j'Jorica" izhaja vsaki torek in soboto Ako pade na ta dneva praznik, dan poprej. (Jrcdništvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturitii St. 9, kamor jo naslavljati pisnia. Nefraukirtuia pi sin a se ne sprejetnajo, enako se ne uvažujojo pisma brez podpisa. RokopiNi dopisov se ne vračajo. GORICA „Gorira" stane na leto 10 K, za pol leta 5 K, za čctrt leta 2"50. Upravuiätvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini St. 9. /a o^las« se plačuje od čvetcrostopnf petit vrste po 14 vin., za večkratni natis primeren popust. Posanu'/.ne štrvilke stanejo 8 vin. in se prodajajo v raznih ^oriških traiikah. Št. 50. V Gorici, v torek dne 22. junija 1909. Leto XI. 0 „malem okrainem glavarsfvu". V sobotni številki svojega lista smo prinesli poročilo o tiskovni pravdi Gas- ser-„Corriere", ki se jevršilav Cclovcu pred porotniki 15. t. in., po graški „Ta- gosposti". Danes naj nam bo dovoljeno dostaviti še nekoliko besedi po pristno nemškem in liberalnem listu „Freie Stimmen", ki izhaja v Celovcu. Ta list pise o rečeni pravdi pod zgore navede- nim naslovom doslovno sledeče: „Pravda radi žaljenja časti, katero je naperil c. kr. o k r a j n e m u g 1 a- varstvu v Gorici prideljeni namest- ništveni tajnik ir italijan^ko-klerikalni deželni poslanec (iasser proti ita- lijansko-liberalnemu listu „11 Corriere Friulano", v katere rešitev je bilo de- legirano porotno sodišče v Ce- lovcu, je vrgla živo luč na zmedeno poslovanje, ki mora vladati pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Gorici in kaj- pada tudi pri c. kr, namcstništvu v T r s t u. V toliko je bila ta pravda splošno avstrijskega pomena, ker jepo- kazala, da nikakor ni treba iti v Gali- cijo, ako kdo hoče najti pri političnih uradnikih burokratsko samovoljo, brez- umno starokopitnost in pomilovanja vredno nevednost. V nasprotju z jas- nimi določili postave so se odtrgali pe- čati od volivnih spisov pri c. kr. okraj- nem glavarstvu v Gorici, da, šli so celo dalje in so v zapisnika o volitvi na odločilni številki radirali. In, kar jenaj- boij gorostasno: nikakor ni bilo mogoče dognati, kdo je bil krivec pri ten grobih prestopkih postave, kateri bi se morali smatrati eventualno za zločin. Volivni komisar je bil namestništveni koncipist baron Teuf fen bach, kateri je igral kot priča naravnost pomilovalno ulogo. Podoba državnega uradnika, kakoršen ne sme biti. Radi protipostavnega od- piranja volivnih spisov se je skliceval na neki odlok c. kr. namestništva, ka- teri odlok je pa drug uradnik istega okrajnega glavarstva, ki je bil kot priča zaslišan, zanikal. Kdo je rnanipuliral z volivnimi Številkami, ni vedel navesti ta namestništveni koncipist in volivni ko- misar, ker je bil prepustil izračunanje glasovnih številk pisarju, ker je sam „šibek v matematiki". (Slo je za s o- Števanje(!) več vsot.) Ta priznana šibkost pa se ni omejila na „matema- tikö", marveč se je raztezala na vso spominsko zmožnost te plamenice gori- škega okrajnega glavarstva. jiffs***** „Ne morem se spomniti, imam slab spomin", bil je njegov odgovor na predsednikova vprašanja. In ta „slabi spomin" je prouzročil, da se pravda ni mogla pojasniti. Pravda je končala, ker ni bil doprinešen dokaz o udti«i^jL,nj^ mestniškega tajnika (iasserja pri nepo- stavnih dejanjih, s tern, da je bil obso- jen toženi urednik, ki je sicer napravil utis slamnatega moža, ali moralni ob- sojenec je bilo nedvomno c. kr. okrajno glavarstvo v (jorici in ž njim c. kr. na- mestništvo v Trstu, katero je trpelo pri uradu, ki je njeinu podrejcn, odnošaje, kateri ne smejo vladati v pravni državi niti na laško-slovenskih tloh. „Alalemu okrajnemu glavarstvu" na jugu je že- lezna metla zelo potrebna! Drugače se bo tain tudi še dalje na ta način ita- lijansko slovensko „regiralo". Tako nemški liberalni list. Ona že- lezna metla bil bi seveda Andrej (iabršček! Za usfanovilev hidrofehničnega urada v Gorici. Lravnava raznih vodnih tokov v naši deželi, ki pomenjajo stalno ne- varnost za obdelana zemljisča in tudi za bivališča, izpostavljena vsem besno- tam plim, je zahtevala precejšenj del deželno odborskega delovanja. Vlada, ki je hotela ugoditi najnuj- nejšim potrebam dežele, se je odločila ustanoviti v Gradišču c. J.) 0 d t r g a n e rastline vabijo dušo, da se naj ne navezuje na svet in na njega vabljivosti. „A ko ste s Kristu- s o m v s t a 1 i, i š č i t e k a r je g o r i -— h r e p e n i t e p o t i s t e m, k a r j e zgoraj. — Zakaj umrli ste in vaše ž i v 1 j e n j e je s k r i to s K r i s t u- soiii v Bogn. (Kološ. 3 1 -3.) 