansambla v čim popolnejše naštudiranje raznih slovenskih plesov (med njimi so trije originalno istrski, ki bodo s tem prvič predstavljeni širši publiki in imajo zato naravnost kulturnozgodovinski pomen!) bo v dneh svojega bivanja ob morju tovarišica Maroltova obiskala tudi razne vasi in poskusila pri domačinih doseči za dokumentarni zapis doslej še neodkrite istrske ljudske napeve in
PLANINA PRI RAKEKU
Planinčanom se bo skoraj izpolnila dolgoletna želja. Dobili bodo lep družabni klub, v katerem bo poslej teklo družabno življenje te vasi. Klub bodo opremili z najrazličnejšimi družabnimi igrami, s knjigami in drugimi publikacijami; njihov ponos pa je lep televizor, ob katerem bo zlasti mladina našla obilo zabave in zdravega razvedrila, pa tudi drugi vaščani bodo prek njega širili svoje obzorje.
Kultura in krompir
Posebne težave pri razvijanju družabnega življenja po naših vaseh nastanejo tam, kjer že imajo dvorane in odre za dramske in druge prireditve. To pa zato. ker so te dvorane v glavnem po zadružnih domovih ter so jih zadruge zasegle, da so vanje vskla-diščile krompir in druge poljske pridelke, ki jih preteklo jesen niso takoj spravile v promet. Posebno ostro se to vprašanje pojavlja v Tatrah v Brkinih in še po nekaterih bolj odročnih krajih, čeprav je podobnih primerov dovolj po vseh občinah koprskega okraja, o čemer bomo še pisali.
Poseben problem z dvorano pa imajo v Dolanah. Tamkaj je ta last privatnika in morajo za njeno uporabo plačevati določeno odškodnino ali najemnino. Lastnik na dvorane sploh ne obnavlja. Vaške organizacije morajo za enkratno uporabo dvorane plačevati okrog tri tisoč dinarjev, pa čeprav so klopi in pod v dvorani last bivšega prosvetnega društva. Vsekakor bo treba to vprašanje proučiti in pomagati, da se to vprašanje uredi, posebno še, ker bo še ta prostor v nasprotnem primeru propadel.
Brž ko bodo preuredili Kulturni dom v Postojni, se bo v nove prostore preselila tudi Mestna knjižnica. Prostori, ki so ji namenjeni, so večji od dosedanjih in tako bo lahko knjižnica odprta dopoldne in popoldne in ne kot doslej, ko lahko posluje le trikrat na teden.
Knjižnica ima 5100 knjig in od tega jih je samo v lanskem letu
nabavilo okrog 450. V preteklem letu je imela 7100 bralcev, ki so si izposodili 16.000 knjig.
V sedanjih prostorih ima skupaj z domačo »Svobodo« lepo urejeno čitalnico, kjer je prostora za 50 obiskovalcev. Gostom je na voljo 48 različnih časopisov in revij, razne igre (šah), radijski aparat ter televizijski sprejemnik.
Ivan Logar
Te dni bo poslalo na knjižni trg založniško podjetje Šansoni v Firencah IV. izdalo italijansko antologije svetovne lirike »Orfeo« v redakciji znanih prevajalcev Vinccnza Erran-teja in Emllia Mariana. Ze v III. izdaji te antologije (izšla na 1851 straneh večjega formata v zelo lepi tehnični opremi) so bili zastopani številni naši pesniki (Kranjčevič, Maloš, Nazor, Ujevič, Njegoš, Dučlč, Rakič, Prešeren, Aškerc, Kette, Murn, Zupančič, Gradnik in Nedelkovski) v prevodih Umberta Urbanija in Lui-gija Salvinija. V novi izdaji pa ho ta izbor še znatno razširjen s prevodi iz naše novejše poezije.
Ta večji poudarek jugoslovanski liriki so dali italijanski založniki, ker so prejšnja dela naših pesnikov doživela v Usku in v javnosti pomemben uspeli. Tej razširitvi se lahko v prvi vrsti zahvalimo Salvinijcvi antologiji moderne slovenske poezije »Semprcverde e rosmarino«, ki je že pred desetimi leti izšla v Rimu, kakor tudi Ilamousovi zbirki »Poesia jugoslava contemporanea«, ki je leta
195!) izšla v izdaji Bina Rebellata v Padovl.
Na posebno živ ln ugoden odmev je naletela pri italijanski kritiki Ka-mousova zbirka, tako da jc zdaj založnik Itcbellato napovedal v svojih zbirkah »Poeti stranieri« še drugo, razširjeno izdajo sodobne jugoslovanske poezije. Ob tej drugi izdaji naj bi tudi prišlo do medsebojnega srečanja in razpravljanja o kulturnih vprašanjih med Jugoslovanskimi in italijanskimi pesniki. Za to srečanje je agencija »Eco clella stampa« zbrala obsežno kritično gradivo, iz katerega se da razbrati, da je ltamousova antologija naše lirike doživela v vsem italijanskem tisku ugodne ocene in da so številni časopisi in revije objavili nekatere pesmi v celoti. To so n, pr. časopis »Gazzetino sera« v Benetkah ln -11 giornale del poeti« v Rimu, ugodne ocene pa so objavili italijanski časopisi: »Gazzetino sera« v Benetkah, »Leggere«, »L'UnIt;i«, »La fiera letteraria«, »Studium«, »11 giornale dei poeti«, »Pacse sera« in »II tempo«, vsi v Rimu, dalje »Gazze-
tino« v Benetkah, »La vita scolasticaa v Rovigu, »Panorama« v Trapaniju, »Triestc« v Trstu, »C'ronaca di Cala-bria« v CosenzI, »Avanti« v Milanu, »II resto del Carlino« v Bologni, »Terra nuova« v Mantovi in mnogi drugI. Razen tega je priredil' RAI-RIM v lanskem letu štiri oddaje jugoslovanske poezije v prevodu Osval-da Itamousa. Bile so to komentirane oddaje z glasbeno spremljavo, od katerih je bila ena v celoti posvečena našemu Otonu Zupančiču.
Posebno pohvalno so izbor naše sodobne poezije ocenili Aldo Camerino, Eros Sequi in Umberto Urbani, ki takole zaključuje svoje obširno poročilo: »Zares je lepo. da jc postala prav Padova, ki je stoletja zbliževala slovanska ljudstva in Italijo, izdajatelj te knjige izbranih jugoslovanskih pesnikov, in to v tako odličnih prevodih.« Eros Sequi pa piše v rimskem listu »IJnita«, kako je ta knjiga pokazala potrebo, »da se bolje spoznamo, ker prav ta zbirka dokazuje neslutene vezi naše kulture s kulturo onstran Jadrana.«
2ESMA m DOM -k ZDRAVSTVO IN VZGOJA * OTROK IN DRUŽINA ^r ZENA IN DOM -V ZDRAVSTVO IN VZGOJA tV OTROK IN DR
NOVOSTI, KI VESELE
V petek, 10. februarja 1961, dopoldne so v Portorožu s skromno svečanostio odprli prostore nove samopostrežne poslovalnice trgovskega podjetja »Prerad« Portorož. »Samopostrežba« v okusno preurejenih prostorih doslej zapuščenega desnega krila zgradbe s stebričastim hodnikom v bližini hotela »Helios« je prva samopostrežna trgovina v piranski občini in prav gotovo ena najlepše in najpraktičneje urejenih ne samo v koprskem okraju, temveč v vsej Sloveniji. Na približno 150 kvadratnih metrih površine je na okusno izdelanih in aranžiranih poličkah iz aluminija in ultrapa-sa razstavljenih na izb'ro kupcu blizu tisoč različnih artiklov, ki jih potrebuje gospodinja v vsakdanjem življenju. Vse je pregledno razporejeno, opremljeno s cenami in pakirano, tako da potrošniku ni treba kupiti »mačka v vreči«, temveč brez skrbi za kvaliteto izbira med istovrstnimi artikli različnih znamk. Posebno ■pozornost vzbuja hladilna polica z V celofan pakf.rant-n mesom štirih kvalitet (telečje in goveje brez ali s kostmi), ki .en dobavila podietie »Emona« no mž.iih cen^h, kot ie običajno v tukajšnjih mesnicah. Podobna okusna pro^onna embalaža vabi k nakunu tudi številnih drugih izdelkov; naprodaj so prav vsa živila, ki se običajno
dvotirnost v družbenem
upravljanju
Po pravilu naj bi funkcijo krajevnega odbora v strnjenih naseljih opravljale stanovanjske skupnosti, in narobe, naj bi po vaseh in manjših središčih bili le krajevni odbori. Ponekje pa je iz tega ali onega vzroka prišlo do dvo-tirnosti in sta postavljena oba organa, čeprav se morata oba ukvarjati z istimi vprašanji yn problemi svojega kraja in okoliša. Takšni primeri so v Portorožu, v. Pivki in Prestranku in še kje. Praksa sama bo pokazala, kateri izmed organov bo ostal, ali če bosta morda oba še naprej živela, ker ne gre enega ali drugega enostavno birokratsko ukinjati, ce sta že dva in oba delata. Bodočnost bo že sama pripeljala do primerne odločitve v tem pogledu.
Jasno je. da bo aktivnost enega ali drugega organa odvisna od zainteresiranosti ljudi, ki to skupnost sestavljajo, od sposobnosti in zanimanja odbornikov v ustreznih vodstvih, in ne na koncu od teže problemov, ki tarejo posamezna samoupravna področja Razen tega pa imajo velik vpliv na njihovo dejavnost se sredstva, s katerimi lahko posamezna enota računa. Tudi dani Socialistične zveze so na preteklih konferencah postavljali zahtevo, naj bi krajevnim odborom ali stanovanjskim skupnostim z občinskimi proračuni namenjena sredstva nakazali neposredno na računske knjižice takoj po dodelitvi, ker so bili primeri, da so sicer ta sredstva v stiski bila dodeljena in porabljena drugam, krajevni odbori pa so ostali praznih rok, čeprav so sicer s prav temi rokami opravljenim delom ustvarili milijonske vrednosti pri posameznih delih.
prodajajo v špecerijskih trgovinah V celofan jih pakirajo uslužbenci trgovine'sami v sosednem skladišču z najmodernejšim elektronskem strojem, izdelanim (kot so tudi vse druge naprave ter oprema trgovine izdelane doma!) v ljubljanskem Zavodu za varjenje LRS. (Portoroška »Samopostrežba« ima čast, da prva v Sloveniji uporablja tak aparat.)
Ob otvoritvi jc navzoče predstavnike ObLO in političnih organizacij iz Pirana ter Trgovinske zbornice iz Kopra pozdravil predsednik upravnega odbora trgovskega podjetja »Prerad«. tovariš Edo Grmele, ki sc je posebno zahvalil projektantu lokala in opreme, tov. Otu Golobu, in predstavnikom podjetij »Obnova« iz Izole, »Alpos« iz Št. Jurja, »Aluminij« iz Komna in servisne službe Elek-tro Koper, ki so tako okusno, sodobno in praktično uredili novi lokal. Poudaril' je, da nova trgovina ni samo pridobitev v ponos domačega prebivalstva, temveč tudi izpolnitev velike vrzeli v trgovini tako močnega turističnega kraja, kakor je Portorož. »Praksa bo pokazala, kakšna bo rentabilnost nove trgovine,« je dejal tovariš Grmek, »mislim na. da je ta lokal jamstvo za to, da bo potrošnik imel čim večjo in boljšo izbiro in da gospodinjam ne bo treba več izgubljati dragocenega časa s čakanjem, kdaj pridejo na vrsto: leno bodo vzele košarico in si naložile vanjo, kar bodo same izbrale.«
V imenu kolektiva »Prerad«, ki je že doslej požrtvovalno prispe-N val k izgradnji tega lokala s tem, da se je odrekel viškom olačnega fonda, jc zaprosil za nadaljnje razumevanje in podporo s strani pristojnih organov, da bi podjetje še do sezone odprlo podobno potrebno trgovino tudi v Piranu.
J. L.
PIŠČANEC PO LOVSKO
Na olju prepražimo s čebulo in strtim česnom, kolesci zelene, pe-teršilja, oora, nekaj brinovimi jagodami, korenjem zrc-zanega piščanca. Dodamo še vse dišave kot. k divjačini, in to baziliko, malo timiana, šetra.ia in majarona. Ko vse skupaj dobi že lepo barvo, prav malo pomokamo in zalijemo pol z vodo, ool z vinom. Kuhamo počasi. Solimo nazadnje. Zraven damo kruhove cmoke ali krompirjeve žgance. Jed zelo zboljša-mo s smetano. Nekaterim prija tudi okus po paradižniku.
tr
\

t
--..v.- .
v. .