111. Na velikonočnih razglednicah do- bimo tudi upodobljena razna j e d i 1 a. Tu in tarn vidimo brhko kuharico gospico -- ki nese kos — in iz njega gleda lepo piece (velikouočna šunka). pomeni: Y ei i k o n o č n o jagnje. da tudi rimski obrednik govori 1j o blagoslovu Vel. jagnjeta. Katerokoli meso se za praznike pripravi, imenuje se po neka- terih krajih sploh: Velikonočno j agn j e. V velikonočnem jerbasu pa ne sme manjkati tudi hren t. j. hrenov a köre r. i k a (Armoräcia rusticana). Ta grenka korenika ima moč. da pouiaga prebaviti in tudi varuje gnjilobe, kar nas zopet spominja n e st r o hj i v o s t i. A skoro na vsaki velikonoeni raz- glednici dobimo jajce (piruh). ^tajerci rečcjo : pis a n k a ali r u m e n i c a. Neki narodi n. pr. Čehi in Aloravani imajo posebno n a d a r j e n o s t opisati velikonočne piruhe. Na Krasu imenujejo jajcc piruh se le, ko je pobarvano. Ako ni se barvano. rece otrok : Mama dajte jajce. ga born ,.p o p i r h a 1". Ni dvoma, da je jajce simbol (zna- menje) od smrti vstalega Zveličarja. Pisce preniaga lupino in izidc iz jajea. Krislus je premagal tjrob smrt in vstal od smrti. To je prva in uajpri- orosteiša razlaga. Toda navada piruhe jesti za Veliko noc, je jako stara. Že davno ima rimski obreduik blagoslov za.jajca. Na Angle- škem je v navadi velika kupčija. velik šport z jajci o Veliki noči. Toda ta jajca so umetna: iz sv i 1 e. a 11 a s a in dru- gih tvarin. Jajce se odpre in v njem ugledaš namenjeni dar: p r s t a n. ali kak drug predmet. ki ga je darovatelj namenil komu pokloniti. Poglcjmo pa nekoliko v zgodovino. Slomsek je bil napisal cel govor samo o „pisanki" (pirului). Tarn pravi tudi sledcce : A e 1 i u s L a tu p r i d i u s (to so bili stasis poznejšega cesarja AI e k- sandra S e v e r a) je znesla r u d e č e jajce ravno isti dan. ko se je rodil Aleksandcr. Starisi so v tem videli ve- liko sreco in so si prorokovali. da mora otrok postati eminenten moz. To se je spolnilo 1. 227 po Krist.. ko je Aleksan- der postal rimski cesar. Od tega časa so si ljudje dolili v znamenje v es ei ja p i s a n k e = r u in e n i c e — p i r u h e. (Slovenski prijatelj 1879 p. 102.) (Dalje prihodnjič.) gla ¦— za celo svoto! — Ta poklon je lep za stranko. nikar pa za banko samo, kajti če drugi denarni zavodi so uvideli, da ni dovolj jamstva, kako je pa „Krnečka banka" to prezrla ? Je torej na dlani, da „Kmečki Glas" sam Črni svoje avtorje. Pa konec besedi! R u beni n. Koritnica. Naše „Kmet. bral. društvo" priredi v nedeljo 27. t. m. za- bavni večer z lepim vsporedom. Začetek ob 5. uri dop. Prijatelji dobro došli! Polifični pregled. Dr/avni zbor. Včeraj je poslanska zbornica na- daljevala razpravo o tretji skupini dr- žavnega proračuna, namreč o trgovin- skem ministerstvu, o poljedelskem mi- nisterstvu ter o ministerstvu za javna dela. V debato so posegli vsi dotični ministri. namreč trgovinski minister dr. Weiskirchner, poljedelski minister Bras in minister za javna dela Ritt. Trgovin- ski minister je odgovarjal raznim govor- nikom ter obetal. da se bo minister- stvo oziralo na opravičene pritožbe glede spopolnitve poštne službe. glede urav- nave nedeljskega počitka tudi za one osebe, v prvi vrsti ženskega spola. ki opravljajo hišne službe. Poštnim in brzo- javnim uslužbencem je istotako obljubil pomoč. Posebno pa je povdarjal potrebo sklepanja trgovinskih pogodb z bal- kanskimi državami in je pri ti priliki apeliral na agrarce, naj ne bodo v njih zahtevah prer.apeti. posebno giede trgo- vinske pogodbe. ki se ima skleniti s Srbijo. Danes je zopet seja. Drzavni zbor se ne odgodi. „Narodni Listy" poročajo, dadržav- nega zbora ne nameravajo formelno odgoditi. marveč bodo le naznanili pri- hodnjo sejo. Razpor v „Narodni zvezi" poravnan. „Hrvatska korespondenca" javlja, da je imela „Narodna zveza" sejo, v kateri se je razpravljalo o sklepu 4 dalmatinskih poslancev. Ivčevica, Bian- kinija, Peric'a in Vukoviča, da izstopijo iz ..Narodne zveze". ker se ni ugodilo svobodno glasovanje o proračunu. Ka- kor doznaja imenovana korespondenca. so poravnane vse diference, ter bo omo- gočeno, da se imenovana četorica po- vrne nazaj v „Zvezo". Proti „Poljskemu klubu". Vse poljsko časopisje se še vedno peča s poljsko-nemško zvezo ter jo ob- soja, ziasti mnogo razpravljajo o zvezi Poljakov zNemci varšavski poljski listi. Zakon proti pijančevanju. Nekateri parlamentarni krogi bi radi videli, da bi poslanska zbornica še v tem zasedanju rešila zakonski načrt proti pijančevaniu. Ogrska kriza. Danes bo dr. Weckerle sprejet od cesarja. To bo zadnja dr. Weckerlova avdijenca pri cesarju. Za ministerskega predsednika bo imenovan Lukacs, ki bo sprejel v novo ministerstvo nekaj za- upnikov krone in pa pristaše neodvisne stranke. Nova vlada izvede volivno re- formo. Koalicija ostane skupaj. Potrjena obsodba na smrt. Najvišje sodišče je zavrnilo nič- nostno pritožbo morilca, ki je urnoril ces. namestnika Potockega in je bil ob- sojen na smrt. Mohamed V. pojde na potovanje. Turški sultan MohamedV.se poda v jeseni na potovanje. da obišče raz- lične evropske dvore. V začetku de- cembra pride na Angleško. Darovi. Za „Š olski Do m" je došlo našemu upravništvu : V nabi- ralnikih v gostilnah g. Ivana Pelicona in nabralo K (riiO. (ravno toliko za „Slov. sirotišče"). Goriški srednješolsci od od čistega dobička gledališke predstave „Divji lo- vec" 20 K. Srčna hvala! Domače in razne vesH. Zborovanje v Cerknem. V ne- deljo dne 20. t. je bilo v Cerknem usta- novno zborovanje živinorejske zadruge in deželne zavarovalnice za govejo ži- vino. Udeležba je bila velika. (iovorili so č. g. dr. Pavlica. državni potovalni učitelj Švegelj. S. Premrou, župan in dež. poslanec Kosmač, dekan dr. Knav in drugi. Za predsednika obema društvo- ma je izvoljen g. žtipan in dežel. posla- nec KosrnaČ. Za podpredsednika zavaro- valnice za govejo živino je izvoljen g. Fran Tavčar, posestnik v Cerknem št. 9, za prvega nadzornika Ivan Hadalin, Za- križ št. 13. za drugega Anton Mlakar, Cerkno št. 34 in za namestnika Jožef Kofol. Lazec št. 63. Družba sv. Mohorja se bodeletos ponašala z najvišjim število udov, od- kar obstoji; danes jih šteje 84.931, torej za 542 več nego leta 1908. in za 333 več nego leta 1904. Nadejamo se pa, da bomo prekoračili število 85.000. ker še vedno upamo, da se oglasijo tudi tiste štiri koroške župnije, ki se še vedno obotavljajo, pa so lani stele 187 udov. Pomnožile so se naše čete kljub slabi letini in hudi bedi v mnogih slovenskih pokrajinah, vendar nisonapredovalevse škofije, nego le goriška (-f~ 552), trža- ška (4- 259), lavantinska (+ 246), po- reška in krška (-f- 31), djakovska (+ 2). razni evropski kraji (-f 23), Ame- rika (-f- 59): majhen napredek se bode pokazal tudi pri Koroški. ko bodo za- kasnele župnije vposlale svoje Mohor- jane. Vpliv gospodarske bede se kaže najbolj pri ljubljanski škofiji (— 244, pri senjski in dalmatinskih škofijah .(— 14), pri zagrebški (— 14). pri som- boteljski (— 56). sekovski (— 33)^ pri bosniških (— 7), pri afriških (— 6). „Soča" se zopet zaganja v dva gimn. učitelja ter ju dela odgovorna za neko pismo, ki ga je baje poslal A. Ga- brščeku „mladi izprijenec, ki kaže ne- čista nagnjenja, kakoršna so doma v klerikalnem taboru". Gabrščekov list trdi, da je ta „ka- toliški" smrkovec iz R-C-ve sole. S tem nesramnim obrekovanjem spodkopuje „Soča" šolsko disciplino in škoduje ugledu državnega učnega zavoda. Ali bi ne bila dolžnost kompetentnih oblasti, braniti čast državnih uslužbencev in ugled državnega zavoda? Imenovanje v finančni službi. Višji kontrolor pri užitninskih uradih v Trstu Josip Kulot je imenovan višim upraviteljem. Laški kolesarji so imeli dirko minulo nedeljo na „Velodromu". PriŠlo je mnogo kolesarjev posebno iz Vidma. Meščanov je bilo na „Velodromu" ve- liko. Lahi so se vedli nenavadno mirno. O kakih izzivajočih dogodljajih ni bilo nič čuti. Le to smo opazili, da je nek kolesar najbrže iz Vidma imel pripeto na kolesu malo kolesce, okolLkaterega so st sukala velika peresa v italijan- skih barvah, ki jih je vsakdo lahko opazil. Zgodilo se mu ni nič in mirno jo je mahal po Franc Josipovem teka- lišču. Pri dirki so kriČali Lahi svoj ev- viva, sedaj temu sedaj onemu kolesarju. Posebno kolesarjem iz Italije — tako pravijo — prirejali navdušene ovacije. Umrl Je na Grahovem pretečeno soboto 19. t. m. obče znani posestnik in krčmar, bivši večTetni župan g. Franc G o lj a, Večna luč naj mu sveti! Železnica LJublJana-IdriJa-Sv. Lu- cija. - Železnično ministrstvo je po- slalo svojega strokovnjaka inženirja Breiterja, da pregleda novo progo. Spremljal ga je po vsej črti nadzornik Englisch, ki je delal prvotni površni na- pridružil tajnik konzorcija župan Sta- nonik. iz ldrije do Sv. Lucije pa načel- nikov namestnik Arko in bivsi gerent Zazula. Konzorcij je namreč prosil pod- pore za izvršitev tracirane proge in prejšnji minister Derschatta jo je obljubil. ako njegov izvedenec progo priporoči. Konzorcij ni tako močan. da bi kakih 40 tisoč dal za načrte. ki bi potem po- kopani ležali v železničnem ministrstvu,- Goriška dežela je sama plačala vse na- črte od Sv. Lucije do kranjske meje, a od tu naprej do Ljubljane pa bi moral konzorcij šteti denar. On pa hoče goto- vosti. Ako železnično ministrstvo res da kako podporo. je znamenje. da se bode železnica gradila. ako odreče, je s tem tudi že povedano, da ne rnara za njo. - Breiter je menu, da bode veliko manj tehničnih sitnosti pri namera- vani progi, kakor jih je pričakoval. Železnica