! Ï
J i
1 h
ZA ZDRAVJE NAŠIH QTKOK:
{p p p i. ? ffi es» f m it r p 7 0 ra p 0 «tu fu a | © ti ¡4 © u ¡; s g y lip ù
prihodnjih dneh bodo tu
Î51
nnšcvn okra i« začeli
inira t\îpijeîi.ie:n proti otroški parni-z; — Tokrat Hvič ivo'j :•}■■■ '• y vn cepivo — Cepi jeni bodo vsi otroci do 12. leta starosti
!if
1 \

Spomladanski kostum s kombinirano bluzo
MOfaod
Vse i a': sr je to nek o! "ko nenavadna vest: cepljenje brez igle. In vendar jc razvoj medicine že dosegel v nekaterih primerih i- •ki s!opn.io, da ne bo več po-■' pn	injekcij proti i'cj
ali oni bolezni z iglo, kar v največji meri plaši otroke, pač pa s pitjem cepiva. In takšno bo letošnje cepljenje proti otroški pa:•■:■.' •.:. io je proli po ionvieli-tisu.
Z novim načinom cepljenja .proti tej zelo nevarni bolezni bodo v teh dneh začeli tudi v našem okraju. Cepljeni bodo vsi otroci rojeni v letih cd L januarja 1949 do 1. decembra 1960. ne glede na to. kdaj, kako in kolikokrat so bili cepljeni z mrtvim cepivom. Novo cenivo, to se imenuje tudi živo cepivo, bo dobi! vsak otrok na žlički in primešano mu bo mleko, čaj, voda ali sirup.
Kdaj ni kje bodo ta cepljenja, bodo starše te dni obvestili zdravstveni zavodi. Trikratno
c: .;!:en.je v presledkih po 6 ted-bo veljalo 400 dinarjev, kar bodo .-: • 11 lahko plačali v dveh obrokih. Če pa so starši otrok, i-i so se rodili leta 1959 in so
:: ž'; dvakrr.t cepljeni 7. mrtvim cepivom leta 1960 ter plačali 600 dinarjev kot prispevek za rionopo ccpljenje, bodo pri prvem cepljenju (ioolačali le 200
Vzporedno s lem cepljenjem bo tudi cepljenje proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju. To cepljenje bo obve.zno za vse c i roke, ki so bili rojeni leta 1900 — če še niso bili cepljeni, in za otroke rojene pred letom 1960, če so dobili samo eno ali dve injekciji proti tem boleznim.
Seveda pa bodo tudi letos cepljeni proti davici, tetanusu in kozam učenci prvih razredov osnovnih šol in ponovno proti kozam učenci osmega razreda, ki bodo letos dopolnili 14 let starosti.
KRAMLJAMO O VZGOJI — KRAMLJAMO O VZGOJI — KRAMLJAMO O VZGOJI
t..j*	_ jl___b______jl - j -
KRAMLJAMO
Predlanskim sta moja otroka postala člana taborniške organizacije, to se pravi čebelica in Medvedek v odredu Snežniških ruševcev v Ilirski Bistrici.
Žc po nekaj mesecih sem bila izredno presenečena in srečna, ker sta se vključila v to organizacijo. V njunem življenju in vedenju sem opazila vidno razliko in velik moralni napredek. še sama sem se začela zanimati in kmalu sla mi prinesla knjižico »Ali poznaš taborniško življenje?« ter me tako pritegnila, da sem tudi sama postala član te organizacije.
Naj navedem nekaj primerov, kako dosledno sta pričela izvajati načela svoje organizacije.
»Moja ,čebelica' je izredno rada samo brala, zato je nikdar nisem mogla, nili znala pripraviti do tega, da bi mi pomagala pri gospodinjskem delu. To je rešita taborniška organizacija. s svojim pravilom, da vsak dan opravi eno dobro delo in zdaj je moja deklica tudi doma res prava čebelica.
Moj »medvedek« pa je prav v družbi tabornikov postal dobe- in mi je neštetokrat, »raportiral«: »Veš, mama, tel dokazati, da govori resnico, je spet ogorčeno nastopal: »Jaz sem vendar tabornik in častna taborniška beseda, da sem povedal vse tako. kot je bilo v resnici,«
Tako sla me otroka presenečala vedno znova in mi tudi povedala: »Sedaj postajava prav taka, kakršna si naju vedno želela, kajne, mama? Taka, kakršna si postala tudi ti v partizanih, kajne?«
Zdaj, ko sem se sama član Taborniške organizacije, sem lani prvič prisostvovala občnemu zboru. Čeprav delil sem to in to s svojimi tovariši, ker sem tabornik.« Drugič, ko je lio-sem že delno živela in delala v okviru organizacije, me je vendar občni zbor izredno presenetil s svojo zrelostjo in delavnostjo. Kdo bi si mislil n. pr., da tako mladi ljudje že tako dobro poznajo sistem volitev? Od 95 glasovnic za tajne volitve je bila neveljavna samo ena glasovnica.
A še pri volitvah v občinske odbore sem v i""'krat doživela, da .ie bilo treba uničiti kar več glasovnic, ker so se odrasli volivci zmotili.
Presenetilo me je tudi, da so novi odbor izvolili po zelo skrbnem preudarku in res izbrali najboljše. Prav te glasovnice so mi tedaj povedale, da tu raste nov rod — živ, krepak in zdrav.
Na zboru me je prav tako zelo razveselilo dej'stvo, da taborniška organizacija uživa skrb in podporo vseh političnih organizacij, moralno in materialno.
Kakšen ugled uživa organizacija pri ostalih pionirjih, pa nam dokazuje dejstvo, da je od septembra lani pridobila kar 70 novih članov — medvedkov in čebelic. In kako so jim sijale oči, kako so vzklikali, ko so se prvič zbrali V9i na sestanku! Kar v očeh si jim lahko bral izreden ponos!
Občni zbor je tudi dokazal, da naši taborniki delajo resno in izpolnjujejo zahteve organizacije. Prav tako so resno sprejeli nov program tlela, postavitev kluba m gorske straže, ki je pri nas na Snežniku res nujna, da zaščitimo našo dragoceno planinsko floro.
že takoj po občnem zboru so se vsi lotili dela z veliko vnemo. Arsi votli imajo redne sestanke, ld jih tudi redno kontrolirajo člani upravnega odbora. Vsi imajo v redu svoje taborniške zvezke, nekateri vodi imajo celo dvakrat tedensko sestanke, da bi čimprej opravili izpite.
Ni pa vedno na dnevnem redu le delo. Nov odbor je za vse organiziral silvestrovanje s čajanko in pod vodstvom odbora tudi lepo, sproščeno zabavo.
Na zadnjem odredovem zboru pa je bilo najlepše. Z navdušenjem so vsi kot en mož sprejeli nov načrt dela v okviru tekmovanja za 20-letnico vstaje, a z izrednimi vzkliki so sprejeli najlepšo novico, da jim jc Vodna skunnost iz Kopra darovala mnogo dragocenih in koristnih stvari za taborjenje. To jim jc dalo še več poleta in poguma in so še bolj trdno
začeli verovati, da jim bodo pomagala tudi podjetja v Ilirski Bistrici.
In kdo ne bi pomagal tako pridnim mladim ljudem? Njihovo delo, učenje, sestanki in drugo daje včasih vtis, da izpolnjujejo dolžnosti celo resneje od odraslih in zato smo jih lahko le veseli. Taborniška organizacija pa vsekakor krepi zdrav odnos do dela in tega si vsi želimo pri naši mladini.	fom)
Ne zgodi sc ravno tako pogosto, da bi ilustrator slikanic in knjig za mladino vzel v roke pero in ji skušal tudi kaj napisati. Takšna pa je prva knjiga Marije Vogelnikove: BABICA JE NAJMLAJŠA. Pri lej knjigi je skoraj odveč govoriti o tem, da jo je avtorica tudi sama opremila in ilustrirala. Knjiga je polna izvirnih domislic, ki odsevajo barvitost našega dne z njegovimi lepotami in težavami. Iz knjige »Babica je najmlajša« sije vsakdan naših obrok in pomeni vsega upoštevanja vreden doprinos k sodobni mladinski književnosti.
Dvodelna kombinirana obleka v čr-no-beli ali modrc-bcli komlin. •nji, primerna •/•>. vs^ko noriavo. loJa za svečanejše priložnosti
UPATI JE, DA SE BODO NA IIRPELJSKEM IZBOLJŠALE
Že vsa leta po osvoboditvi je v občini Hrpelje med najbolj perečimi problemi vprašanje primerne šolske zgradbe in šolske opreme, O tem smo v našem listu že neštetokrat pisali, kljub temu pa občina do danes zaradi utesnjenih finančnih sredstev ni mogla ničesar ukreniti za omilitev tega problema. Novi petletni gospodarski načrt občine pa predvideva končno zgraditev novega šolskega poslopja v Hrpeljah, popravilo ostalih šolskih poslopij na tem področju kakor tudi nabavo novega šolskega inventarja. Temu načrtu sc pridružuje še zgraditev nogometnega igriška ter otroškega vrtca. Za navedena dela bo potrebno zagotoviti 170 milijonov finančnih sredstev. Prav
tako je predvidenih 38 milijonov dinarjev za gradnjo zdravstvenega doma in dopolnitev opreme. Tudi ta investicija zahteva prioritetno upoštevanje, ker sedanji prostori zdravstvenega doma ne ustrezajo sodobnim potrebam. Ambulantni prostori in njihova oprema v sedanjem stanju onemogočajo natančnejše zdravniške preglede in tudi ustrezno organizacijo zdravstvene službe na sploh. Nevzdržno je dejstvo, da v Kozini še vedno ni zobne ambulante, kakor tudi to, da ni primernega prostora za namestitev rontgenskega aparata, ki so ga zdravstvenemu domu darovali ameriški rojaki. Zato ie načrt za zgraditev zdravstvenega doma v bodočih petih letih neogibna nujnost.	J, Z.
O DELU PODMLADKA RK V ILIRSKI BISTRICI
pomoč najpotrebnejšim
Podmladek RK na osnovni šoli v Ilirski Bistrici, ki ga vodi Fani Fatur, že več let dela zelo pridno, čeprav se ni še nikjer pohvalil. Raste in se vzgaja v zelo humanih pogledih na sočloveka oziroma na součence.
Člani PRK se zberejo že takoj ob pričetku šolskega leta in če vidijo, da je v razredu kdo po-^ treben pomoči, izvedejo nabiralno akcijo za revnejšega součenca"' in mu od doma prinesejo obleko, obutev in šolske potrebščine.
Ob večjih nesrečah, ki prizadenejo součence, pa so še bolj pridno na delu in mu stoje ob strani ne samo moralno, temveč tudi materialno. Tako so za učenca Andreja Jelena, ki mu je pogorel dom, zbrali okrog 18.000 dinarjev, da so mu kupili obleko, obutev in vse, česar ie bil potreben. Nato je bratoma Tasič umrla mama in spet je stekla akcija, ki je presegla 22.000 dinarjev. Prav tako je umrla mama Zevn;kovima otrokoma. Mirku Kirnu je umrl oče in vsem so nudili pomoč v nesreči. Tako so samo v denarju v dobrih dveh letih zbrali okrog 70.000 dinarjev.
Sedaj je na šoli tečaj Rdečega križa za člane PRK in ob tej priložnosti se Zevnikov o*e in vsi ostali iskreno zahvaljujejo za po-rao? ter želijo, da bi še naorej rastel naš mladi rod tako skrben in sočuten.	(om)
______f»
• - im
mi
(Nadaljevanje s 1, strani) blematike koprskega pristanišča odločno zavzel za nadaljevanje gTadnje oziroma za dokončno zgraditev koprske luke, saj je zgraditev te luke eden izmed najvažnejših gospodarskih
Sle
nas domaČi feljtoncek
Lucija ni poročena in je dobila otroka, Lepega, okrog štiri "kilograme težkega dečka. Otrok in mati se počutita izvrstno. Lucija pu-avi, da je zdaj kakor prerojena. Ženske pa — seve — se bolj zanimajo v takem primeru za otrokovega očeta, kakor za njegovo mater. Toliko bolj, ker jim Lucija nikakor noče postreči s podatki o očetu svojega potomca, ki glede tega še ne more dati nobenih av, Ni kazaiio drugega, kakor uve-natančno preiskavo. Najprej: kdo kdaj se je sumljivo sukal okoli Lucije. Kje ¡in kdaj ter s kom je bila Lucija videna oziroma opazovana v takih okoliščinah, da bi se dalo skle-paU kako In kaj. Najprej se je razvijala ta reč med ženskami šepetaje t od ušes do ušes tako rekoč. Luei-jona trmasta molčečnost pa je vedno bolj dražnla in razburjala duhove. Da je to njena stvar, se je otresala radovednic, mula preirigana! In še to: »Mar sem jaz edina in prva, ki se ji je kaj takega primerilo? Tudi zadnja nisem I Kaj mi kdo more?« To zadnje je podkrepila z enakopravnostjo zakonskih in nezakonskih. Prav ima Lucija.