bi bila primerorna zelo draga, a bi ljudstvu zelo koristila, ker gre vedno po obljudenih krajih. Ako vojni minister reče, da jo potrebuje, se kmalu zgradi, ker je država že radi idrijskega rudnika precej interesirana v mirnem času, v slučaju k'ake vojne z južnim sosedom pa bi bila naravnost potrebna. „SI.". Javni nastop „Orlov" v Št. An- drežu. Prihodnjo nedeljo. dne 27. t. m., priredi tel. odsek kat. izobr. društva „Naš dom" svojo prvo veselico. Tega dne se pokažejo prvič naši mladi „Orli" pred javnostjo. Komaj pol leta je. kar se je ustanovii ta odsek, a danes nam nudi že prav dobrih vspehov. Da naša prva prireditev bolj ko mogoče dobro uspe. nastopijo v Št. Audrežu telovadci celega goriškega okrožja skupno. Štan- drežani se zelo zanimajo za to prire- ditev, ki bo. kakor se pričakuje, res ne- kaj sijajnega. Že okoli ene ure se zberejo telo- vadci vsega okrožja na Rojcah, na kar odidejo v štiristopu proti vasi. Pred cerkvijo jih sprejme g. predsednik dru- štva „Naš dom" s primernim nagovo- rom, potem pa pripnejo dekleta vsem telovadcem šopke na prsi. Ob 4. pop.se vrši ljudska veselica s telovadbo, pri ka- teri nastopi črez 80 telovadcev pri pro- stih vajah. Po telovadbi prosta zabava pri petju godbi, deklamacijah, šaljivem sreč- kanju in šaljivi pošti. Pri sprejemu telovadcev in pr; ve- selici svira v-oj. godba. Veselica se pri- redi v prostorih g. Karla Turi. Somišljeniki iz mesta in okolice! Udeležite se v obilnem številu naše ve- selice. Tu lahko spoznate, kako krepi telovadba mišice naši mladini, kako na- preduje mladeniška organizacija naGo- riškem in koliko sadu je že obrodila. Vspodbujajte jih s tem, da se zanimate za mladeniške prireditve k nadaljneinu delovanju. Če bodo videli, koliko jih stoji na njihovi strani, potem se ne ustrašijo ne truda ne svojih nasprotni- kov. Čisti dobiček je namenjern izpopol- nitvi društvene knjižnice, ki nudi že zdaj društvenikom mnogo duševne hrane. in za telovadno orodje, katero si je naro- čilo društvo pred nekaj mešeci. Komu naj človek še kaj veruje?! Faiduttijevo glasilo „L'eco del Litorale" se je v zadnjih tednih večkrat čudilo, kako je zamoglo ministerstvo z ljud- skim denarjem podpirati zasebni de- narni zavod Banca popolare, ki je prišla po svoji krivdi v kritičen položaj. Temu listu so se smilili davkoplačevalci, kojih denar se tako porablja. In kaj se je pokazalo? Vlada jc priskočilanapomoč goriški banki z dvema milijonoma K tudi na priporočilo državnega poslanca dr. Faidutti-ja! Ta gospod je namreč na shodu v Gradišči tudi to-le povedal: Ko so nas v ministerstvu vprašali, a!i naj se pod- pira Banca popolare, smo odgovorili: Da, podpirajte jo, in sicer izdatno (lar- gamente). Razumnikom dovolj! Na koprskem učiteljišču bo sklep ^_1_l____ 1 _i_ IZ J.__ II.l_______i.___ prične 20. t. in. in maturirajo najprej Italijani in potem Slovcnci. Slovencev mattirira letos 30 in 2 privatista. Vspre- jemni izpiti pričnejo za I. tečaj dne 11. julija in se bodo vršili od (l do 12. ure prep, in dne 12. julija od 9. do 12. predp. in od 3. 6. urt pop. Kobilice se približujejo goriški oko- lici. Tako se nam poroča iz Št. Mihela nad Rubijami, da jih tarn imajo uže v veliki množini. Kobilice se sirijo sedaj proti furlanskemu delu dežele in sicer proti Zagraju. Pravijo. da so kobilice kot palci debele in da skakajo več me- trov daleč. — Po Krasu se pokončeva- nje pridno nadaljuje in vspeh, kakor čujemo. je izdaten. išolski otroci jih na kvintale polovijo in končajo. Vladna podpora za Istro. Vladaj skuša zadnji čas na vse možne načine napraviti razpor nied slovanskimi po- slanci, posebno pa med poslanci v ,..Ju- goslovanski zvezi". Oficijozni „Frem- denblatt" jc svoj čas pozival dahnatin- ske poslance, naj nikakor ne glasujejoi proti vladi, ki je zadnji čas namenila toliko denarnih podpor za Dalmacijo. Prav s takimi razlogi pritiska baje vlada tudi na istrske poslance. Kam pa izgi- nja velik del podpor za Istvo ? V Poreču se zida sedaj velik hotel, ki bo stal ogromno svoto denarja. In komu je na- menjen ta hotel, s kojim denarjem se zida? „lidinost" je izvedeia, kakor pravi. iz verodostojnega vira. da se ta hotel zida v prvi vrsti za častnike. pred vsem pa da ima n a in e n p r v e premoške p o s t a j e z a n e m š t v o. in denar z a stavno i z v i r a i z podpor za Istro. — Take so torej vladne podpore za Slovence, Hrvate in recimo tudi za Italijane lstre. In za take podpore naj bodo slovanski poslanci vladi še hvaležni ? ! Pozor, odjemalci! — Gosp. Andrej (iabršček prodaja milo „Capra sole". Wahrmundovo brošuro. razna Kristova razpela, knjige, papir, peresa itd. itd. V svoji zalogi ima bržkone še vedno tudi „dobro ime in zaupanje ljudstva". Pred nekoliko tedni je vsaj v Soči pisal: Meni ni bilo treba ne dobrega imena, ne za- u pan j a, ker sem obojega imel nad svojo potrebo. Morda ima (iabršček tega blaga še vedno nad svojo potrebo. Zato pozor. odjemalci! Hrvatsko rodoljubje. Za Stross- mayerjev spomenik so Hrvatje doslej nabrali 97.889 K. Vspored veselice v Št. Andrežu. 1. Realni prihod telovadcev. 2. Proste vaje, katere proizvaja nad 80 telovad- cev. 3. Vaje na orodju. 4. Realni odhod. Po telovadbi: 1. Pevske točke, s katerimi nastopijo pevska društva iz Št. Ferjana, Mima in Podgore. 2. Dekla- macije: Lampe: „Bratom Orlom". Pa- gliaruzzi: „Ljubica". Gregorčič: „Veseli pastir". 3. Šaljivo srečkanje za 10 do- bitkov. Med veselico šaljiva pošta. Pri veselici svira vojaška godba. Kerječisti dobiček namenjen za tel. orodje in za iz- popolnitev knjižnice, se preplačila hva-t ležno sprejemajo. Na obilno udeležbo vabi uljudno -¦- odbor. Vabilo k veselici, kojo priredi de- kliška sola „Elizabetišče" v Tomaju dne 29. in 30. junija t. 1. na dvorišču „Elizabetišča". Poje mešani zbor pod vodstvom pevovodje g. M. Šonc. Zače- tek ob 4. uri popoldne. Vstopnina 40 v, sedeži 1. vrste 1 K, II. vrste 60 v. Pre- plačila se hvaležno sprejemajo v korist „Elizabetišča". K obilni vdeležbi vabi uljudno vodstvo „Elizabetišča". vrspored: 1. Pozdrav, govori Rozalija Gee. 2. Pe- sem „Opomin k veselju". J. Aljaž. 3. „Najdena hči". Igrokaz v treh dejanjih. 4. „Kovačev student". Burka. 5. Pesmi med posarneznimi dejanji: a) „Venček narodnih pesmi". A. Kosi, b),,Čolničku", V. Parma, c) „Rdeči Sarafan", A. Fo- erster, č) „Oj planine" J. Aljaž, d) .,Slo- venka sem". A. Kosi. — Po dovršenem vsporedu sledi šaljivo srečkanje z raz- nimi dobitki. Srečke po 10 v. Trafikantje pri finančnem mini- je prišlo pred nckaj dnevi vodstvo or- ganiziranih trafikantov, obstoječe iz držav. prcdscdnika Matzku, podpred- sednika pl. Mahovski in Zechn er (Gradec), dež. predsednikov (iiraldi (Trst), Schwarz (Gorica) in urcdnika Th. Porges k finančnemu ministru B i 1 i n s k e m u, da mu sporoči želje trafikantov. Finančni minister je oblju- bil, da se hoče o željah natanko infor- mirati in v slučaju, da je prejšnji fin. minister kaj obljubil, hoče on izpolniti. Potein se je podalo odposlanstvo k sek- cijskemu šefu K m a z i o 1 u c k e in u, ka- teri je rekel, da se • zahteve trafikan- tov uže pridno proučujejo in da mi- nisterstvo pripoznava zahteve za po- boljšanje kot opravičene. Strelne vaje na srodnjih solah. Na svoječasni anketi za preuredbo po- uka na srednjih Solan so zastopali vo- jaški zastopniki mnenje, naj seupeljejo prostovoljne strelne vaje nagimnuzijah. V novem normalnem učnem načrtu za srednje sole se sicer o tern negovori, a je gotovo, da tudi ni nobenih ovir za upeljavo strelnih vaj. Vojaško minister- stvo hoče dati onim zavodom, ki bi upeljali neobligatne strelne vaje, precej ugodnosti, predvsem vojaške instruk- torje, tudi tarn. kjer bi se vadile stre- ljati civilne osebe. Vojni erar biposodil tudi orožje in bi dovolil, da se strelja na vojaških streljiščih, kadar so prosta. Kolesarsko društvo Danica v Go- rici. Kakor že nazuanjcio. se je vr- šila cestna dirka Miren-Gorica. Stard v Mirnu pri inostu Vipave. cilj pri artile- rijski vojašnici. Prvi je dospel na cilj E. Cej v 0 min. 50 sek. drugi .1. Č e- šč u t v 6 min. 72 sek., tretji J. I; aj t v 6 min. 80 sek.. četrti F. R o ž e g 1 a v v 6 min.95 sek., peti 1L Cotič v 7 min. 5 sek., šesti V. Lozar v 7 min. 20 sek. Dirko hitrosti je dobil A. Alozetič. Polžcvo dirko so si pridobili: Prvi H. Rusjan. ¦drugi .1. Fajt. tretji .1. 0 o r k i č. Izžre- bano število za dvokolo je bilo 1(H)2. Posebno se zahvaljuje odbor vsem brat- skim kolcsarskim drustvom. kakor tudi slavnemu občinstvu. katero je v tako velikem številu prislo, da je naša prva .prireditev tako sijajno vspela. Dohod- kov je K 447-88. izdatkov K 389-60. to- rei prebitek 58-22 K. Odbor. Ločnik je dobil telefonsko postajo. Zveza je med Ločnikom in Gorico. Üd- prla se je dne 15. t. m. II. slovenski protialkoholni shod se bode vršil v Ljubljani v nedeljo dne 4. julija v dvorani „Union". Vspored iega-le shoda je sledeči: Ob osmi uri tiha sveta maša v frančiškanski cerkvi. Ob pol deveti uri: Kratek občni zbor Družbe treznosti. Ob deveti uri: Za- .četek kongresa, ki ga otvori pred- sednik „Abstinenta", Predavanja: 1. Ing. ehem. Jos. Turk: Vpliv alkoliola na človeško telo. 2. Dr. Gvidon Rant: Pi- jančevanje in nravnost. 3. Sodni tajnik Fr. Milčinski: Alkoholizem in zanemar- jena rnladina. 4. Slavko Ravnikar: Al- koholizem in narodno gospodarstvo. 5. Dr. Avgust Levičnik: Alkoholizem in je- tika. 6. Dr. Fran üöstl: Alkoholizem in blaznost. 