Tiste dni je baje potovalo drobno Lucijino pisemce nekam v Hrvatsko Primorje in vabilo mladega Marijana, naj pride pogledat sina. Marijan se je zamislil In pričel na prste nekaj računati. Pri tem je izgovarjal imena mesecev. »Jok!«, je udaril po mizi •in skoraj prevrnil čašo brizganca. »S petimi meseci ni mogla roditi 1« Ni odgovoril Luoiji in tudi prišel ni. Lucija se ni razburjala. Drugo njeno pisemce je bilo namenjeno Jožetu in ga nežno spominjalo na neke »sladke urice in opojne objeme«. Jože je bral, bral, gubančil čelo, povrtal po nosu, nazadnje pa pismo zmečkal in zamr-raJ: »Se tega bi mi manjkalo! Imam dovolj, pa še ženo povrhu. Lu-ija, hml Temperamentna živalca! Da, lani je bilo. Februarja. Maškare, ples, istrska črnina. Lucija! Kaj morem, če se je nekoliko preveč stisnila k meni! Potem je nisem videl več. Leto dni je od tega. He, res je, da sem Jože, ampak svetopisemski ne! Slabo računaš, pupka!« In tudi Jože se je potuhnil. Nič ni odgovoril Luciji.
»Ja, če bi bil gotov! Had sem jo imel, nič ne tajim!«, je sentimentalno modroval Tine Ščurek, ko je razodeval klavrno ljubezen z Lucijo. »Ko so mi ljudje pričeli odpirati oči, sem hotel še iz njenih ust slišati, kako je s to rečjo. Veste, kaj mi je rekla? Da sem čisto navaden tepec in da bo sama odločila, kdo je oče njenega otroka. Kar ob sapo sem bili« »Čudno, Tine! Povej mi, ali se ti zdi, da bi imel kaj pravice do očetovstva?«, sem bil radoveden.
»Veste, v takih rečeh je treba šteti lunine mesece, ne koledarskih. Po Uininih mesecih bi se nekako ujemalo,« me je strokovnjaško poučil.
»Povej ji to!«, sem svetoval.
»Saj sem ji, pa se še ni odločila. Morda čaka, da mi povišajo plačo. Je zelo .usekana' na denar. Vse bi ji odpustil, saj končno tudi jaz nisem nebeški kriiatec. Rad bi imel topel, miren dom in družinico. Pomislite, sam si perem in krpam perilo in nogavice, prezebujem v nezakurjeni luknji, hranim se v gostilni. Lucija pa ima stanovanje. Dovolj bi bilo prostora še zame. Otrok bi Imel očeta, jaz pa sina.«
Nekaj mokrega se je zasvetilo v Tinetovih očeh. Fant je mislil resno in pošteno. Lucija pa . . .
»Ščurek! Najbolj pri rokah mi je bil res in se ga nisem mogla otresti. Z onima dvema pa ga ne morem primerjati. Komaj bi bilo, da bi ga skozi povečevalno steklo občudovala. SIcer pa . . . No, bomo videli. Zdaj ne govorim z njim, ker me ima »za tako«. Ce pride in bom videla, da se je. poboljšal, se bom morda odločila . . .«
Jašek Kozinc
na:
A
^Tj,
problemov Slovenije. Poglavitne naloge za letošnje leto pa so:
—	Zagotoviti je treba sredstva za gradnjo komunalnih naprav in nabaviti osem obalnih žerjavov;
—	zagotoviti je treba sredstva za nabavo plinskih naprav za dezinsekcijo blaga v pristanišču in zagotoviti sredstva za gradnjo hladilnih naprav;
—	vplivati, da bodo jugoslovanske železnice zavzele pozitiven odnos do koprskega pristanišča ter mu nemudoma priznale železniške tranzitne tarife, ki bodo podpirale tranzit preko Kopra;
—	pospešiti je treba pripravljalna dela za gradnjo železniške proge na odcepu Kozina—Koper;
—	močneje aktivizirati jugoslovanske gospodarske organizacije za gradnjo skladišč in drugih objektov v pristanišču Koper ter za preusmeritev prometa skozi to luko;
—	začeti z organizacijo carinsko prostih skladišč za inozemsko blago in
—	omogočiti investicijske sporazume med inozemskimi podjetji in pristaniščem Koper za gradnjo pristaniških objektov.
Nadalje je upravni odbor Trgovinske zbornice LR Slovenije ustanovil odbor za pristanišče Koper, v katerega je imenoval 21 zastopnikov gospodarskih organizacij. Odbor pa bodo še razširili z zastopniki drugih republiških gospodarskih zbornic. Za zdaj obsega delovni program tega odbora med drugimi nalogami tudi tele:
—	Idejno-programska zasnova trgovske in industrijske luke Koper ter sodelovanje odbora pri izdelavi te programske osnove;
—	proučevanje (z ekonomskega in pravnega stališča) oblik za poslovno združevanje in eksploatacijo pristanišča;
—	angažirati uvozna in izvozna pod-
jetja pri gradnji skladišč In naprav;
—	organizirati sistematične akcije za usmeritev prometa preko Kopra (napraviti je treba analizo stroškov transporta do luke ter analizo pre-kladalnih in skladiščnih tarif, organizirati sestanke s predstavniki uvoznih in izvoznih podjetij, itd,);
—	angažirati Trgovinsko zbornico lrs za komercialno propagando pristanišča preko zvez, ki jih ima;
—	sodelovati pri akciji za priznanje mednarodnih železniških tarif za luko Koper, in
—	spremljati delo mednarodnih organizacij za racionalizacijo in unifi-kacijo transporta.
Ob koncu je upravni odbor Trgovinske zbornice ocenil tudi sedanje delovanje pristaniškega podjetja v Kopru, pri čemer je menil, da je njegovo sodelovanje z nekaterimi za. vodi in podjetji pri investicijski gradnji imelo pozitivne uspehe. To sodelovanje bo potrebno še razširiti. V Kopru pa bi bilo potrebno ustvariti na že obstoječih pristaniških osnovah trgovsko organizacijo, ki bo tesneje povezana z luko. Izvajanje gradnje pristanišča v Kopru pa je osnovna naloga podjetja »Pristanišče Koper«.	b. a.
Z več sreče in bogatejšim ulovom rib so stopili v novo leto tudi izolski ribiči, ki so zaradi slabega vremena in neuspelih ribiških pohodov preteklo jesen domala že obupali. Samo januarja in prve dni februarja so zvlekll na palube svojih ribiških ladij več deset vagonov težko pričakovanega ribjega plena. Na sliki: ribiške mreže, ki se kaj rade trgajo pod težkim bremenom rib, zakrpajo izolski ribiči sproti
BLED je prispel 16. februarja v New York.
BOHINJ razklada tovor v Benet'cah, nakar bo nadaljeval pot do Pirana in bo 26. februarja na Reki.
BOVEC je 15. feruarja zapustil New York in je na poti v domovino.
DUBROVNIK razklada v Benetkah, od koder bo odplul IG. februarja.
GORANKA .je prispela 10. februarja v Karachi, od koder nadaljuje pot v Bombay.
KOROTAN razklada tovor v Moji,-nakar nadaljuje pot v Kobe, Na-goya, Shimitzu in Yokohamo.
LJUBLJANA je 13. februarja odpotovala iz Suchol Liman za Jugoslavijo.
PIRAN natelada v New Orleansu za Moji in Yokohamo.
POHORJE je 13. februarja prispel na Japonsko.
ROG je na poti na Japonsko in prispe 25. februarja v Fushilci.
TRBOVLJE Je 12. februarja odplul iz San Diego za Sredozemlje.
Naša najstarejša turistična postojanka Postojna razvija v okviru turističnega društva in ob sodelovanju občinskega ljudskega odbora ter uprave Postojnske jame leto za letom živahnejšo dejavnost. V njej so zaobsežene propaganda, skrb za povečanje nastanitvenih zmogljivosti in za urejevanje ter okraševanje mesta. Prospektom Postojnske jame je društvo dodalo lani še svoje in izdalo zanje 353.000 din. Razpisalo je nagrade za ocvetličenja in poskrbelo tudi za nekatere priredit-•ve. Največja postavka so vendar bile investicije za povečanje no-čitvenih zmogljivosti. Znašale so 2,699.000 dinarjev.
Pri Pivki jami so nastali v zadnjih letih moderno urejen camping, weekend hišice in gostišče s parkirnim prostorom. Pri izpopolnjevanju je bilo zlasti pomembno lansko leto, ko sta izdala društvo za camping in weekend hišice, uprava Postojnske jame na za gostišče skupaj 6,700.000' dinarjev. Prav tako pomembno bo tudi letošnje leto. Društvo bo zgradilo še nadaljnje weekende, razširilo
bo camping 111 sodobno uredilo gostišče. V ta namen je dalo v predračun 7,275.000 dinarjev. Dopolnitve bo uresničilo še pred pričetkom turistične sezone.
Kakor preišnja leta, bo društvo, ki šteje nad 500 članov, tudi letos poskrbelo za lepo zunanjo podobo Postojne in za ocvetliče-nje hiš. Na novo bo ustanovilo lasten turistični urad, ki bo skrbel za propagando in informacije. Prizadevalo si bo za pridobitev čim več zasebnih turističnih sob. Končno bo posvetilo pozornost tudi turistični vzgoji .prebival-
stva in osvežilo svoje vrste z ustanovitvijo mladinske sekcije. Podrobnejši program dela pa bo društvo prikazalo na občnem zboru prihodnji ponedeljek, 20. t.m.
Postojni se obetajo lepe možnosti za nadaljnji razvoj turizma tudi z letošnjo dograditvijo motela in z nameravano gradnjo novega, sodobnim potrebam ustre-zajočega hotela. Obe podjetji ne bosta koristili samo lokalnemu turizmu, marveč tudi večjemu obisku Postojnske jame, Pred-jamskega gradu in drugih bližnjih turističnih točk.	R.
Osnovna zahteva, ki bi jo bilo treba ostreje postaviti v vsakem naselju, zlasti pa v kolikor .toliko večjih centrih, je higiena. Marsikaj je v tej smeri mogoče doseči z uveljavljanjem prirojenega smisla za snago. Nadaljnjo stopnjo lahko dosežemo z organizirano akcijo turistično olepše-
IZ BOJA NAŠIH NARODOV ZA SVOBODO
© o
V Novokračinah pri Ilirski Bistrici so se točno pred štiridesetimi leti vaščani uprli italijanski žandarmeriji in soldateski in goloroki u itrahovali do zob oborožene nasprotnike
Posebna komisija pri Občinskem odboru ZB v 11. Bistrici je s pomočjo vaških komisij po navodilih Okrajnega odbora ZB v glavnem dokončala popis zgodovine delavskega gibania in NOB na svojem področju.
Kako dragoceni zgodovinski podatki se skrivajo v teh navidezno suhih zapisih, pogostoma zapisanih v poznih nočnih urah potem, ko so se vse_ prizadete preživele priče zediniie za točnost podatkov, dokazuje tudi pričujoči izvleček iz zgodovinskih zapisov vasi Novokračinc.