7. Janez Ev. Kalan: Principi in praktično delo. Opoldne odmor. Zve- čer v dvorani Uniona brezalkoholna ve- selica, Tamburanje, petje, prizori in de- klamacije. Ne v Nemčijo! — Goriško c. kr. okr. glavarstvo razglaša: C. kr. mini- sterstvo notranjih del je zadobilo infor- rnacije, da so v renško-vestfalski po- krajini (Rheinisch-Vestphalen) Zahodna Nemčija) mnoga podjetja vsled splošne trgovske depresije omejila svoj obrat, tako da se odpuščajo delavci, in oso- bito tujci, ki niso popolnoma vešči do- mačega jezika. Tuzemskim delavcem se mora torej resno odsvetovati odpoto- vanje v imenovane kraje. Vabilo k veselici, katero priredi v spomin desetletnice dekliškaMarijina družba v Pevmi dne 27. junija t. 1. v župnišču. Vspored: 1. Pozdrav Mariji. 2. Govor. 3. „Dve materi". Igrokaz s Štrajk predilcev v AJdovščini. — Tuji. delavci, ki so pred kratkim prišliz Ogrskega, so na ukaz vodstva predil- nice hoteli v pond, zjutraj na delo. — Štrajkujoči predilei in predilkesozgodaj zjutraj zasedli vsa pota, ki vodijo v to- varno in so mirnim potom odvrnili stavkokaze. Morsko zdravilisče v Gradežu. — Morsko zdravilišče v (iradežu se otvori dne 1. julija t. 1. Otroci iz Gorice in z dežele se odpeljcjo iz Gorice v Gradež omenjenega dne ob 4*30 uri zjutraj in sicer s Travnika. Vseh otrok v zdravi- lišču bode letos 280. Erarski konj na dražbi. Dne 24. t. m. se bodeta prodala potom javne dražbe na Živinskem trgu v Gorici dva konja tuk. dragonskega polka! Stolni prost dr. AloJziJ Faidutti je praznoval pretekli torek 15. t. m. petindvajsctletnico mašništva. Pri tej priliki doslo mu je mnogo če.stitk od raznih strani. Posebcn odbor ožjih pri- jateljcv je priredil in vodil razne slav- nosti v proslavo slavijenca. Zahvala. - Naprošeni objavljamo sledečo zahvalo: Ker mi ni mogoče vsem posameznim iznied Slovencev od- govoriti. ki so se me o priliki petin- dvajsetletnice mašnistva spominjali. bo- disi telegrafično ali v pismih, se vsem tem potom prav iskreno zahvaljujem za njili dobrohütne Cestitke. Dr. Faidutti. Nova vojna ladja. Dne 3. julija t. 1. spustili bodo v morje v Trstu v ladjedelnici sv. Alarka novo veliko vojno ladjo „R a d e z k y ob prisotnosti Nj. c. kr. Visokosti prestolona.-.lednika nadvojvode I'ran l:erdinanua in njeijove soproge kneginje Hohenberg. ki bode kumovala. Ladjo bode blagoslovil niornaričnj su- perior mons. L' r e d n i č e k. Slavnost prične ob ('-15 uri predpohidne. Oija volitev v Trstu. Pri s<>- botni ozji volitvi v ill. razredu v Trstu sta bila izvoljena iredentistovska kan- didata Benvenuti in Rastelli. Henvenuti je dobil 271. Rastelli pa 270 glasov. Socialista Pittoni in Paulich sta dobila 249. oziroma 248 glasov. Ker je izgubil pravdo se je obe- sil. V Pulju je izgubil vecletno pravdo 70 letni Mat. Zakrajšek. Več let se je pravdal s sorodniki za neko hiso. na katere podstresju se je sedaj. ko je pravdo izgubil. obesil. Celovska porota je obsodila maz- zinianca Vidali in (irion iz Pulja na S mesecjv težke ječe. I)e Carlija pa oprostila. Morilca Foedransperga so odpe- ljali v kopersko ječo. Kobilice. Ta golazen, ki je prizadela uže lansko leto našim Kraševcem posebno v komenskem okraju velikansko škodo na polju se je tako razširila. da se je bati, da se raztegne tudi na gorisko o- kolico, kjer bi bila škoda mnogo več- ja, kakor na Krasu. Zaradi tega so prizadeti faktorji, posebno kemično po- skuševališče v Gorici in pa deželni od- bor ukrenili potrebno, da se ta golazen kolikor se da zatre in da se porabijo vsa v to dovoljena sredstva v pokon- čevanje kobilic. Nadzornik kemičnega poskuševališča v Gorici g. Gvozdenovič je sestavil na vlado posebno poročilo in navodilo. kako naj bi se kobilice pokon- čavale. Vsled tega poročila in navodila je dovolila vlada 11.000 K podpore v to svrho. Enako je deželni odbor prispeval s primerno svoto in dal na razpolago 2 učiteljski moči, ki naj ljudi učita, kako naj se ravna pri zatiranju te golazni. Pokončevanje kobilic se je pričelo z lovljenjem istih po šolskih otrocih. Vsled tega se je šolski pouk ustavil od 14. junija do 3. julija v 15 po kobilicah najbolj prizadetih občinah in sicer: Brje, Brestovica, Komen, Štanjel, Gabrovica, Gorjansko, Kobjeglava, Kopriva, Plisko- \rinn Qtiln ^brKino Tamniro VoIJUHnl in Vojščica ter v Op4t>ömselo. Teh 15 občin ima okoli 1200 šof. ötrok. ki so nad 10 let stari in ki love kobilice od 7. do 10 ure zjutraj. Recimo, da vsak otrok nalovi 2 litra kobilic na dan, se pokonča na dan do 2400 litrov tega mrčesa. Otroci so razdeljeni v skupine po 6. Vsaka skupina ima 3 mreže in 3 posode po litru. Večje kobilice love otroci z ro- kanii. Za liter nalovljenih kobilic dobe otroci prvi teden po 20 vin.. drugi teden 10 vin., tretji teden (ker postanejo ko- bilice uže velike) pa po 10 vin. Kobilice se poparijo z vrelo vodo. Mrtve kobilice se posuše in se dajo porabiti kot izvrstna hrana za prašiče in perut- nino posebno pozimi. Kakor smo uže zgoraj omenili. po- lovi vsak učenec po 2 litra kobilic vsaki dan. karznesepri 1200 lovcih na kobilice v 17 dneh okrog 40000 litrov. V vsakem litru se nahaja do 500 kobilic. kar znese torej skupaj okrog 20 milijonov kobilic. izmed katerih je gotovo najmanj polo- vica samic. Ce izleze vsaka samica 100 jajčic, potem bi znašalo število jajčic 1 milijardo. Celo akcijo vodi nadzornik kemič- nega poskuševališča v Gorici g. Gvozde- novič. kateremu sta prideljena pristava deželne kmetijske sole g. Podgornik in g. Zidansek. Napra^ili so 000 mrežic. 200 posodic in 65 meric. Kakor se čuje. ta akcija sicer ne bode imela popolen vspeh. a pripo- more v toliko. da se kobilice ne raz- širijo. \' jeseni in pozimi bo treba trav- nike ostro branati. Na ta način je torej upati. da se ta golazen sčasom zatre. DrobHnice. Iz TurCiJe. ¦¦- V Bešiktašti pri Jildiz Kiosku so odkrili klet. v kateri so misli polno na po! gnilih mrtvihtru- pel in kostenjakov. V nekem kotu so nasli zavoj z glavo Alidhat paše. očeta prve turske ustanove. Abdul Hamid je dal Alidhat pašo. kakor je znano. unio- riti. Da se prepriča o njegovi smrti, si je dal poslati njegovo glavo. Zavoj je etiketiran, da je torej izključen vsak dvom. Divji moz. V bližini močvirja pri Prentis so nasli M. Wliiteheada. ka- terega pogrešajo že nad pet let Nesreč- nika. ki je zbežal vsled obupa. in ki noče sedaj o ljudeli nič vedeti in jih ne mara kot take priznati. so sicer večkrat videli. toda bil je premeten in sila uren ter se jiin je vedno umaknil. Preživljal se je izključno z zelisči in sadjem. Brada mu je zrasla do ledij in lasje mu pokrivajo eel hrbet. Zvečer si sploh ni upal I'ihce iz vasi, ker so ga vsi imeli za bajnega divjega moža. Odpe- ljali so ga sedaj v bolnišnico, toda tarn bo bržkone umri, ker bo obolel, navajen prostosti, sedaj zaprt v sobi in ker od- ločno zaničuje vsako kuhano ali pečeno hrano. Ogromna gostilna. — Največjo gostilno na svetu ima londonski krčmar Jože Lyons, ki daje 10 tlsoč osebam. kuharjem, pekom, natakarjem itd. posla. V svojih skladiščih ima na tisoče sko- delic, 30 tisoč krožnikov in 50 tisoč ste- klenic vsake vrste. cele gore namiznega orodja, prtičev itd. Osem peči, pri kate- rih dela več stotin avstrijskih pekov peče danzadnevom kruh in drugo peci- vo. Na teden porabijo 30 ton surovega masla. Lyons da cele črede poklati in celi vlaki vozijo sadja in zelenjavo v njegova skladišča. Že velik obed v Aber- deenu (3500 kuvertov) je porabil 90 želv. 220 ovčjih krač, 800 rib, 1200 jerebic, 500 kopunov, 350 melon in 6.500 funtov grozdja. Ta gostilničar zasluži ponosno ime, ki si ga nadevlje: kralf gostilni- čarjev. Gospodarske uesli. Snažna molža obstoji v tem, dase limits» uimp in nhriip < cnaifnn ciihn ruto. Ravno tako je pa tudi treba. da smo snažnih rok pri tem delu in da je posoda čista. Mleko je po molži takoj precediti in je imeti v ta namen snažna in gosta cedila. ki se morajo po vsaki rabi takoj očistiti. V tem pogledu se pri nas še mnogo greši. Pred rnolžo naj se hlev prezrači. da je zrak v hlevu Cist. Sprijen zrak vpliva silno neugodno na okus in na trpežnost mleka. Mleko naj se tudi takoj shladi in postavi na zra- Čen prostor. Staje v hlevih naj so tlakane. da se lahko odteka scalnica. Xa ta način dobimo bolj suhe in bolj snažne staje. Konci staj naj se napravi gnojnični jarek, ki naj odvaja gnojnico v jamo. Cementne staje so najbolj trdne. V no- vejšem času se polagajo vrh cementnih staj močne dile. da so staje bolj gorke. kar je zlasti za molzno goved zdravo in priporočljivo. Na pol podrti svinjaki se vidijo tu in tarn po kmetih. Svinjakom manjka tal, manjka stropa itd. Povsod so luknje. ki so zlasti v tleh nevarne. Xaj bi se naši gospodarji vendar usmilili ubogih živali, ki prebivajo v takih prostorih in naj bi se te svinjake popravilo. tako da bi živali ne bile izpostavijene poškod- bam in zimskemu mrazu! Sedaj poleti se lahko vse to popravi. S do Im zasluži na dan lahko vsakdo brez truda. ne potrebuje kapitala in ne razprodaja srečk. Poslje naj se naslov tvrdki Jakob Honig, Wien VII3 Postamt (>3. Pristni kranjski lanenoljnati firnež Oljnate barve v posodicah po Vs ! k8" kakor tudi v veejih posodah. Fasadne barve za hiše, po vzorcu. Slikar&ki Tzorci == in papir za vzoree. = Iiaki pristni anglcški za vozovc, za pohištva in za podc. Steklarski klej (kit) priznano in strokovno preizkušeno najboljši. Karbolinej vprrsvtee MflVEC (gips) za podobavje in za stavbe. V Copici domačega izdelka za zidarje = in za vsako obrt = priporoca Mull Haitian v Ljubljani. Prva krajska tovarsa oljnatih barv, firnežev, la- kovin steklarskega klej a. jffahtevajtc cenike! HIŠA z vrtom in dvo riščem na prodaj v Gorici v ulici jlacello st. 25. Oglasiti se je ravnotam v pritličju. Gostilna se odda v najem Rabafišče št 16. Oglasiti se je v isti hisi v III. nadstropju. POZOR! Edini specijalisf - opfik !