V znak protesta proti italijanski-okupaciji te vasi so se dne 10. februarja 1D21 zbrali vaščani vasi Novokračinc, da bi manifestirali proti okupaciji, proti fašizmu in za ideale delavskega gibanja. Ko so se zbrali pred hišo št, 30 pod vodstvom Josipa Sma-jila, Franca Kaičiča in Jožeta Iskre, so dvignili rdečo zastavo, v kateri je bil vdelan srp in kladivo. Nato so
Letos so Imeli ribiči piranske ribiške zadruge dosti jeze in skrbi s tradicionalno jato cipljcv, ki se vsako leto ob tem času zbero v portoroškem zalivu To pot se je jata premikala iz težko dostopnih v še teže dostopne vode jiazadnje pa se Je vodstvo piranske ribiške zatlntfe rvUočilo da so ribiči ^feonedcljek, 13. t. m„ nastavili mreže v zalivu ob krajnlh solinah v Luciii. ^gpplltvin ln blatnih vodah so končno z velikimi napori zateli vso jato, ki je letos dala tri vagone in pol oziroma 35 ton ribjega plena
odšli organizirano in v povorki do vasi Lipa, kjer so se jim pridružili še vaščani te vasi pod vodstvom Jožeta Iskre, po domače Gašperičevega, Iz Lipe je vsa kolona krenila proti Rupi-Srangi, kjer je imel Gašperičev Jože govor, v katerem je spodbujal zbrano ljudstvo k uporu.
Po končanem govoru je krenila po-vorka, ki je štela okoli 500 ljudi, še v Jelšane, kjer so se manifestantom pridružili tudi tamkajšnji vaščani. Vsa množica je v povorki krenila pred karabinjersko postajo in tam demonstrirala svoje zahteve po narodnostnih in socialnih pravicah.
Ko pa je povorka prišla do jelšan-skega pokopališča, jo je tu, na cesti proti Reki, že pričakoval brigadir jelšanske karabinjerske postaje. Pognal se je proti zastavonoši in mu hotel iztrgati iz rok rdečo zastavo s srpom in .kladivom, toda razjarjena množica je planila nanj, ga pretepla in s kamenjem nagnala, v beg.
Po tem Incidentu je povorka mani-festantov, kakor je bilo v načrtu, krenila še v vas Dolenje. Tu je Josip Smajila spregovoril množici in jo na slikovit način spodbujal proti okupatorjem: na vrat si je nadel vdovski jarem in prikazoval, kako hočejo italijanski fašisti podjarmiti slovenski živelj. Po njegovem govoru pa so se vsi demonstranti ponovno vrnili nazaj clo Srange, kjer je imel Gašperič znova govor, nakar se je zbrana povorka ljudi iz Lipe in No-vofcračln napotila proti Lipi, V bližini te vasi pa jih je spet pričakal jelšanski karabinjerski brigadir z dvanajstimi oboroženimi alpinei. S to vojsko je nameraval ustaviti demonstrante in posameznike aretirati.
Nastopili so napeti trenutki, kajti ljudje v povorki so se zavedali, kaj jih čaka, Zato so se na povelje voditeljev povorke pravilno razporedili v vrste, tako da so skočili najmočnejši naprej in znova neustrašeno napadli brigadirja, ga vrgli v obcestni jarek in močno pretepli. Bes in glasne grožnje zbranega ljudstva so po-
vzročile, da so se vojaki brž umaknili, čeprav so imeli puške z nasajenimi bajoneti. Končno je pobegnil tudi pretepeni brigadir, nakar se je povorka v Lipi razšla, ker so vaščani te vasi ostali doma, Novokrajci pa nadaljevali pohod do svoje vasi. Vodil jih je pokojni Ivan Afrič
Še istega dne zvečer okoli dvajsete ure je iprišla v vas patrulja dveh ka-rablnjerjev in brigadir, ki so hoteli brez hrupa aretirati Ivana Afriča. Vendar pa so vaščani brž zvedeli za prihod okupatorske patrulje in za njihove namene, zato so se vsi takoj oborožili z vsem mogočim poljskim orodjem ter se z vilami, kosami in sekirami na mah zbrali pred Afri-čevo hišo. Italijani so se upravičeno ustrašili množice .in se v smrtnem strahu pred njo zaklenili v hišo, demonstranti pa so s sekirami in drugim orodjem vrgli hišna vrata s tečajev in vdrli v hišo, kjer je patrulja Imela zvezanega Afriča.
Videč enotnost in neoopustljivost razjarjene množice je patrulja pobegnila, še isti večer pa se je tudi Afrič umaknil okupatorskim zasledovalcem z ilegalnim prehodom meje v Jugoslavijo.
Naslednjega dne po tem dogodku je odšlo pod vodstvom jelšanskega brigadirja okrog 200 Italijanskih vojakov in karabinjerjev proti Lipi, da bi tam aretirali vse polnoletne moške- Vaščani so bili o tem pravočasno obveščeni, zato so se vsi moški umaknili na bližnji hrib nad vasjo, žene pa so se zbrale sredi vasi in pazile na vsak gib oboroženih okupatorjev, da bi po potrebi branile svoje može, brate in sinove ter svoje imetje.
Vsekakor je bil tudi za razmeroma tako močno okupatorsko in dobro oboroženo tolpo ob pogledu na strnjeno fronto žena in pogled na množico upornih moških, zbranih ob gozdu nad vasjo, tako pretresljiv, da je vsa ta vojska s komandirjem vred smatrala umik iz vasi za edino pametno stvar,
Organizatorji te pomembne demonstracije so bili, kakor povedano, Josip Smajila. Franc Kalčlč, Jože Iskra, Ivan Afrič in Rudi Slosar, vsi slm-patizorji Komunistične partije, slednji pa njen član.
Zbral Anton Dolgan-Branko
valnega društva in s sistematičnim delom zavoda, ki ima ta vprašanja na skrbi. Končno pa so primerirkjer človeška volja iz enega ali drugega razloga odpove. V takih primerih mora seveda poseči vmes organ oblasti.
V Sežani čaka na tem .področju vrsta nalog. Nekatere so že odrejene. Tako je občinski ljudski odbor na zadnji seji prepovedal rejo prašičev, kuncev in perutnine vsem tistim družinam, ki se ne ukvarjajo s kmetijstvom. Tako bodo morali izginiti razni kur-niki, zasilni hlevi in podobno, ki kazijo okolico in od katerih se širi smrad. Upravi komunalne dejavnosti je naloženo, da skrbi za snago (bolj kot doslej!), da pravočasno prazni greznice, da vzdržuje in čuva parke in drevorede, da ureja zelene površine in gredice, da preskrbi posode za odpadke itd.
Prav nič ne bi škodilo, če bi se obudilo Turistično olepševalno društvo, ki bi lahko mnogo prispevalo k prizadevanju Uprave komunalne dejavnosti ter tako ali drugače zbudilo pri prebivalcih Sežane še večje veselje do gojitve cvetlic na oknih, balkonih, vrtovih in drugod. Tako bi Sežana mnogo pridobila na zunanjem licu,	-er
TABORNIŠKI »POKAŽI, KAJ ZNAS« V PIVKI
V	nedeljo so taborniki občinske taborniške zveze na Postojnskem priredili v Pivki zanimivo tekmovanje pod naslovom »Pokaži, kaj znaš!« Udeležilo se ga je 53 mladih tabornikov iz Postojne, Prestranka ln Pivke ter skupina učencev osnovne šole iz Trnja.
Pc slavnostnem začetku, ko so dvignili zastavo in med petjem taborniške himne prižgali simbolični taborniški ogenj, je tekmovalcem izročil zastopnik samostojne taborniške čete Javor zbirko fotografskih posnetkov o delu te čete. Nato se je začelo tekmovanje, ki sta ga uspešno vodili napovedovalki Mira Malneršič in Zorka Zitko. V prvem delu tekmovanja je največ točk nabrala mlada deltlamalorka Nada Cernač (77 točk), drugi sta bili pesnica Nada Cermeij in izvajalka njenih pesmi Nada Cernač ("K točk), tretje ln četrto mesto pa so si razdelli s 75 točkami Neva Vovk ter Miran Pahor za skupno in Vesna Malneršič za solo recitacijo.
V	drugem delu sporeda so dobili po 79 točk harmonikar Milko Doles lz Slavine, pesnica Tatjana Cantarutl iz Pivke in kvintet iz Slavine, ki ga sestavljajo Marijan Petkovšek, Stojan Glažar, Janez Doles, Anton Sorc ter Milko Doles.
Vse nastopajoče pa so presenetila lepa darila, posebno 5c najboljše tekmovalce vsake skupine, ki so dobili darila in priznanja delovnega kolektiva Javor.	MIRAN
¡i./c!\
Medtem ko so drugod v Sloveniji nove ceno kruha že v glavnem ustaljene in so bile nove tržne cene moke glavno merilo pri določanju novega cenika za pekovske izdelke, se pekarne v naših obalnih občinah še vedno niso povsem zedin.le s pristojnimi činitelji o vseh merilih, ki naj bi bila odločilnega pomena v prizadevanju za kar najbolj realne cene kruha. Kljub ugotovitvi okrajne tržne .inšpekcije, da v pekarnah še obstajajo nekatere neizkoriščene rezerve, kot na primer boljša organizacija dela, reguliranje norm pekovskih delavcev s splešnoveljavnimi merili pekarn drugod in podobno, so pekarska podjetja vse do sestanka, ki je bil pretekli torek pri podpredsedniku OLO Koper Francu Klobučarju, vztrajala na prvotnih kalkulacijah. Odločno premalo so se namreč zavzela za splošno stališče gospodarskih upravnih organov občin in okraja, da novi gospodarski predpisi ne smejo biti razlog za kampanjsko dviganje cen, tem manj v takih primerih, ko gre za tako važen prehranbeni artikel kot je kruh.
Na omenjenem sestanku, ki so se ga udeležili tudi zastopniki vseh pekarskih podjetij obalnih občin, je bilo med drugim tudi govora o monopolističnih težnjah združenja mlinske industrije Slovenije, ki je z določitvijo kont;n-gentov za posamezna .področja
OBVESTILO
Obveščamo naročnike in bralce Slovenskega Jadrana, da je cena našemu listu za zdaj še vedno 10 dinarjev izvod, ker smo zasledili primere, da so mu nekateri prodajalci samovoljno zvišali ceno.
Uprava
onemogočila podjetjem prosto nabavo moke. Tako se morajo na primer oskrbovati pekarne obalnih občin z moko iz Ajdovščine po ceni 72,5 dinarjev za kilogram, medtem ko bi bila moka. nabavljena v Ljubljani, vsaj za tri dinarje cenejša. Okrajni ljudski odbor bo v zvezi s tem škodljivim pojavom posredoval pri Sekretariatu za blagovni promet LRS. da bi v bodeče uredili dobavo moke ■ Ljubljane. Ob dokaj realnejšem ocenjevanju položaja na krušnem Irgu so predstav ¡t »k1 pekarn obalnih občin nonov.no izrazili in tudi utemeljili potrebo po združitvi vr.eh obalnih pekarn v eno podjetje, ker bi tako očitno znižnli stroške režije in bi med drugimi pozitivnimi elementi laže reševaM tudi ekonomska vprašanja in ne nazadnje problem.Hiti ko okrog življenjskih in delovnih pogojev pekarskih debvcvv.
Sicer pa je zadnji sestanek z zastopniki pekar skih pocl.it i i i pokazal, da je moč z večjim prizadevanjem vskladiti interese podjetij s splošnimi družbenimi interesi. Na tej osnovi je bil sprejet, tudi dokončen sklep o novem ceniku, ki bo stopil v veljavo 20. tega meseca. Ce upoštevamo tudi dejstvo, da bodo pekarska podjetja izboljšala še kvaliteto kruha in peciva, torej da bodo bolj kot doslej upoštevala predpise glede dovoljene stopnje vlage in podobno, so naslednje cene za potrošnike vsestransko sprejemljive: kilogram belega kruha 74 dinarjev (prej 70). polbeli kruh 70 dinarjev (prej 66) in črni kruh 62 dinarjev (prej 56 dinarjev).
Naj omenimo za zaključek, da se tudi v perspektivi obeta na tem področju ustalitev zmernih cen, kajti občinski ljudski odbori so se odpovedali vseh posebnih dajatev pekarn, hvale vredno pa je
Komisija za uslužbenske zadeve Občinskega ljudskega odbora Koper razpisuje naslednja delovna mesta:
1.	ŠEFA ODSEKA ZA KOMUNALNE IN GRADBENE ZADEVE IN REFERENTA ZA GRADBENE ZADEVE,
2.	TRŽNEGA INŠPEKTORJA,
3.	REFERENTA ZA ODMERO HIŠNINE,
4.	REFERENTA ZA PRIJAVNO-ODJAVNO SLUŽBO,
5.	DAVČNEGA IZTERJEVALCA.
Pogoji:
a)	za delovno mesto pod 1 višja ali visoka šolska izobrazba;
b)	za delovna mesta pod 2, 3 in 4 srednja šolska izobrazba;
c)	za delovno mesto pod 5 nižja šolska izobrazba.
Pravilno kolkovane prošnje z opisom dosedanjega službovanja in kratkim življenjepisom predložite Občinskemu ljudskemu odboru Koper v 15 dneh po objavi razpisa.
Turistično društvo Piran - Portorož
poziva vse, ki razpolagajo s kakršnimkoli dokumentom o preteklem razvoju turizma v občini Piran (fotografije, prospekti, vodiči, zahvalna pisma, plakati, vabila, programi' itd), da jih ponudijo v odkup ali vsaj v kopiranje Turističnemu društvu Piran-Portorož.
Gradivo potrebujemo zaradi izpopolnitve zgodovinskega fcrhiva o razvoju turizma v piranski občini in za pripravo razstave o 130-letnici turizma v Portorožu,
TD Piran-Portorož
TRGOVSKO PODJETJE
KOPER
zaposli naslednje delavce in uslužbence:
1.	DVE POSLOVODJI POSLOVALNICE — VISOKOKVALIFI-CIRANA ALI KVALIFICIRANA TRGOVSKA DELAVCA;
2.	TRGOVSKEGA POMOČNIKA ali POMOČNICO z ustrezno kvalifikacijo in prakso v trgovini;
3.	SALDAKONTISTA ali SALDAKONTISTKINJO z ustrezno delovno prakso.
Interesenti naj dostavijo prošnje na naslov podjetja najkasneje do 25. februarja 1961.
tudi prizadevanje podjetja Fruc-tus v Kopru, ki namerava vzeti v zakup mlin v Vojvodini, cla bi se tako naša pekarska podjetja v bodeče izognila vsem nepotrebnim posrednikom in kot je pokazal primer združenja mlinske industrije Slovenijo — monopolističnim težnjam z okorelimi nvecl-pi. .ulede oskrbovanja in določanja kontinentov moke pekarskim podjetjem.
B. Borovič
ZAMENJAM manjše dvosobno stanovanje z vrtom ob morju v .1 oli za enako v Kopru. Sobe so parketirane. Valenčič Anion, Iz: a Kosovelova 8.
DVOSOBNO .STANOVANJE v C,'iu zamenjam za podobno ali manjše ir Kopru, Portorožu. Izoli ali Piranu lahko tudi trojna zamenjava Ljubljano in kraji v Mi i. Ii'""ukom primorju — Dalmaciji. Ponudbe pod »Takoj ali pozneje. v upravo lista.
DVOSOBNO STANOVANJE s kabinetom v Ljubljani zamenjam za enakovredno v Izoli ali Kopru. Ponudbe v upravo lista pod »Lepo«.
rešitev križanke iz prejšnje številke
VODORAVNO: 1. O'Neill, 7. sultan, 13, termoelektrarna. 17. tropi 10 omara. m. Don, 20. 00, 21, Url, 23. stil, 21. Ida, 25. zlato, 27. ut, 28. ena "9 raz, 30. aw, 31. Laura, 33. led, 34 Oleg. 3G. RKO, 37. or, 39. Ike, 40. Si-naj, 42. otava, 44. Seviljski brivec, 47, A talis, 48. Milcene.
NAVPIČNO: 46. B(ogomir) M(agaj-na).
ZDRUŽITI VSE SILE
IN SREDSTVA
(Nadaljevanje s strani) dve občini ¡n |irav /,:ilp so sindikati opozoriii no dejstvo, da se osnutki perspektivnih planov gospodarskih organizacij in občin v načrtovanju bodočega razvoja na tem podror.iu ni .i d " olj poglobili v reševanje st.i-iio- nuj-kc problematike, čeravno na o s,rani operirajo /. mili ¡aizinimi investicij ..mi za razširitev proizvodnih kapacitet.
Pristop k clastičnejšemu reševanju problemov stanovanjske izgradnje tiči zatorej v že napovedani akciji za /.!.><i.m.e ni zd1 uževanje vseh prostih družbenih in privatnih sredstev, kajti namenski skladi v vseli treh obči-naii razpolagajo v letu 1961 s tako neznatnimi milijoni, da bi zgol.) orientacija na tu sredstva pomenila prej t; o : iej Kis.iaci ti v če tako počasnem tempu ¡tianovmii '/.gradnje.
Potrebni) bi bilo, da se večja podjetja, ki so doslej vsaj zasilno ro i la stanovanjske probleme v svojih delovnih kolektivih. •; konkretnimi prispevki šlrokogrufineje angažirajo v ivševan;,-,» l-omptei: m- sla ni. :ke problematike v komuni, medtem ko se bodo morala manjša podjetja sme-Ic.ie oprijeti združevanja sredstev. Vzporedno s tem bo treba iz občinskih skladov dodeljevali posojila tistim prosilcem, ki bodo voljni partiel pirati z vci-io soudeležbo lastnih sredstev I. = , nad. !je vse možnosti povezm -o ia\ interesentov za gradnjo novih stanovanj v stanovanjske zadrugo in pogumneje pristopiti k uvajanju predplačila na bodoče stanovanjske pravice, ob vsem tem pa bo nujno bolj vsestransko podpreti samoiniclatlvo privatnikov, ki so si s štednio prihranili vsaj del sredstev za zgraditev lastnih stanovanj ter jih pri tem kreditno podpreti na način, ki bo zanje najugodnejši.
Udeleženci posvetovanja v Postojni so obširno govorili še o vrsti drugih vprašanj in zdi se, da bodo njihove pobude, kolikor jih bomo začeli energično in hitro presajati v vsakdanjo prakso, že v dogiednem času obrodile pozitivne sadove. Kjer pa bodo pobude sindikatov o nujnosti uvajanja novih oblik linansiranja stanovanjske izgradnje še vnaprej treti-rall kot demagogijo, kot je poudaril ob zaključku posvetovanja tov. Krese, se utegne zgoditi, da se jim bo nerešeni stanovanjski problem že jutri izkazal kot eden od izvorov nerenta-bilnosti gospodarskega poslovanja.
(ma)
SAP TUR
preko Turističnih društev, . sindikatov organizira naslednja potovanja:
April: 6-dnevni izlet v severno Italijo in na Ažurno obalo (Francija) Niče—Cannes—Monte Carlo Maj:
6-dnevni	izlet v Rim—Neapelj— Pompei—Capri ob .prvomajskih praznikih;
7-dnevni	izlet v Pariz ob istih • praznikih;
8-dnevni	izlet v London na
Mednarodno razstavo zdravstva; 10-dnevni izlet v Carigrad in Sofijo. Julij:
10-dnevni izlet v Solun in Atene;
10-dnevni izlet v Carigrad in in Sofijo.
Naši poslovalnici v Kopru, telef. 298, in Piranu, telef. 5112, dajeta interesentom vsa potrebna pojasnila glede prijav.
Udeležencem naših izletov dajemo turistična posojila.
OBVESTILO POTROŠNIKOM! OBVESTILO POTROŠNIKOM!
TOVARNA
O G
Zlat
priredi dne 27. II 1961 javno žrebanje športnih slik iz »Oskarja«
Di-isneleVHf 9rreTTanje P1?dej° ,samo tiste serije slik, ki bodo pnspele do 26. II., vse kasneje prispele slike bodo prišle v
postov za žrebanje v oktobru. Rezultatov žrebanja ne bomo objavili v časopisih, dobitnikom bomo dobitke poslali po pošti v roku enega meseca po žrebanju. Ker bo žrebanje javno in pod kontrolo posebne komisije, ne bomo dajali nobenih pismenih pojasnil o žrebanju.
TOVARNA ZLATOROG
Komisija za razpis prostih delovnih mest pri Okrajnem ljudskem odboru Koper razpisuje naslednja delovna mesta:
1.	MESTO ŠEFA ODSEKA in REFERENTA ZA ZDRAVSTVO v oddelku za družbene službe.
Pogoji: naziv referenta II. vrste ali ustrezna strokovna izobrazba in 5 let upravne prakse,
2.	MESTO PROSVETNEGA SVETOVALCA za osnovne šole pri Zavodu za prosvetno pedagoško službo.
Pogoji: naziv profesor, predmetni učitelj ali učitelj z opravljenim strokovnim izpitom in najmanj 5 leti prakse na področju
solstva.
Pravilno kolkovane prošnje naj interesenti pošljejo na Okrajni ljudski odbor Koper z življenjepisom ter opisom dosedanjega službovanja in potrebne dokumente za nastop službe
Upi •avni odbor Stanovanjskega sklada občine Izola
RAZPISUJE po členih Jo. 43. 46. in 47 Zakona o financiranju gradnje stanovanj (UL FLRJ 47/49), členih 21 in 22 Pravil Stanovanjskega sklada ob-č.nc Izola in no sklepu, sprejetem na svoji VII. redni seji dne 3. II 1961,
III. NATEČAJ za posojila za dograditev stanovanjskih hiš, za osebe v rednem delovnem razmerju in ki gradijo na območju občine Izola do zneska 10,000.000 din.
1.	Natečaja se lahko udeležijo osebe v delovnem razmerju in druge osebe, izenačene z osebami v delovnem razmerju, naštete čl. .15 pravil sklada.
2.	Posojila bomo odobravali -po" nudnikoin, ki imajo ali bodo imeli dograjene hiše do najmanj vključno ITI. gradbene faze, in to največ rio 1.500.000 din za troseb-no stanovanje in 1,300.000 din za dvosobno stanovanje. Rok dograditve 1961—1962.
3.	Najnižja obrestna mera 2 %.
4.	Najdaljši rok vračanja 25 let.
5.	Rok črpanja posojila 1 leto-po podpisu pogodbe.
6.	Ponudnik je dolžan položiti varščino v višini 2 u/n od zaprošenega posojila, katero izgubi v korist sklada, če odstopi od ponudbe.
7.	Ponudnik mora zavarovati zgradbo pri DOZ in zavarovalno polico vinkulirati v korist Sklada, izvršiti vknjižbo zastavne pravice v korist Sklada v zemljiški knjigi in preskrbeti odstopno izjavo na mesečne prejemke.
8.	Ponudba za posojilo mora vsebovati podatke iz člena pravil sklada.
10. Prednost pri odobravanju posojil bodo imeli ponudniki, ki ponudijo večji delež lastnih sredstev;
ki ponudijo krajši rok odplačila;
ki ponudijo večjo obrestno mero in	...--i ki dokažejo, da bodo dosegli nižje cene za stanovanjsko enoto.
Ponudbe za posojilo s potrebno, dokumentacijo morajo ponudniki vložiti v enem izvodu v zapečateni kuverti z vidno oznako »Natečaj za posojilo« pri Stanovanjskem skladu občine Izola, Industrijska ulica štev. 7, Izola. Natečaj se razpisuje v 2 narokih, in sicer je treba dostaviti ponudbe za I. narok do 24. marca, za II. narok pa do 30. VI. 1961.
Snlošne pogoje za udeležbo za natečaj dobite pri Stanovanjskem skladu občine Izola, Industrijska ulica štev. 7.
Stanovanjski sklad občine Izola * * *
TEHNIŠKA ŠOLA ZA KEMIJSKO. METALURŠKO. RUDARSKO IN LESNOINDUSTRIJSKO STROKO V LJUBLJANI, Aškerčeva 7
RAZPISUJE
vpis v oddelek za insokokvalifici-rane delavce (delovodje) za lesno stroko — -bivši mojstrski mizarski oddelek.
Šolanje bo dvoletno s štirime-sečnim vsakoletnim strnjenim ■poukom teorije in osemmesečnim praktičnim delom v podjetju po sistemu izobraževanja odraslih.
Poeoi za sorejem je tri le ti pomočn;ška doba v lesni stre
Po'ovica kandidatov bo si>reič?i' tih v internatsko urejeni oddelek v Škofji Loki. v kjaterem je še nekai -prostih mest.
Dokumenti za vpis: prošnja, koMio^ana s 50 din, spričevalo o opravljenem pomočniškem izDitu oziroma dokaz o Drdobljeni kvalifikaciji. zdravniško spričevalo, roistni list. potrdilo podietja o čad zaposlitve s priporočilom.
Mesečna šolnina bo predvidoma niin do 7100 dinarjev.
Kandidati, ki imaio doto je. naj tako i vošlicio svoie dokumente a'i na i sc osebno javijo do ponedeljka 20. /■->hruarja 1961. ko se bo začel redni pouk ob 14. uri, ■v T.nsnomduslri■'iki šoli i> Škofji Loki (poleg podjetja Jelovica, v neposredni bližini železniške postaje).
Preklicujem neresnične besede, ki sem j;h izrekla o Magdi Fabrj ter se ji zahvaljujem, da je stopila od tožbe
Alojzija Gregorič Semedela 111, Koper
I. OKRAJNO SMUČARSKO PRVENSTVO KOPRSKEGA OKRAJA

je
•I
271
»j
m
V nedeljo je bilo na Črnem vrhu aad Idrijo prvo okrajno prvenstvo koprskega okraja v smučanju. Zasluga za uspelo tekmovanje gre zlasti avtoprevozniškm podjetjem iz Postojne, ki so dala prevozna sredstva in JLA, ki je dala na razpolago lolefone.
Prvenstva so se udeležile ekipe XVD Partizan Koper, TVD Partizan Planina, Postojna, športni klub Gozdarskega šolskega centra iz Postojne ter Rudar Idri.ia. ki je nastopil izven Sonkurcnce. Med seboj se je pomerilo GS tekmovalcev v tekih in v veleslalomu.
Tekmovanje v veleslalomu je bilo v dopoldanskih urah. Proga za člane Je bila dolga 400 metrov, imela je ¡0 metrov višinske razlike in 20 vrat. a mladince pa je bila proga dolga 0 metrov, višinska razlika je bila 200 m in je imela IS vratc. Teki so bili na sporedu popoldne. Za člane je bila proga dolga 8 km. za m'adin-ce pa 4 km. Obe disciplini sta terjali od tekmovalcev poguma in požrtvovalnosti. Naj pri tem omenimo Janeza Kobala (GSC Postojna), ki je celotno progo' v veleslalomu prevozil le s polovico desne smučke. Vse priznanje zasluži ekipa TVD Partizan Planina, v kateri je sodelovala edina •ženska tekmovalka na tem prvenstvu.
Po končanem tekmovanju so dobili prvoplasiranl v trajno last pokal z diplomami In jim je bil podeljen na-alv okrajnega prvaka za letošnje le-tto, drugo in tretjeplasiranim pa so Sjodclili diplome.
REZULTATI: Veleslalom za člane: t. Nlko HLADNIK. 2. Andrej PIRK-MEIER, 3. Janko SEVER, <1. Vlado PA-TERNOST, 5. Klavdij KLEDE Teki za člane: J. Maks KONECNIK, 2. Nino CIC, 3, Marijan PAVLOVClC, 4. Miro DE-BEVEC, 5. Robert JODL
Veleslalom za mladince: J. Anton PECOVNIK. 2. Jože ROM-SAK, 3. Dušan OGRIZEK, 4. Adolf ,EBEC, 5, Evgen 2MAK
Veleslalom za mladinke: 1. Kosita SAMSA
Teki za mladince: S. Valentin SILIC, 2. Evgen ŽMAK, 3. Adolf REBEC, 4. Janez RENK, S.—G. Andrej BRATOS in Boris TAVČAR.
Uvrstitev ekip: 1. POSTOJNA (212 točk), 2. GSC POSTOJNA (241 točk), 3. TVD PARTIZAN PLANINA (112 točk), 4. TVD PARTIZAN KOPER (107 točk).
Po končanem tekmovanju je predsednik okrajne športne zveze za zimske športe in telesno vzgojo MIRO GOI.OB izjavil:
»Tekmovanje je uspelo zaradi številne udeležbe in kljub pomanjkljivemu treningu. Ob tej priložnosti bi rad omenil dobro ekipo GSC Postojna, ki ima najboljše smučarske tekmovalce v okraju. rostojnxi ima sploh dober mladi naraščaj in sredstva, ki so jih vložili v razne tečaje, se jim že obrestujejo. Na tekmovanju pa je bilo opaziti občutno pomanjkanje rekvizitov, predvsem pri tekih, saj so skoraj vsi mladinci tekli s terenskimi smučmi.«
NIKO HLADNIK, zmagovalec v ve-
Niko Illadnik, član športnega kluba Gozdarskega šolskega centra v Postojni, je na smučarskem prvenstvu koprskega okraja na Crncm vrhu osvojil prvo mesto v veleslalomu
v postojnski občini so sestavili
bogat program prireditev za 20-letnico vstaje
a
Prebivalstvo postojnske občine bo Setos proslavilo 20. obletnico revolucije s številnimi prireditvami in spominskimi manifestacijami. Kot uvod v izvajanje obsežnega programa, ki so ga pred dnevi sprejeli na Občinskem odboru SZDL, bo že 8. marca svečana proslava ob Dnevu žena, obeležena s poudarkom na deležu žena v NOB in povojni graditvi. Tega dne bodo najzaslužnejšim ženam postojnske občine podelili tudi odlikovanja.
4. aprila bodo v Pivki proslavili krajevni praznik z akademijo in žalno komemoracljo v spomin na padle tiorce, medtem ko bo 23. aprila, na dan občinskega praznika, svečano zasedanje občinskega ljudskega odbora v Postojni, na katerem bodo pregledali historiat boja In dela partije za otrditev ljudske oblasti na tem območju. Istega dne bo v Postojni otvoritev novega motela, prenovljenega Kulturnega doma In gostišča pri Pivki Jami.
Mesec maj bo bogat slavnostnih sej In izletov delovnih kolektivov v spominske kraje iz NOB, načrt praznovanja Dneva mladosti pa obsega vrsto množičnih športnih in kulturnih prireditev, izmed katerih bosta gotovo najprivlačnejša telovadni nastop in občinska pevska revija v Postojni. V tem mesecu bodo v postojnski ob-
KRITICNA OCENA DELA
V petek zvečer je bil v hotelu Ja-■uornlk redni letni občni zbor nogometnega kluba Postojna. Poročilo je ugotovilo občuten padec kvalitete nogometa v Postojni. Vzroke je treba IskaU predvsem v pomanjkanju tre-erjev, v neurejenih klubskih odno-h ter v njegovi organizaciji. V mi-r 'uli sezoni je pokazalo moštvo nestalno formo in zaradi tega nI nič čudnega, da je zasedlo zadnje mesto na lestvici. Vidnejši uspeh je moč zabeležiti le pri mladincih in pionirjih.
K neuspehu je v nemajhni meri pripomogla tudi slaba garderoba, slabi klubski prostori in' igrišče, ki je v slabem stanju. V razpravi so sklenili, da bodo igralci s prostovoljnim delom popravili igrišče. Pri tem delu bo jim obljubili pomoč tudi nogometaši JLA in GSC,	I. L.
ENOLETNE PIONIRSKE IGRE NA POSTOJNSKEM
Prejšnji četrtek so formirali v Po-fstojnl 10-članski občinski odbor, ki bo vodil in usmerjal letošnje pionirske Igre v tej občini. V tekmovanje so se vključile vse šole. program iger pa trenutno še sestavljajo in bo dal največji poudarek tehnični in etični vzgoji otrok. Letošnje tekmovanje med njimi se bo odvijalo skozi delo v,strokovnih aktivih, kot so likovni, glasbeni, zgodovinski, kulturni itd.
Predvidevajo, da bo prvi del iger pod geslom Moj kraj včeraj, končan ■rio 27. aprila, ko bodo najboljše šole in vzgojitelje kolektivno nagradili. Drujzl del pod geslom Moj kraj da-ne1: bo zaključen do 5, septembra, clnjl del, ki nosi geslo MoJ krjj ju-1, ua bo končan do 20. decembra, o. bo v Postojni svečan zaključek iger, -razglasitev zmagovalcev in podelitev nagrad.	(ma)
čini tudi tradicionalne delavske športne igre.
4. julija, na Dan borca, se bo taborniška mladina zbrala ob taborniških ognjih, v Postojnski jami bodo odkrili spominsko ploščo v spomin na znano partizansko akcijo pri požigu sovražnikovih zalog goriva, Izse-ljeniška matica pa bo okupila izseljence na piknik v parku gozdarskega šolskega centra. Na Dan vstaje, 22. julija, bo po svečani akademiji sprejem vseh nosilcev spomenic in skojevcev v Postojni, v Hrenovicah pa bodo odkrili spomenik padlim va-ščanom v NOB.
Letos bodo v Postojni znova priredili »Tek priključitve«, ki bo osrednja občinska manifestacija v počastitev priključitve Slovenskega Primorja k FLRJ. Program predvideva nadalje ustrezne prireditve ob Dnevu Združenih narodov, obletnici Oktobrske revolucije, Dnevu JLA, komemoracije ob Dnevu mrtvih, medtem ko bo osrednja občinska proslava v počastitev 20-letnice vstaje na Dan republike, 29. novembra, v Postojni. Ob tej priložnosti bodo v šolah, delovnih kolektivih in na vaseh imeli več predavanj o zgodovinskem boju jugoslovanskih narodov.
Plan prireditev pa vključuje Se odprtje posebne zgodovinske razstave v Postojni, predvajanje filmov s tematiko iz NOB po naseljih postojnske občine, odkritje spomenikov v Hruševju, Suhorju, Zagorju, Jurščah in Smihelu, nadalje akcijo za ureditev mesta in vasi ter vrsto manjših prireditev.
V prihodnjih dneh bodo pri vseh krajevnih odborih SZDL formirali posebne komisije, ki bodo v sodelovanju z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami in društvi poskrbele za izvršitev in eventualno nadaljnjo obogatitev sprejetega sporeda prireditev oh 20-letnicl vstaje. (ma)
P/
i'.. M (
leslaloinu za člane:
»Star sem 19 let, doma sem iz Tržiča na Gorenjskem. Aktivno nastopam žc od leta 1935. Odkar sem se vpisal v Gozdarsko srednjo šolo, sem član njenega športnega kluba . . . Največji uspeh sem dosegel leta 1959 na mednarodnem tekmovanju v slalomu za mladince na Zelenici, kjer sem zasedel 3. mesto. O današnjem prvenstvu ln o organizaciji tekmovanja se lahko izrazim samo pohvalno.«
MAKS KONECNIK, zmagovalec v tekih za člane:
»Star sem 33 let, doma sem iz Slo-venjega Gradca; trenutno obiskujem dveletno šolo na GSC v Postojni Lani sem se udeležil prvenstva gozdarjev na Krvavcu, kjer sem zasedel 5. mesto, Svoj največji uspeh pa sem dosegel danes, na prvem okrajnem smučarskem prvenstvu na Črnem vrhu.«	IVAN LOGAR
mi. m t" !-T
i. ; - i
H'md
,	' - Visi
•i
o
Ip
p!; v .V ■■ M/	:. ■ '' '• ;;;;,
S.':'"> - ': - ■ , - v:.',. ,	'ví-'ííxsí1
L.


-y	-LH	.....
:	;	' ■ - v	r	/,;.•	,	.s
k-V"
i ,	..:••:. . . . . K -L ;	.-cA
h i C-v &
-'7 -;	i ... 'I "ST
t m . SrT?*
MMWMMM»-- '^a')-1'^
Z nedeljske tekme med NK Izola in NK Tomos: položaj, Iz katerega je bil
dosežen gol
Takšno tekmo, kot je bila prvi polčas povratne polfinalne tekme, bi hoteli še večkrat gledati na naših igriščih. Lepa, dinamična igra, dramatične situacije pred goli so zagreli in zadovoljili 800 gledalcev, ki so se zbrali na igrišču NK Izole. Pred istim sodnikom kot prejšnjo nedeljo, Lov-kom iz Postojne, sta moštvi nastopili v nekoliko spremenjenih postavah.
NK TOMOS: Krasna, Jermanič, Klarič, Ulčnik, Vidakovič, Gom-bač, Furlanič, Valdevit, Kavalič, Lukič, Pire.
NK IZOLA: Lesjak, Bab:e. Novak, Kovačič T., Bera, Čendak (Lukin), Kovačič M., Milosavlje-vič, Markezan, Muženič, Sosič.
Začetni udarec je izvedla Izola, toda Koprčani so takoj pokazali, da so pripravljeni že v začetku nadoknaditi razliko enega gola. Ze v 6. minuti je po lepi kombinaciji Jermanič-Furlanič po desni strani Lesjak s požrtvovalnim padom pod noge Pircu preprečil zadetek. Izola je srdito reagirala s protinapadom. V 9, minuti je sodnik Lovko dal znak za nadaljevanje igre, čeprav je bilo vidno, da se je branilec Tomosa dotaknil žoge z roko. V 15. minuti strel poleg vrat Tomosa in vratarju Krašni se žoga izmuze iz rok v kot. Kot je odlično izvedel Kovačič M., vratar Krašna je slabo ocenil let žoge. jo zgrešil — na mestu je bil Muzenič in z glavo poslal žogo v mrežo — 1:0. Takoj zatem nov napad Izole, a je Kovačič okleval in vratar Krašna je žogo prestregel. Še oster strel Sosiča na gol Koprčanov, vendar poleg vratnice.
Potem se začne obdobje velike igre Tomosa. Preigravali so nasprotnike, kakor so hoteli. V 21. minuti je Pire lepo poslužil Lu-kiča, ta se je znebil svojih zasledovalcev in, ko se je prebil sam pred vratarja, ostro strelja — mimo vrat. Samo minuto pozneje ista slika, zdaj Kavalič, ki tudi za las zgreši. Ni verjetno, da bi Izolčani dolgo zdržali ta pritisk, če ne bi sodnik v 32. minuti izključil igralca NK Tomosa Jer-maniča zaradi prekrška nad So-sičem, ko ta ni imel žoge. Res je, da ga je Sosič udaril po glavi, ko sta ležala na tleh po predhodnem prekršku, toda Jermanič ne bi smel tako reagirati. S tem je
predvsem škodoval svojemu moštvu, kajti do tedaj je bil med najboljšimi na igrišču.
V	35. minuti zopet gneča pred golom Izole in kot vedno, je bil zmagovalec vratar Lesjak. Konec polčasa je potekel v premoči Kopra, ki je izsilil dva zaporedna kota, a brez uspeha
Takoj v začetku drugega dela je bilo opaziti, da je tempo igre ■iz prvega polčasa močno popustil. Ni bilo več lepih kombinacij in oba napada sta gradila igro na prodorih posameznikov. V osmi minuti je Muženič zgrešil prazna vrata. V protinapadu se je Furlanič prebil do vratarja, vendar mu Lesjak ni dovolil strela. Igra je tekla v glavnem na sredi igrišča in v 21. minuti je streljal Ulčnik daleč mimo vrat.
V	25. minuti je padla dokončna odločitev, kdo bo prvi finalist. Lukin je streljal v levi spodnji kot, vratar Krašna je imel žogo že v rokah in jo je nespretno izpustil proti Muzeniču, ki mu ni bilo težko potresti mreže. Kot pr-
vega gola je tudi drugega bil kriv predvsem vratar Krašna.
Po tem golu so igralci Kopra naglo popustili. Sicer so izvedli še nekaj nanadov, ki pa niso bili nevarni. Največjo priložnost sa imeli v 42. minuti, ko je Valdevit preigral branilca in vratarja, poslal pa je žogo čez prazna vrata. Takoj zatem je Muzenič spet prodrl in ostro streljal, toda vratar je odbil žogo preko vratnice. Po kotu je pred golom nastala gneča, ki jo je razčistil Klarič.
Sodnik Lovko je dobro sodil. Pogrešil je morda samo v tem, da istočasno z Jermaničem ni Izključil tudi Sosiča.
* » »
V drugi povratni polfinalni tekmi je Rasa premagala Tabor ts Sežane z rezultatom 6:0. Ker je zmagala tudi v prvi tekmi, se jo tako kvalificirala v finale in se bo srečala z Izolo. Po rezultatu sodeč je Raša absolutni favorit, saj na štirih zadnjih tekmah nI prejela gola, dočim so njeni strelci dosegli kar 27 golov.
AGFA
OID
SPOKTHA
PRQQHQZA
m
mm,
KEZULTATI VIL KOLA
1.	Lazlo — Juventus	(1:4)
2.	Bari — Inter	(1:1)
3.	Udinese — Roma	(2:1)
4.	Spal — Atalanta	(2:1)
5.	Lanercssi — Bologna	(2:2) 0. Torlno — Napoli	(1:0)
7.	Lecco — Catania	(2:2)
8.	Milán — Padova	(3:0)
9.	Florentina — Sampdoria (1:0)
10.	Genova
11.	Brescia
12.	Parma
13.	Venexla
Como ■ Triestina Reggiana Prato
(0:0) (1:0) (0:1) (1:0)
14. OZO Mantova — Palermo (0:0)
15. Pro Patria -	- Alessandria				(3:15)	1
	A LIGA					
Internazionale	19	12	5	1	45:13	29
Juventus	19	11	4	4	41:26	26
Milan	19	10	5	4	45:24	25
Catania	19	10	S	4	32:27	25
Roma	19	10	4	5	41:26	24
Fiorentina	19	9	4	6	32:19	22
Sampdoria	19	8	5	G	25:29	21
Bologna	19	7	5	7	28:29	19
Lanerossi	19	6	7	G	18:28	19
Napoll	19	5	8	G	18:19	18
Padova	19	7	3	9	24:20	17
Atalanta	19	5	7	7	22:24	17
Torino	19	5	G	8	19:26	16
Lecco	19	4	7	8	18:31	15
Spal	19	5	5	9	22:34	15
Udinese	19	4	5	10	20:37	13
Barí	19	3	5	11	13:26	11
Lazio	19	2	6	11	10:36	10
	B LIGA					
Simmental M.	20	9	8	3	20:10	26
OZO Mantova	21	10	G	S	24:14	26
Palermo	20	6	13	1	27:13	25
Messina	21	7	10	4	25:18	24
Reggiana	21	8	0	7	31:29	22
Sanbenedetese	21	7	0	0	20:21	22
Como	21	8	G	7	21:22	22
Novara	21	8	G	7	19:22	oo
Pro Patria	21	7	7	7	23:21	21
Venezia	20	8	S	7	21:19	21
Alessandria	21	7	G	8	27:24	20
Catanzaro	21	8	4	9	25:20	20
Triestina	21	0	8	7	15:21	20
Genova*	21	9	8	4	20:21	19
Prato	21	0	7	0	20:23	19
Brescia	21	6	0	9	21:21	18
Parma	21	5	8	8	19:18	18
Vorona	21	5	G	10	17:31	10
Foggia	20	4	7	9	17:25	15
Marzotto	21	5	3	13	17:30	13
• Genova kaznovana		z	odvzemom			7
Nogometna tekma med mladinci NK Izolo in NK Tomosa minulo nedeljo -	v Izoli se je končala z rezultatom 0:0
PARI ZA 8. KOLO 19. FEBRUARJA 1901
Bologna — Milan Atalanta — Catania Barl — Florentina Sampdoria — Lanerossi V. Napolt — Lazio Juventus — Spal Verona — Genova Triestina — OZO Mantova Novara — Palermo Marzotto — Parma Messina — Simmental
Foggia —Alessandria
Roma — Torino
Padova — Lecco
Inter — Udinese
1.	Bologna — Milan (1:5) Bologna igra dobro na svoiem Igrišču tudi z velikimi, dočim Milan ni nepremagljiv na tujem igrišču, kljub nedeljski izdatni zmagi 1
2.	Atalanta — Catania (1:3) Tudi tukaj lahko odloča domače igrišče, vendar ima Catania upanje na visok plasman	g
3.	Bari — Fiorentina (0:4) Bariju gori pod nogami, samo nI verjetno, da se bo pustila Fiorentina presenetiti kakor Internazionale 2 (0)
4.	Sampdoria — Lanerossi (2:2) Zopet prilika za domače, saj samo doma zbirajo točke, na tujem so povsem nenevarni; gostje na tujem nimajo posebnega uspeha	1
5.	Napoli — Lazio (1:1) Domači se bodo gotovo potrudili za zmago, saj jih vodstvo zaradi neborbeno-sti večkrat kaznuje z denarno kaznijo, toda gostom so točke prepo-trebne	o (1)
6.	Juventus — Spal (2:1) Spalu gotovo ne bo uspelo odščipnltl točko, kaj šele, da bi iz Torina odšli kot zmagovalci	i
7.	Verona — Genova (1:3) Ne smemo pozabiti, da bi bila Genova pri vrhu, če ne bi bila kaznovana z odvzemom 7 točk in se bori kot doma, tako tudi na tujih igriščih 3
0. Triestina — OZO Mantora (1:2) Triestina redko Izgubila v Ti-stu, a Mantovi gre za primat in napredovanje v A ligo, zato so ji pa. potrebne točke	o
9. Novara — Palermo (0:0) Palermo Ima najbolj stalno formo v B ligi ln s tem velike šanse za povratek v družbo najboljših, toda Novara je doma nevarna	2 (0)
10.	Marzotto — Parma (0:3) Zadnji na tabeli bo gotovo vsaj doma prišel do točk. ki mu bodo zagotovile obstoj v B legi	l
11.	Messina — Simmental M. (1:1) Srečanje dveh visoko plasiranih v B ligi, zato trd boj za točke in seveda plasman	o
12.	Foggia — Alessandria (2:3) Dva zelo nestalna kluba — visoke zmage, takoj zatem pa grenki porazi, celo nepričakovani — zato delitev točk	o
13.	Roma — Torino (3:1) Igralci iz Rima so letos v zadovoljivi formi, občasni spodrsljaji so seveda do-pusUjivi, vendar ne s takim nasprotnikom	l
14.	Padova — Lecco (1:2) Tudi za Pa-dovo je domači teren njiva za zbiranje točk. Lecco ni preveč siguren na tujih igriščih	l
15.	Internazionale — Udinese (0:0) Čeprav so se Vlclemčanl začeli popravljati," sč bodo morali zadovoljiti samo z manjšim porazom 1
Na protestnem zborovanju proti zločincem, ki so ubili afriškega heroja Patrieea Lumuinbo in njegove sodelavce so zborovalci navdušeno osvojili predlog ln sprejeli sklep, naj se ena najlepših koprskih ulic nelvedere imenuje Nabrežje Patrieea Lumumbe. Na sliki: zborovalci korakajo v sprevodu po končanem zborovanja minuli torek po ulici, ki bo poslej nosila ime po Lumumbi
klin se s klinom IZBIJA
Vdova se je poročila z vdovcem. Nekega dne jo je obiskal prijatelj in j; smehljaje se pripomnil: »Prepričan sem. da vaš mož., kakor pač sleherni moški. H ie bil že kdaj poročen, pripoveduje o svoji prvi ženi.«
»Niti z besedico je več ne omeni,« je odvrnila vdova.
»Kako ste mu pa to preprečili?«
»Kadar začne govoriti o st>oji prvi ženi, mu začnem jaz pripovedovati o svojem prihodnjem možu.«
bernard siiaw
O dobrih knjigah je rekel Bernard Shaw, dramatik strupenega jezika Uidi tole: »Čim boljša je knjiga, tem manj jo ljudje berejo. Le poglejte naše klasike!<*
VŠTRIC S ČASOM
Nikoli ni prepozno, pravita stoletnika na naših slikah. Gre za Elizo Kheil iz Londona, ki si bo po dvajsetih letih slepote dala te dni v neki londonski kliniki operirati oči, da bi spet videla (na gornji sliki), in pa za Thomasa Parrisha iz Mllforda v ZDA. ki je pri sto letih napravil šoferski izpit, ker poprej ni mogel priti do avtomobila. Edini pogoj, ki so mu ga postavili: z avtom, ki ga sam vozi, ne sme dalj kot petnajst milj od svojega bivališča
VRZIMO DEN AR SKOZI OKNO
V publikaciji OZN je bila te dni objavljena študija, ki se ukvarja z gospodarskimi posledicami razorožitve. Podatek, ki v tej študiji najbolj preseneča, je dejstvo, da porabi danes svet za oborožitev vsak dan povprečno 320 milijonov dolarjev. Kogar je volja, naj pomnoži to številko s številom dni, ki jih ima leto.
Čudovita chlorella
Na Kitajskem imajo vsake toliko časa kakšno množično kampanjo. Najnovejša je: »Vsi morajo vzgajati chlorello!« Chlorella je vrsta alge, pravzaprav eno-celična vodna rastlinica. Petdeset kilogramov chio-relle vsebuje 22,5 kg beljakovin, kar je skoraj šestkrat več, kot vsebuje beljakovin riž, vrh tega pa ima chlorella tudi precej maščob, ogljikovih hidratov in vitaminov. Letno je mogoče dobiti 30 žetev chlorelle.
laze je nositi svinec
kakor lastno mast
Človek porabi več energije, da more prenašati svojih 25 kilogramov odvečne masti, kakor pa da bi nosil 25 kilogramov svinca, so izjavili znanstveniki na sestanku ameriškega diabetskega združenja v Clevelandu. Ugotovili so tudi, da »prisebni ljudje« porabijo največ energije ln da je največje izgorevanje njihovih kalorij ravno med sprehodom. Kadar pa debeli ljudje počivajo, porabijo manj energije od normalnih. S proučevanji so vrh tega tudi dokazali, da debeli ljudje porabijo na mrazu za 50 odstotkov manj energije od suhih. Kdor bi rad shujšal, naj torej ne jemlje kakšnih »antl debelin« tablet, ali kakšnih »ne žri« pilul, marveč naj jo mahne na sprehod.
prva jugoslovanska
ladja na atomski pogon
Priprave za gradnjo prve jugoslovanske ladje na atomski pogon so že v teku. To lgdjo bodo bržkone zgradili v reški ladjedelnici »3, maj«. Na podlagi dosedanjih analiz znanstvenikov bi bilo najbolj gospodarno, ko bi zgradili na atomski pogon tanker. Za sedaj še iščejo tio reakto^ia. ki bi najbolj ustrezal naši prvi atomski ladji, Ta reaktor ne bi ■ ^me! biti težji in prostornejši od sedanjih klasičnih naprav. v fazi raziskovanja so tudi elektronske naprave, ki bodo avtomatsko upravljale reaktor ln nadzorovale delo naprav.
Po ekonomskih in tehničnih analizah naših strokovnjakov bi lahko že okoli leta 1970 porinili v morje prvo jugoslovansko ladjo na atomski pogon,
Francoski filmski režiser Vadim, znan po svojih odkritjih novih filmskih zvezd (Brlgilte Bardot), je spet našel dekle, ki veliko obeta na platnu. Gre za Josephinc James iz Florale v Alabami v ZDA, ki Je kot fotografski model nastopala tudi v Parizu, kjer Jo Je spoznal Vadim. Preizkusil je tudi njen Igralski talent ln dognal, da ji lahko zaupa eno Izmed naslovnih vlog v svojem novem filmu. Bodočnost bo pokazala, če se res ni prevari!
»Zelo miren,« je odvrnil Missirilli s takšnim nasmeškom, da so ji po hrbtu zagomazeli mravljinci.
Odšla je, da bi po svoji dolžnosti obiskala važkega župnika, ki je bil bržkone tudi vladin ovaduh. Ko se jc ob sedmih zvečer vrnila domov, jc videla, da je bila soba, v ltateri jc bil njen dragi, prazna. Vsa iz sebe ga je začel» iskati po hiši; o njem ni bilo več ne duha ne sluha. Zbegana in obupana se je vrnila v sobo in šele sedaj opazila pisemce. Vzela ga jc v roke in prečitala:
»Grem k Iegatu, da se mu predam kot ujetnik; nič več ne verujem v uspeh; nekdo mora biti proti nam. Kdo nas je izdal? Najbrž tisti revež, ki se je vrgel v vodnjak. Ker s svojim življenjem ne morem več koristiti nesrečni Italiji, ne bi hotel, da bi moji tovariši nemara pomislili, da sem jih izdal jaz, ker sem edini, ki je ostal na svobodi. Zbogom. Ce me ljubite, me maščujte. Zdrobite in nničik^^ podleža, ki nas je izdal, pa čeprav je bil to moj oče.«
Vanina se je skoraj nezavestna zrušila na stol. Ni mogla spregovoriti niti ene same besede; njene oči so bile suhe; pekle so jo.
Navsezadnje je padla na kolena in zahlipala:
»Veliki bogi Poslušaj mojo zaobljubo. Da, kaznovala bom podleža, ki je izdal; toda najprej je treba Pieiru vrniti prostost.«
Uro kasneje je bila že na poti v Rim. Njen oče je že nestrpno pričakoval njene vrnitve. Med njeno odsotnostjo je bil sklenil, da jo poroči s knezom Livijem Savellijem. Brž ko je Vanina prišla, ji je o tem plaho namignil. Na njegovo veliko presenečenje, je že s svojo prvo besedo pristala. Istega večera jo je oče pri grofioi Vitellesehi skoraj službeno predstavil Don Liviu. Vanina je z njim mnogo govorila. Mladenič je bil zelo eleganten, imel je čudovite lase; čeravno je vsakdo rad priznal, da ima duha, so ga vendarle vsi imeli za tolikanj površnega, da ni mogel biti vladi niti najmanj sumljiv. Vanina je pomislila, da mu mora najprej zavrteti glavo, ker bo le tako postal ubogljivo sredstvo. Ker je bil bližnji sorodnik monaigmo-ra Savelli-Catanzara, rimskega namestnika ln ministra notranjih zadev, je sodila, da ovaduhi ne bodo imeH poguma, da bi ga zasledovali.
Ko je čez nekaj dni kramljala s prikupnim Don Li-^Gb viom, mu je Vanina rekla, da se ne bo z njim nikdat^fgS' poročila; preveč lahkomiseln se ji zdi.
»Ce ne bi bili takšen otrok,« mu je rekla, »ne bi uradniki vašega strica skrivali pred vami nobene tajnosti. Vzemimo za primer, ali veste kaj nameravajo s karbo-narji, ki so jih pred nedavnim odkrili v Forliju?«
Cez dva dni jo je Don Livio spet obiskal in ji povedal, da so vsi karbonarji, ki so jih bili aretirali v Forliju, pobegnili. Vanj je uprla svoje črne oči; njen pogled je bil tako grenak in tako prezirljiv, da se ves večer ni drznil odpreti svojih ust. Dva dni pozneje ji je Don Livio ves žareč priznal, da so ga prevarili.
»Dobil sem ključe stričevega kabineta; po spiskih, ki sem jih bil našel, sem ugotovil, da kongregacijo (t. j. komisija) sestavljajo najuglednejši kardinali in prelati, ki se sestajajo v največji tajnosti in razpravljajo o vprašanju, ali naj sodijo tem karbonarjem v Ravenni ali v Rimu. Devet karbonarjev iz Forlija in njihov kolovodja, neki Missirilli, ki se je po neumnosti sam predal, so zdaj zaprti v trdnjavi San Leo.«
Ko je slišala besedo »neumnost«, je Vanina srdit® ošinila kneza.
»Na lastne oči hočem videti te službene spise. Spremljali me boste v kabinet vašega strica; najbrž ste napak j prebrali.«
Ko je zaslišal te besede, je Don Llvio odrevenel: Vanina je zahtevala od njega nekaj nemogočega; vendar je nenavadna nrav tega dekleta njegovo ljubezen še podvojila. Cez nekaj dni je Vanina, preoblečena v moškega, v lepi livrirani obleki Savellijeve hiše, preživela i>ol nre med najbolj tajnimi spisi ministra za notranje zadeve. Preživela je spet nekaj trenutkov največje sreče, ko je odkrila vsakdanje poročilo o »obsojencu Pietru Missiril-liju«. Roke so ji drhtele, ko je držala ta spis. In ko je spet in spet prebirala akt s tem imenom, bi kmalu padla v omcdlevico. Ko je odhajala iz palače rimskega namestnika, je Vanina dovolila Don Liviu, da jo je poljubil.
»To ste dobro izvedli,« mu je rekla, »niste se dali preplašiti od mojih preizkušenj.«
Po takšni pohvali bi mladi Llvio zažgal tudi Vatikan, samo da bi ugajal Vanini. Tega večera je bil pri francoskem poslaniku ples; ona je mnogo plesala in vedn» le z njim. Don Livio je bil pijan od sreče; morala mn je preprečiti, da bi jel razmišljati.
»Moj oče je včasih muhast,« mu je rekla Vanina ne-S^gl? kega dne, »danes zjutraj je nagnal dva svoja služabnika, ki sta se prišla k meni pritoževal. Eden bi rad dobil mesto pri vašem stricu, rimskem namestniku; drugi, ki je služil kot kanonir pri Francozih, pa bi hotel dobiti zaposlitev v Angelski trdnjavi.«
»Obadva sprejmem v službo,« je rekel knez pripravljeno.
VSE ZA DIM IN BRZINO
V lanskem letu je petro-lejska industrija zabeležila pomemben uspeh in rekord. Na svetu so v lanskem letu' načrpali več kakor eno milijardo ton surove nafte. Koliko .dela, truda in denarja za — dim in brzino.
RAZSODNOST
Inteligenten in preudaren človek je podoben žeblju: njegova glava mu brani, da ne bi šel predaleč.
A, Huxley
17. februar 19G1 o ZADNJA STRAN o LETO X. — St. 8
— Nikar se ne jezi, dragll Mama se je ponudila, da "jo ostala z nama in skrbela za otroke, ki jih bova imela . . .
»Mar sem to od vas zahtevala?« je Vanina oholo prhnila. »Jaz le dobesedno ponavljam prošnjo teh dveh siromakov; spodobi se, da dobijo, kar so prosili, nič drugega.«
Vendar jc bilo to zelo težko. Monsignor Catanzara ni bil nepremišljen in je zaradi tega sprejemal v svojo hišo samo tiste ljudi, ki jih je dobro poznal. Vanina, ki se je na videz vsa predala užitkom, ni bila srečna, vest jo je pekla. Očetov notar ji je dal denar. Naj pobegne iz domače hiše in poskuša rešiti svojega dragega? Najsi je bila ta misel še tako blazna, je bila Vanina vendar pripravljena, da jo izvede, ko se ji je naposled nasmehnilo naključje.
Don Livio ji je rekel:
»Deset karbonarjev iz Missirillijeve vente bodo prepeljali v Rim in ko jih bodo obsodili, jih bodo v Romagni usmrtili. To je sinoči moj stric izprosil pri papežu. Midva, sva edina v Rimu, ki poznava to skrivnost. Ste zado^j voljni?«	f
»Vi postajate možak,« mu je rekla Vanina, »poklonite mi svojo sliko.«
V	Sovjetski zvezi so napravili učni program za srednje šole. Po tem programu so bodo morali učenci že v prihodnjem šolskem letu učiti o kvantni teoriji, o problemih konstruiranja vesoljskih ladij in raket, ki bi lahko pognale satelit ali vesoljske ladje proti zvezdam itd.
krzneni plašč
Psihologi imajo o krznenih plaščih, ki jih nosijo ženske, svoje posebno mnenje. Dr. Myron J. Helfgott pa ima takšno prepričanje: »Značilno je, da ženske le redkokdai kupijo sebi dragocen krznen plašč. Takšen plašč je največkrat le darilo kakšnega oboževalca. Kakor hitro pa ženska neha biti ljubezenski ideal, ji moški pokloni sesalec za prah ali pralni stroj.«
i
ledena elektrarna
V	Sibiriji so začeli sovjetski strokovnjaki graditi hidroelektrarno. Zanimivo je, da jezu ne bodo gradili iz armiranega betona, marveč iz velikih kamni,tih kvadrov in iz blokov ledu.
Medtem ko v Tel Avivu pripravljajo proces proti vojnemu zločincu Eichmannu (proces je bil s prvotnega 15. marca prestavljen na 1. april), pa skuša ameriška filmska industrija ta dogodek izkoristiti in že hiti z izdelavo »umetniškega« biografskega filma o tem velezlo-čincu. Glavno vlogo v filmu, ki naj bi bil že prav v kratkem času končan, so poverili Ruti Lee ln pa Wernerju Klempererju (na sliki). Slednji je v resnici Jud in so mu njegovi sonarodn.iaki udeležbo pri tem komercialnem filmu zelo zamerili
Kakor vsako leto ln vsako leto vedno bolj, tako je tudi letos Pust imel svoj torek res samo zase, dokler ga niso v srodo slovesno pokopali. Vsa mesta in vasi tekmujejo med seboj, katero bo imelo lepše maske, katero bolj zanimive ln sodobne. Posobno mesto v teh prizadevanjih gre vsako leto vasema Cežarjl ln Pobegi pri Kopru (slika kaže njihova bojna afriška in vsemirska vozila med Invazijo v Koper), medtem ko se Je največja slav-nost Pustovega pokopa udomačila v Izoli in se tam spremenila v vsakoletno tradicionalno prireditev, ki nosi Izoli slavo jugoslovanske Niče. Letos so bile priprave na karneval še bolj temeljite, kako je bilo, pa vam povemo prihodnjič
STROGO ZAUPNO
Neki uradnik ameriškega Pentagona se je pred nedavnim zagovoril. Rekel je: »Moje delo je tako tajno, da niti sam ne vem, kaj delam.«
Na prvi pogled bi kdo pomislil, da gre za letovišče ltie na Krimu, če ne bi zadaj visela ameriška zastava ko vidi sovjetske oficirje, kako udobno se počutijo v stolleah lepega letoviškega parka. Vendar pa gre tokrat za Nico na francoski Ažurni obali. k'er te dni gostujeta plesni ln nevskl zbor Rdeče armade
— Zellm. da ne bereš knjig, mol dragi! Ne veš, kako me. motilo tiste luknje na knjižni polici ...