• Priinožie Gorica na Körnn st. 13, priporoča svojo bogaio zalogo optičnih predmetov kakor: raziiovrsma o č a I a bodisi iiiklasta ali zlata v vseh števikah. (Bergknstal), leče itd. \se le po zdrav- niških predpisih. Velika izber: barometrov, toplomerov, zdravniških toplomerov, kukal za lovce in hribolazce, vage za vino, žganje in razne druge tekočine, mikroskopov ter drugih predmetov spadajočih v to stroko. Popravila seizvršujejotočno n po zmernih cenah, — Cena blagu konkurenčna. Na željo se nošilja blago tudi na dom. Za mnogobrojna n a r o č i 1 a se toplo priporoča J. Primožič, optik. Lotorijske Stevilkß. H>. jlinijii. Trst.......5 M 78 20 33 Line ......84 37 4« 8 7 Naznanilo. Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da seni otvoril v ho- telu „Pri /latem JeliMiir* w z:bozdravnišhi atelier. Ordinira se : od 9. ure zj. do 12. dop. in od 2. ure do 5. popoldne. Dr. Ivan Erzen. zobczdravnik. Fani Drascek, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna u'Qca biš. št 2. Proda a stroje tudi na tedtn- ske ali mesečne oboroke, Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti. Priporoča se slav. občinstvu Goriška zveza gospodarskih zadrug in društev v Gorici registrovana zadruga z oinujeno zavezo posrestnje pri natupu iilijsffl {otnlin in pri prijäaji *v ^ -v iinetijsiil pristelfcov. ^x^ ^x^ °x^ Zaloga je v hiši „CENTRAINE POSOJILNICE v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERPI ST. 32. JVsaznanilo. Maiiufakturiia. trgovina IVAN MARCUZZI (doduM) so prc^soli s 3. junijom t. 1. na TRSVNIK (Piazza Brande) št. 16. Ob euoin iiaziniuja oonj. odjenialcoin. da s ;5. junijom do 30. junija bo razprodajal vso svojo hlwi^o ki so sodaj Liabaja na T R A V N I K U (Piazza Grande) St. 24 s 30% do 50% popusta. na hm 111. BOHlca na Koren R. 11. Sedlarska delavirca, Zaloga različnih konjskih vpreg za lahko ali pa težko vožnjo; dalje inia v zaogi različne konjske potrebščine, potovalne potrebščine, kakor: kovčeke, torbice, denare nice, listnice itd. itd. — Izvršuje in sprejema v popravo različne koleseljne in kočje. Popravila st (zvšujejo točno. — äjflp" C€H€ ZmCRHČ. "THf naslednik T. Slabanja srebror in poziotor u Bcrici uusq UmlW 12 odlikovan z zlato svetinjo se priporoča vsem čč. cerkvenim oskrbništvom za vsakovrstna izgotovila cerkvenega orodja. Plačuje se tudi. na obroke. Konkurenca v cenah izključena. Cenike gratis franko na dom. Prosiva zahtevati listke! © •d s- be cö a o Ö o u M O Ö W u o O Največja trgevina z železje^i KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze); cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo. sadjerejo in vinorejo, jer vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidna postrežba! Eno krono liagrade izplačava vsakemu-, kdor dokaže s po trdili najine nove amerikanske blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga. o N O w p O o p o a » is & o Ivan Bednarik priporoöa svojo knjigoveznico v Gorici ulica della Croce stev. 6. Prva in edina slovensk^ kteparska delavnica v Gorici, ulica della Crocs St. 8 (poprej v Kopačevi his ) se toplo priporoča za vsa stavbena in garanterijska deia za cerkve in stolpe, katere napravi po načrtu Josip Farek, naslednik Karola Curer priporuču sl> tudi vüfin gg. odjemalcum, posobno pa kniotovalcctn. V zalogi ima: inehe za žvoplanje, zadnji sistom škropiinic za vitrijol, polivalnike za vrto in patojitirune vcntlatorjo z;i dimnik« i. t. d. CENJ. PAME IN siOSPOPJE POZOR! Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko „Original-Viktoria" in najboljšega izdelka. Po dolgoletnih skušnjah ?va prišla do preprirania. pa ostane „Original" vedno le najboljši. Orlginol-Oicforia stroji deiajo še , \o letni uporabi brezšumno. Onginal-Victo^ia stroi so .„:,;„,..,„,, za domačo rabo in obrtne narnene. t t Original-Victoria strni so u^,^,,,,-, za umetno vezenje (sekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno Opiginal-9ictoria stroi so n,^^, ,,i,r, vseh dosedaj obstoječih tovaren. Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi priliko ogledat si preu nakuporn „Original- Victoria" stroje. Edina zaloga „Original-Victoria" strojev in drugih šivalnih strojev, dvokoles „Puch" orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki,