2IVL7EN7Ë IN SVET
TEDENSKA REVIJA — PRILOGA PONEDELJSKEGA JUTRA <
M- 12.	V LJUBLJANI, 20. MARCA 1937.	li-NJIUA »

KOVINE
L*"-"-"I anski nagrajenec z Nobelovo nagrado za kemijo prof. De-j bye je govoril te dni v Berlinu o svojih dolgoletnih raziskovanjih, ki so mu že pred _ 14 leti omogočila postaviti novo teorijo o elektrolitičnem prevajanju v tekočinah.
če gledamo lepo poniklan ročaj, po-kroman pokrov za hladilnik ali po-srebreno žlico, si moremo le težko predstavljati, da so bile te bleščeče kovine nekoč soli kakor kuhinjska sol ali soda, soli, ki so se v vodi topile morda v zelenkasto ali rjavo ali modro, na vsak način pa popolnoma prozorno tekočino, ki ni kazala niti sledu kakšne kovinske narave. In težko je tudi razumeti, da je mogel električni tok izločiti kovino v tej lepi, bleščeči se obliki iz takšnih raztopin. A vendar temelji današnja tehnika elektro-kemi-čnega čiščenja kovin in galvanskega izločevanja kovinskih plasti na tem podstatnem postopku na dejstvu, da more v vodi stopljena sol prevajati električni tok in da tok pri tem razčlenjuje sol v dva dela, da jo z drugo besedo »električno razglobi«.
Malo je postopkov, ki bi električni značaj materije osvetljevali tako jasno kakor dejstvo, da morejo neštete soli prevajati tok, da so torej »elektroliti«. Ni čudno, da se raziskovalci zato že desetletja zanimajo za ta pojav. če teče tok skozi elektrolitsko raztopino, tedaj morajo biti v njej vseka-ko nabiti delci, ki ga prenašajo. Ti delci nastajajo po stari, klasični razlagi elektrolitskih pojavov, iz raztopljene soli same: ta sol se razglablja, če jo raztopimo, v pozitivno in negativno nabite delce, ki pričnejo pod vplivom električne napetosti romati — zato jih imenujemo »ione«, to je po grško »potujoče« — in s tem prenašajo tok skozi tekočino.
Toda pri tem prenašanju toka skozi raztopine močnih elektrolitov se je pojavljala čudna nepravilnost. Domnevati bi bilo, da se tok prenaša tem bolje in da prevaja raztopina tudi tem bolje, čim več soli je v njej. To pa ni res. V resnici »molekularna«, to je na raztopljeno količino soli preračunana prevodljivost nazaduje, če damo več soli v tekočino. Klasična teorija je to m/iflgal« « tem, da je razčlenitev tta~
IZ SOLI
topljene soli v .električno nabite delce, v omenjene ione, popolna le v zelo razredčenih raztopinah in da nazaduje v isti meri, kakor se množina soli y tekočini povečuje.
Debyejeve raziskave so pokazale, da ta domneva v tej obliki ni pravilna. Če je prevodljivost kakšnega elektrolita v zelo razredčenih raztopinah največja, tedaj je to samo zavoljo tega, ker so si ioni, baš zavoljo majhne količine soli v raztopini, daleč narazen. Če spravimo več soli v raztopino, tedaj si prihajajo ioni čedalje bližje in pričenjajo, ker so vendar nabiti, izvajati električne vplive drug na drugega. In ti »interionski« vplivi so tisti, ki otežujejo prehod toka.
Če hočemo to razumeti, si moramo predstavljati le človeka, ki ga na cesti obdajajo drugi ljudje. Hoče na levo, drugi pa hočejo na desno. Njegovemu gibanju se zoperstavljajo velike ovire. Prav tako si moramo predstavljati razmere v koncentrirani raztopini močnih elektrolitov. Vsak pozitivno nabiti ion obdajajo negativni ioni, vsak negativni ion ima okrog sebe »oblak« pozitivnih ionov. Pod vplivom električne napetosti potujejo oblaki ionov vedno v nasprotnih smereh nego osrednji delci, gibljivost ionov se zmanjša in to se javlja z znižano prevodnostjo.
To naziranje je mogoče potrditi s poskusi z močnimi električnimi polji m visokimi frekvencami. Če postavimo takšno raztopino v močno električno polje, se ioni gibljejo tako hitro, da se ne morejo tvoriti oblaki ionov, ki obdajajo drugače osrednje delce. S tem odpade ovira za gibljivost ionov, prevodnost se pod temi pogoji po obogatitvi raztopine s soljo samo poveča.
Prav tako učinkujejo visoke frekvence, torej izredno hitri nihaji uporabljene napetosti. Pri prehajanju toka se oblaki ionov baš zavoljo trajne« ga gibanja ionov stalno spreminjajo, sestavljajo in razdirajo. S tem se moti somernost razdelitve električnih nabojev in to učinkuje spet kot ovira na gibljivost osrednjih ionov. Če pa gibljemo ione hitro sem in tja, se takšne motnje somernosti ne morejo pojavljati, ker je čas za to kratkomalo prekratek. Tudi tedaj izgine torej neki vzrok za zmanjšano gibljivost in (mo-
lekularna) prevodljivost s koncentracijo raztopine narašča, kakor bi bilo pričakovati ob dejstvu, da je v koncentriranih raztopinah na razpolago več delavcev za prenašanje toka nego v razredčenih raztopinah.
Kakšne bodo praktične posledice teh novih spoznanj, ki nam posredujejo poglobljene vpoglede v način prehajanja tokov skozi solne raztopine, bo pokazala še bodočnost
Po razpravi W. Lommerta—kj.
LUDWIG V À N BEETHOVEN
SLAVKO OSIEBC
pokrajinskih mestih, kamor mirne duše lahko prištevamo tudi Ljubljano, ima glasbo ljubeče občinstvo, še bolj pa večina kritikov in glasbenikov krajevnega pomena, ki nieo delj časa živeli v velikih svetovnih prosvetnih središčih, o Beethovnu popolnoma napačno mnenje. Koliirokrat je že kak tak napisal revolucionarnemu skladatelju. zakaj ne komponiraš na tak način kakor Beethoven? Da ljudje, ki stavijo tako radi drugim Beethovna za vzgled, o njem niso zadostno poučeni, tega naivadno niso krivi sami, ampak prilike — sami so pa krivi, da to svojo pomanjkljivost trobentajo v svet in jo hočejo natvesti drugim, kar jim prepogosto tudi uspe — in to je vse obsodbe vredno, čeprav sami živijo v dobri veri, da sejejo čisto zlato. Akoprav bo letos 27. marca že 110 let, odkar je ta veliki genij umiri, vendar Se do danes ni bilo glasbenega tvorca, ki bi ga lahko stavili ob stran Beethovna, ki pred-njači vsem drugim ne le po izredni kakovostni vrednosti svojih stvaritev, ampak tudi po borbenosti in volji za razvojem in napredkom. To je pokazal zlasti v svojih zadnjih opusih, ki pa niso povsod tako znani kakor prejšnji, ker stavijo na izvajalce eminentne tehnične zahteve, in takih izvajalcev, ki bi jih obvladali, ne najdeš zlepa drugod, kot v tako zvanih glasbenih rezidencah.
Beethovnovo delo upravičeno delijo po času v tri dobe. Za prvo dobo je značilen njegov naslon k tradiciji k Haydmu in Mozartu. Povzdignil je eo-natno, rondojevo in variacijsko formo na stopnjo, preko katere razvoj v pozitivni smeri ni bil več mogoč. Kdo drugi bi se najbrž začel ponavljati — ne mislim, v glasbeni materiji, v melodiki itd. — ampak v vodoravni arhitektoni-ki skladb. Pri Beethovnu je nova ideja začela novo obliko naravnost izzivati. Kakor le nikdar nobenemu, tako tudi Beethovnu po teh novatarijah koosn-
menti niso bili naklonjeni. Vendar ga to ni motilo, ampak mu je bilo celo ▼ sjiodbudo. Če smatramo kot maksimalne tvorbe iz njegove prve dobe šest kvartetov op. 18, dve simfoniji in nekatere sonate, vidimo pri tretji simfoniji (Eroica) že absolutni prelom s tradicijo in zlasti s šablono. Beethoven se ni ustrašil na videz oelabeti živahni finale ciklične sonate (ali simfonije) e prav tako živahnim skercom tik pred njim, torej na mestu, kjer je v prvih opusih pdsal še lagodni menuet, ki ga je vzela v sonato znana mannheimska šola in sta se recepta te šole strogo držala še Haydn in Mozart, Izkazalo se je, da se je novotarija popolnoma obnesla; pozneje 6o nadomeščali nekateri tudii že skerco (Berlioz in Čajkovski z valčkom, Smetana s polko). Nekako od dvajsetega do stotega opusa imajo vsa Beethovnova dela skupne znake postopnega razvoja: v tem opusu si je dovolil to in to s-nedopustnoet«, v drugem spet drugo — vendar vseh hkrati v istih opusih ni demonstriral: bile bi pretrd oreh za izvajalce in za občinstvo.
V drugo dobo Beethovnovega ustvarjanja spada šest simfonij (Ш.—VLLL.) njegova, edina opera Fidelio, nekoliko uvertur, sonate za razne instrumente, koncerti za kak solistični instrument z orkestrom, nekoliko kvartetov in komorne glasbe za drage ansamble — vsekako kompleksi kar najvišje etoieče glasbe v vseh tedaj obstoječih oblikah in izvajalnih možnostih. Dela iz te dobe so danes pristopna in razumljiva že vsem ir jih tudi največ izvajajo.
Tretja doba Beethovnovega stvaritedj-skega dela je pa vsa v znaku revolucije. Bilo mu je preenost&vno. rekel bi: prenizka naloga zanj — delati sonate vedno in vedno znova vsako v štirih stavkih. Zato se je posvetil novim oblikam. Take klavirske sonate je opremili s podnaslovom »quasi uma fantasia*
V
Uvedel je v to obliko popolno svobodo	domini živahni tempo po mili volji
tempa, skorajda nekak rubato, ki pa ni	menjava z recitativi in zborovskim al-
rastel ali padail po volji in razpolože-	legrom, ki po hitrosti vedno zaostaja za
njiu izvajalca, ampak ga je on sam toč-	orkestralnim. Iz te diobe je eiavna »Mis-
L. van BEETHOVEN (perorisba)
no predpisal in pri. tem jemal v obzir novo obliko, ki jo je hotel uveljaviti. Pri IX. simfoniji je raztegnil dimenzije tako, da ta simfonija sama lahko izpolni ves koncertni spored. Za finale je pritegnil zbor in pevce-solisite — namesto običajne rondo forme je napisal svoboiino obliko kantate, kjer se tradi-
sa solemnis«, najiveč borbenosti pa je pokazal v godalnih kvartetih, kjer je po malem začel staviti na glavo vsa načela blagozvočja: stavek je opremil akordično s čim več disonancamd, kot tipično nasprotje njegovim prvim, prozornim opiuisom opažamo pri zadnjih zapleteno in na mestih brezobzirno po
Btanijo, H Je ritmično pomenila nekako nadaljevanje Bachovega načina dola — le, da je Beethoven, čeprav tedaj že giluh, računal hkrati z barvo, t. j. 8 posebnostmi instrumenta, na katerem se je ta ali oni melodični kompleks izvajali, v navpičnem smislu je pa ostal v glavnem pri kombinacijah, kakor sita jih mvedla in preizkusila Haydn in Mozart. Že pri šesti, še bolj pa pri deveti simiftoraiji je Beethoven dail zaslutiti poznejši wagnerski »leitmotiv«, M je bil zlasti potem Wagnerju odlično nadomestilo za povezanost miisli po drugih na-
žeflih, kot so veljala do tedaj. Da je
Beethovnova glasba globoka in silna, o tem pač danes nihče ne dvomi Tolstoj bi ne napisal »Kreutzerjeve sonate« — če bi je ne napisal pred njim Beethoven..
Vsialk gemij zapusti poleg svojih ne-smrtnih, del poznejšim pokolenjem tudi še nekaj drugega: kako je treba delati, da bo izdeMt pomemben. In od Beethovna imamo recept, ki bo diržal večno: ne počivaj na starih dognanjih in lavorikah, neprestano išči novih dognanj — če treba, tuicffi. brez lavorikl
DRUŽINSKA SREČA
ABNOSTADAMIO
Z' akotna kavarna Okrog polnoči. Razpoloženje močno eksplozivno. Težka soparica. Vonj po slabi kavi, cigaretnem dimu in prestanem guljažu. Kakor ten-_ čiica se ovija ljudi.
Jeromek je po enajstih odseli iz gle-" d&lišča. Neznano hrepenenje ga je po ulicah nosilo mimo nočnih lokalov. Premagalo ga je, da je vstopil. Sredi prostora je zamišljeno postal, se razjgledal in jo mahnil s(pet na ulico. Slednjič ga je ur zakotni Ikavami priklenil omamen nasmeh izza vibe modrikastega dima. Ostal je ter naročil pijače in sandNvich&v.
Zvedel je, da ]i je ime Lija, da rada pleše in tako dalje. Jeromek je občudo-ml njeno sloko lepoto in se nestrpno presedal zmerom bliže.
Skoraj nihče ni opazil, kdaj sta se Jeromek, blagajnik državnega zavoda in njena zapeljivost, prelepa Lija umekni-la radovednim očem in odšla petnajst stopnic više ter si tamkaj ogledovala sobo številka pet. Stara blagajničarka je pač videla, toda uradno, pokroviteljsko.
Na gornjem hodniku jte pod stropom trepetala zasenčena svetilka. Semkaj se Je slišala le zamolkla bibavica iz ka-varnice.
Kmalu potem, ko sta Jeromek in Lija vznemiriilia plamen zasenčene svetilke pod stropom, je prišla v kavarno Je-romekoiva žena Žana s svojim bratom Titom. Dostojanstveno, kakor skozi nevredno druščino, sta zabredla v megleno močvaro. Privedel ju je sled za Je-гошкош. Srečala sta bila njegovega
ArnoSt ADAMIČ
prijatelja, M Je TOn na skrivaj izcfai pristan, kamor se je zajadral Jeromek in kjer se miu lahiko pripeti kaj usodnega, je hudomušno pripomnil.
Kaj neki ga je prijelo, je v skrbeh vprašala žena. Uradnik, vzoren zakonski mož! In kar brez pravega vzroka?
Sklenila sta, da ga poiščeta. Najem-» nika sobe številka pet ni bilo nikjer pri mizah. Tit je olajšan potrepljal Žano, češ, da ga je napačno sodila.
—	Na vsak način je tu. Če bi bil
šel proti domu, bi ga gotovo srečala, je Žana trmasto vztrajala in naročila kavo.
—	Kako le moreš trditi s tako gotovostjo? se je čudil Tit. Medtem ko je nejevoljno hotel sesti, je zagledal lepotico pri oknu. Dobro, dobro, pa poča-kajva, те rekel, vidno zadovoljen z lepo sosedo.
Sama
|e bfla nemima. Komaj je tepffia kavo, že je bala na nogah. Odločno je izpulila Tita iz stimenja in ga potegnila sa seboj do blagajne.
— Ti vprašaj, razumeš? Vprašaj v katero sobo se je storil.
■—V sobo? Pa vendar ne misliš res-
no, je osupel stemel vanjo ter se v zadregi nasmihal lepotici — Vpirašaj!
TO; se je zresni: Na vsak način hočeš, da ti je nezvest Nikoli ti še ni kaj takega prišlo na miseL Predobro poznam Jeromka. Dobro, ne daš mi govo-
И
o o
M

riti, je pomolčal skoraj užaljen zaradi njene trme. Slednjič se je vdal in vprašal za sobo.
—	Želite taifeoj?
—	Prismoda, ga je zavrnila Žana. Kdo pa hoče sobo za naju?
Tit jo je potegnil k sebj ter ee prijazno nasmehnili k blagajničarfkl
—	Najprej bd rad vedd, če je moj prijatelj tu. Zmenila sita se, da se snidemo tu, zdaj ga pa nikjer ne vidim. Nemara je odšel gor, je pomembno pokazal čez rame na stopnišče in žmrimil
x očmi. Saj vendar razumete. Imena ne meram izdati Sicer pa še dosti čeden človek, mlad, čm, lovski klobuk z znakom ...
—	Taikooo? Pravite, da je na števfBd pet? je ponovil Tit
—	Kaj sem rekla? Moja elishnja, je žena zmagoslavno prebodSa osuplega Tita z žarečim pogledom. Brez truda ga je odvedla na prejšnji sedež.
—	Tu ga počakava, je rekla in široko sedla za mizico.
Trt je stisnil pesti in sklenil, da pri-
TRI3E MU SKETimi
ALEKSANDER DUMAS П. © ILUSTRIRAL HÔRRETRANDERS a PONATIS N1 DOVOUSH
Grimaud je pokimal. »Potem je vse v redu,« je rekel Athos, »zdaj pa poslušajmo, kaj nam bo Porthos povedal.«
»Prej bi vendarle rad vedel, kaj naj pomeni to, kar dela Grimaud?« »Ni treba. Na dan z besedo!«
NAROČILO
»Zdaj menim, da bo prav!« je zakli-cal Porthos.
»No, povej!« je dejal Aramis.
»Samo trenutek! Najprvo moram Grimaudu nekaj naročiti,« je rekel Athos, pomignil Grimaudu ter pokazal na trupla v utrdbi. »Vzemi te gospode, postavi jih na zid, daj jim klobuke na glavo ter njihove puške v roke!«
»Pametna misel!« je zaklical d'Artagnan, »zdaj razumem.«
sali zaušnico zakonolomcu. Kar gorel je od nestrpnosti, pripravil j en z vsemi mišicami za nasikok. V skrbeh je zdaj pa zdaj osamil Žano, ki je junaško prenašala usodne minuite. Nenavadno mirna je bila. Že sedimo leto je v državni službi, tri leta poročena in dva otroka ima. Nesrečni Jeromeik!
Sem pa tja se celo nasmehne v svojih misllih. Gotovo iz predobčutja, kako mm bo vrnila sramoto. Titu se je zdel ta odlomek življenja nestvaren. Na lepotico je že pozabil v razburjenju. Okoli njega veseljaki, om sam ogorčen
MED GRIMAUDOVIM DELOM »Dobro«, je začel Porthos, »pojdem torej tja in poprosim gospoda de Tre-villea za dopust. Mylady me ne pozna. Zato ne bo mogla biti nezaupljiva in kakor hitro pridem do nje, ji zavijem vrat.«
»Ne, nikar!« je zaklical Aramis. »Zdi se mi, da je moj načrt boljši. Obvestili bomo kraljico.«
»Nikakor!« je rekèl Athos. »saj nimamo nobene zveze z dvorom. Ali mo-
nad sivialkom, poleg pa sestra s svojim
čudnim nasmeškom.
Žana ni hotela premišljati. Kam ju je privedla stiska! Saj je vse skupaj le dogovorjena igra. Da, dogovorjena do vseh podrobnosti. In vse le zategadelj, ker so jima znižali prejemke. Ker sta poročena in imata otroke, služkinjo, eno sobo več zaradi otrok, zato laže shajata? Če bi bila ločena, bi ostalo pri starem. Zgolj zaradi ločitve se godi ta komedija im Ti:t bo moral pričati! A vendar bi ga rada videla v tisti sobi s tujo žensko. Ali ne bo ostala senca med njima?
remo poslati koga v Pariz, ne da bi to opazili v taborišču?«
»Prevzamem dolžnost, da bo prišlo pismo gotovo v roke Njenega Veličanstva, je dejal Aramis. »Poznam namreč neko osebo v Toursu, ki —«. Tu je iznenada umolknil, ker je opazil na Athosovem obrazu nasmeh.
»No, kaj misliš, Athos?« je vprašal d'Artagnan.
»Menim, da načrt ni popolnoma slab.« ie odgovoril Athos.
Ko bi bil Tftt poznal to storijo, ne bi pe zakadil ko ris v Jeromka, ki se je zdajci pojavil na stopnišču v Lijinem. spremstvu. Tako ga je pa obdelal s trdimi pestmi in je komaj doma prišel do sape.
Sodišče je odločalo na podlagi izjav in prič ločitev zakona. Jerometk ni tajil, ona pa je ostala neomajna v hladnem preziru.
*
Potem je prišla pomlad in z njo odlok, s katerim je bil Jeromek z grožnjo odpusta iz državne službe premeščen v
SLEDNJIČ DOBRA MISEL
»Vendar bi opozoril Aramisa«, je nadaljeval, »da ne more sam zapustiti taborišča. Sla pa bi kardinal kaj hitro dobil v roke. Potem bi prebral pismo in v ječo bi prišla tako pisec kakor sel.«
»Poleg tega je treba vedeti,« je rekel Porthos, »da bo kraljica storila vse za Buckinghamovo rešitev, nas pa bo pustila na cedilu.«
»Poslušajte vendar! Kakšen trušč prihaja iz mesta?«
več sito kilometrov oddaljeno mestece. Vzrok: nemoralno življenje, žana je v globokem obupu zaihtela. Jeromek, žrtev družinske sreče, se je žalostno nasmehnil ter se vdal v voljo božjo.
BONAPARTE PRIPOVEDNIK
Med pohodom proti Egiptu je v senci
piramid Naipoleon I. napisal arabsko pripovedko, naslonjen na boben. Rokopis tega dela hrani neka tuja knjižnica, Paul de Cassagnac ga je poiskal, da napravi iz njega scénario.
Vsi so prisluhnili. Razločno so slišali trombe.
»Zdaj boste videli! Ves polk bodo poslali na nas!«
»Vendar se ne boš zoperetavljal polku!« je rekel Porthos.
»Zakaj ne?« je odgovoril mušketir, »škoda, da nismo vzeli s seboj še en tucat steklenic! Nikjer ni prostora, kjer bi mogli nemoteno kramljati in prav zdaj imam srčno misel!«
RIBE V VROČI VODI
lina erarti«, 146 m pod тотвко gladino v Kaliforniji, ima v svojih številnih mlakah w J in jezercih, v katera priteka voda iz vročih vreflcev, mmogo rib, M se v tej vodi počutijo na videz zelo dobra Ameriški prirodopisec John Erwin Hogg jih je natančno opazoval. Sprva nd hotel verjeti svojim očem, ko j« zagledal skozi oblake pare, ki se dviga iz vroče vode, mnogo majhnih rib. ki bo plavale veselo sem in tja. Z meritvami
je ugotovil, da ima voda na vrhu prt bližno 53 stopinj Celzija. Najbolj vroča je na površini, v globini je manj topla, talko da si ribice lahko izberejo temperaturo, ki jim je najbolj všeč. Ribice spadajo v vrsto krapov. Raziskovalec jih je spravil nekoliko v svoj akvarij, kjer živijo že več nego pol leta pod istimi pogoji kakor v naravi
»Odrasli ribji samici iz Doline smrti«, poroča Hogg v nekem ameriškem časopisu, »se kažejo v spreminjasti sve-
STATISTI
»Kolikor mi je znano, ima ta vražja ženska nekega svaka, mar ne d'Ar-tagnan?«
»Da. Poznam ga nekoliko in mislim, da ni preveč zavzet za svojo svakinjo.«
»Izvrstno, kdo je ta mož?«
»Lord Winter.«
»Kjs se skriva?«
»Ob izbruhu vojne se je vrnil v London
»Dobro,« je rekel Athos, »z njim se moramo spoznati. Sporočili mu bomo,
da nametana njegova svakinja nekoga umoriti in ga bomo prosili, naj pazi nanjo V Londonu imajo gotovo kakšen zavod, kamor jo lahko vtakne, da ne bo škodovala nam in vojvodi.«
»Dobro, toda kdo naj poskrbi za pismo v Tours in London?«
»Če sami ne moremo iz taborišča, otem imamo vendar svoje služabni-e,« je pripomnil Porthos.
Ш
tte mocferi barvi Samice imajo še svetlejšo barvo in proge ter točke kakor postrvi. Lastniki akvarijev bodo zmajali z glavo, ko bodo slišali, da bi morali vodo v poeodah ogreti na 38 do 50 stopinj Celzija. Navzlic temu so izkušnje s tako toplo vodo v akvarijih dobre. V Sa® Francisco sem si ogledal enega največjih akvarijev ob pacifiški obali in sem videl tam posodo z ribami iz vrste »lucania browni«, ki bi v vodi, manj topli nego 53 stopinj, poginile. Te ribice izvirajo iz vročega puščavnega vrelca v severnem delu Kalifornijskega polotoka, ki pripada Mehiki. Ta vrelec je na kartah dobro zaznamovan in tako sem ga na neki avtomobilski vožnii iz Los Angeleea z lahkoto našel. Leži nekoliko milj vzhodno od »Slanega jezera« in v severnem delu zloglasne »Puščave Kitajcev«, ki je svoje ime pre-
jeta zavoljo družbe 46 Kitajcev, K »
na poti iz San Felipa v Mexicaie v njej pomrli od žeje. Mehičani imenujejo vrelec »Vroči vrelec malih rib«. Ribe same so prejele svoje ime po naravoslovcu Herbertu Brownu, kj jih je odkril leta 1908.
Če naletimo v tako vroči vodi na žive ribe, pomeni to, da zna narava svoje stvore prilagoditi vsem mogočim okoliščinam. Kako pa morejo te male ribe živeti v okoliščinah, ki jih ne bi prenesle nobene droge ribe? Edina logična razlaga je ta, da so živele že pred de-settfeočletji tam, ko je imela voda še normalno temperaturo. V dolgih dobah so se podnebne prilike spremenile, voda je postajala čedalje bolj topla. Toda ta sprememba se je dogajala nedvomno tako počasi, da so se ji mogle ribe prilagoditi.«	vk
R
GUSTAV STRNIŠA
ILJ
epa je vtrtmiifka okolica v pomladnem soncu. Človek gleda in strmi Svet se preliva v zlatu. Vse je kakor ena saima pe-eem.
Nekoč je živel tod otrok, majhen in nebogljen, sitroški kakor zapuščena bilka» Samoten in neznaten je hodil Okoli. S solzo v očeh je živel in gledal proti meglenemu mestu. Njegove oči so strmele in čakale razodetja. Otroci so ga spotikljivo dražili:
— Nam je enak, slabši kruh je od nafega, pa se upira in sanjani. Prelepimo ga, pa bo ozdravljen!
In deček je bil tepen. Njegove oči so ostale žalostne. Nekaj mrkega je bilo v njih.
Obroči so se zaman jezili Med njimi Je bil in niso se ga mogli znebiti.
Deček je bil še bolj zamišljen. Včasi ee mu je v očeh nenadoma zabliskalo.
Kmalu so otroci zvedeli, kam hodi. Smejali so se mu.
Čevljar Ra.kar je imel v kletki drobnega kanarčka s čudežno lepim glasom.
Fantiček je hodil skrivaj pod tisto olcno v jutranjem irn večernem mraku ter poslušal ptiča. Skrivoma je hodil, vendar so ga otroci zasmehovali kakor očitneera razbojnika.
Deček se je nrestrašffl, ko je videl, da »o ga spoznali Njegove oči so prosil«, naj nm priraaeso» pa niso našle usmi-
ljenja. Nekega dfne so otroci таШшМ. Potuhnjeni so hodili okoli nljega in se mu laskali. Dečkova duša se je bala, njegovo srce je zadirhteio v prvi slu/t-nji vstajajoče sence.
Potem so prišli otroci, cela procesija jih je bila. Prijazno so ga povaJbili, naj gre po kanarčka. Hinavsko so se opravičevali, ker so se norčevali iz njega. Zato mu poklanjajo drobnega ptička.
Deček je v tihem pričakovanja koprneče stegnil roko, ko so mu pokazali kletko. Potem je bolestno vzkliknil. V kletki je bila smrdljiva blatna kepa. Otroci so se smejali in se spakovali Deček je trpel s sklonjeno glavo ves bled, z grozo v očeh.
Tedaj je prišel mimo čevljar Rakar. Videl je greh in grešnike ter zakričal: ' — Gorje vam, ofaioci! Gorje vam, ker ste neusmiljeni z Јалиегот! Storili ste mu krivico, ki ne bo pozabljena! •
Čevljar je govoril resnico, kajti užaljeni dfecek je bi — Ivam Camkar. ★
Kadar se spomnim Cankarja in prijatelja Mihevca, ki mi je to pripovedoval, mi spolzi spomin v mladOat, v tisto te-gobno uro prvega razočaranja, M jo mora vsaik doživeti. Mnogo jih je, Id pozabijo namj, a kdor ne pozabi, temu ostane za vse življenje bridek spomin na uro, ki mu je zagrenila mladost.
„ OKROGLIŠKI GOSPOD"
DebemuT mort1 nos nostraqne Q. Horatius Flaccus
Spet piSe osmrtnico duhovnika — stV-Sim glas ali pa celo samo misel prijatelja, ki meni da sta to naloga in dolžnost onih z druge strani V devet in devetdesetih slučajih zna imeti prav, toda svečeniki, kakršna sta bila n. pr. Ivan Vrhovnik in Tomo Zupan, so redki. Njih zasluge za narod in prosveto segajo pregloboko v to stran, da bi jih mogel prezreti svobodoumen kultur ni kronist. Naš dnevni tisk se je dostojno spomnil življenjskega dela pokojnega Toma Zupana — čeprav je bila opazka, češ da so bili duhovniki v dobi vstajajoče evropske demokracije ediini del razumni-ôtva, ki je čutil s tlačenim preprostim ljudstvom, nekoliko tvegana. Tu le nekaj spoštljivih besed, ki sem jih dolžan svojemu nekdanjemu profesorju.
Dijaki se ga nismo baH, kakor smo se pozneje zares bali drugih veroučdteljev, ki nam celo na prižnici niso dali miru. Tomo Zupan je bil predvsem človek, ki je videl ▼ dijaku mladega, neizkušenega sočloveka. Njegove beležke v lastnih, nalašč v ta namen vezanih katalogih, pričajo, da je zasledoval razvoj in usodo vsakega svojega učenca, ki je kazal kakšno nadpovprečnost Zlasti se je zanimal za one, ki so se »ukvarjali« z umetnostjo, pa naj bo to glasba, slikarstvo ali lepo slovstvo. Tudi sicer ni podpiral krivic, ki so se včasi — nemara zaradi prevelikega števila učencev ali pa
zaradi površnih profesorjevih pogledov ▼ dijaško dušo — zgodile njegovim učencem. Nekoč je pokojni oče slovenske stenografije slepo verjel nekemu izprijenemu dijaku, ki je iz maščevanja obtožil součenca neke tatvine. Obtoženec se ni znal zagovarjati, pa mu je menda ostal ta sramotni pečat. Potožil je svojo nesrečo katehetu Zupanu, ki ga ni odbil ali tolažil s kakšnimi svetopisemskima ali cerkvenimi nauki, am-
ZUPANOV DOM NA OKROGLEM
pak ga je ohmbril s citatom iz Horatija. Akoprav se je tedaj javno udejstvoval v narodni m prosvetni smeri, ni nilkoli v šoli omenil ničesar, kar bi dalo dijaku slutiti, da je njegov profesor tudi to in to, v čemer so se njegovi tovariši radi »pregrešili«.
Med vojno, ko sem bil po srečnem naključju pri cenzuri v Kranju, sem ga obiskal na bližnjem Okroglem. Ko sem mu povedal, da ga pozdravlja naš poveljnik polkovnik MiLavec, vnet »cirilmetodarski delavec«, je bil skoraj otročje vesel, pa se je hitro zresnil, češ da je njegovo Okroglo — preveč okroglo in da je že večkrat pričakoval nenadnega c. in kr. obiska. Rekel sem mu, da se to vendar ne more zgoditi tako visokemu gospodu, on je pa temno pogledal čez debele naočnike in dejal: V teh časih se tnore vse zgoditi. Pri slovesu mi je izročil pozdrave »okrogliškega gospoda« — ta izraz je menda tudi posebnost njegovega jezika — polkovniku Milavcu.
Zupanovo delo za »prešernologijo« ne vsebuje samo dragocenih doneskov za pre-šernoslovce, ampak nudi tudi drugim izobražencem dobro mero užitka. Tudi če bi se zgodilo, da utone vse drugo njegovo delo v pozabljenje, je to dovolj, da mu ostane med nami spomin, kakršnega mu ne more dati nobena mitra ali čast, da je smel sedeti na stopnicah papeževega prestola. Umrl je, njegovo delo pa ostane last njegovega naroda.	Iv. Podržaj
NAŠ JEZIK
Izvor »š m o k a« Prof. 1. Koštial mi piše med drugim: V komediji G. Freytaga »Die Journalis-ten« (1854) nastopa časnikar brez prepričanja Schmock. Ta mi je takoj prišel na um, ko sem čital Vaš člančič v »Žisu« 6. t. m. V svojih zapiskih sem našel, da so nemški in češki polit, listi začeli rabiti ta izraz po 1. 1860. Ker sem pa vedel, da je živel Frei-tag poleti navadno na svojem posestvu pri Gothi in da je bil na dvoru Koburškega vojvode kakor doma, sem odprl Heintze-Cascorbija »Die deutschen Familiennamen« 7. Aufl. 1933, da bi zvedel, ali ie morebiti priimek Schmock blizu Gothe razširjen. Na str. 427 se bere: Schmock (Gotha), mud=schmuck..Schmoock (An-klam), Schmuck (Gottingen). — Če-ščina ima skupek šm — le v nemških izposojenkah in v onomatop. besedah Kje je neki našel Hirt slov. šmok=Narr?
(Schwindd?)	A. D.
IZ LITERARNEGA SVETA
FRANA ŠRAMEK
Šrdmek, češki Knut Hamsun, je nedavno
dosegel šestdesetletniico. Češka književnost, osobito proza, ima malo pojavov s tako slovansko strukturo. Nekdanji prekucuh, ki plove v kvietizem, se je izkazal v liriki, prozi in drami. Cvetka grenkoslad dehti po vseh njegovih knjigah. »Roman »Tčlo« spada med najizrednejše umotvore iz svetovne vojne. Prinesel mu je vzdevek sen-zualist: to je visoka pesem na človeško telo. Ni čudno, da ga ima mladina tako rada. Ljubi ga že zaradi njegovih neven-ljivih in neminljivih spevov na konje, teh praslovanskih sevdalink na naše nižje brate. To so predhodnice tega, kar je v Wolkerju in drugih postalo velika socialna pesnitev.
A. D.
KNJIGE IN REVIJE
Antonio Miante, Vie et Aventures de Marco Polo. »Mercure de France« je letos izdal to privlačno knjigo o znamenitem raziskovalcu, rojenem na Korčuli v 13. stol. Nekateri ga štejejo med Slovane, ker so baje bili njegovi starši Slovenci, oziroma poslovenjeni Čehi (Kat Mi-sijoni, 1923/24, str. 139). Ariante zna prikupno pripovedovati. Podal je marsikaj poučnega: mnoge zemljepisne ali narodopisne podrobnosti iz stare Perzije, iz bližnjega in daljnega vzhoda, ki so jih Polovi sodobniki šteli med izmišljotine, so se pozneje izkazale za pristne. M P je v ujetništvu narekoval svoje spomine v francoščini (»Le livre de M. P.«). Da se je ohranil prvi njegov spis (»Le Milione«), o katerem pričajo potovalci in misijonarji, bi nam omogočil bolje pronikniti v duha križarskih voien.
Po J. des D. - A. D.
IZ SODOBNE LIRIKE:
A. D. 19 3 7
Po vrsti spodaj v kleti smo sedeli in pili pravo mostarsko črnino: Verbinc in jaz ter Janko Glavič z Dino. Na t te ni posušeni so viseli
iz naših roi spleteni venci Vzeli y spomin smo jih za svojo revno dnino, ko z dneva v noč smo morali v daljino, za nami apage hudič — so peli.
Prisede tiho. Tise: Hvaljen Isus, pok i ma le in z ust mi ne pozdravi. Profesor Glavič de: Ecce, hotno scissusl
Krčmar, ki v Alaha prisega, privU Kristjan je, kličejo ga za Abisus. Tako? Tu prosi —- v Repnjah pa nas davil
Arij Stid
Uredništvo je prejelo:
ZVONČEK, list s podobami za mladino. Leto 38, št 6. Razen nadaljevanj (Anton Ingolič, Trije dečki, Marijana Željeznova-Kokalj, Svetovni potepuhi in P. Flere, Pa-vlLha.) prinaša nova številka lužiSko - srbsko humoresko »Dražba« (A. Debeljak), Janezek zna čarati (M. Kregar), Še dve ciganski (D. Ravljen), Kmet Robavs in lisica pastirica (V. Bitenc), Potovka Marička in njena koza (Fr. Ločniškar), O miki miški, Metka čita pravljioo (ljubki fotografski posnetki)'. Poličko športnega strička. Mladi vrtnar, Slovarček tujk ter pesmice najmlajših. »Zvonček« se je primerno spomnil tudi stoletnice Puškinove smrti, Stric Matic pa prinaša tudi to pot koš zanimivih novic» spominja se celo Edisona, ki je umrl že L 1931. Ilustracije sta prispevala Mirko Subie in France Podrekar. Mesečnik, ki ga lepo urejuje prof. dr. Pavel Karl in, se naroča v Učiteljski tiskarni v Ljubljani te* •tane za vse leto din 30.
JUGOSLOVENSKA REVIJA JUGO-SLOV. TURISTA, L 1937, št. 1—2. Najnovejša številka glasila naših turističnih zvez priobčuje med drugim naslednje prispevke: Delo za boljšo bodočnost slovenskega turizma (VI. Regally), Dalmacija, najnovejše geslo Amerike (Ž. Vekaric), Jubilejno leto Južne Srbije (V. Antic), Ruše ob Vznožju pohorskega kraljestva (Iv. Grešak), Glavotok na Krku in njegova lepota i. dr. Številka je bogato ilustrirana List, ki ga urejujeta Fr. Violič in VI. Regally, izhaja mesečno ter stane za vse leto din 100. Naroča se pri upravi na Sušaku ali v Ljubljani, Knafljeva uL 5.
ILLUSTRIRTE ZEITUNG LEIPZIG št. 4799 priobčuje članek s slikami »Umetnik te ojegow delo« (M Birkte). Ca Stenja
zmajev in lov na človeške glave na Alori (s slikami), odlične fotografske posnetke plime in oseke, Sprehod po monakovskem botaničnem vrtu i. dr. Številka ki jo krase zares lepe in zanimive ilustracije, prinaša še druge drobne prispevke. Tednik se naroča pri založbi J. J. Weber v Lipskem.
ROUSSEAUJEV KIP
Lani je minilo sto let, odkar eo pœta-vjli znamenitemu pisat il ju in sociologu epo* menfk na bivšem »Barko vi ju« — He aux Barqquee —danes imenovanem Romeeеалјет otok.
Postavili soho ženevskemu veleumu m bi; la nova miieel Celo v dobi ko je mestni svet ukazal moža prijeti in sežigiati njegove knjige na Molardovem trgu je Steà avtor »Družabnega dogovora« mnogo či-tateljev v svojem rodnem mestu.
Pariška ustavodajna skupščina ie L 1790 sklenila prenesti Rouseeaujeve ostanke Euimemonvillea v Panteon. obenem poeta«-vifci ш spomenik. Sla je celo tako daleč, da je odobrila njegovi vdovi Terezi Levae-eeur-ovi. dosmrtno pokojnino. Vdova ee je v kratkem poročila z nekim malopridnežem, zaljubljenem bolj v njemo pemijo no-go v njene ostarele баге. Mož jg ie a&oet prizadel obilo preglavic j» gorja.
Oe Fino rekli, da ie imel že zgodaj v Ženevi doett ôitateijev, ga pa vendar niso v4 кошед№> poznali SSavucetai «амхса/к «fa
odkritju spomenika, Fazy-Pasteur. je na-čeeaal marsikaj ne&tinitega. Med drugiim je pokojnika povzd&ovaj kot prkiatelja žen in temini'/.ma. »Koliko so doline teme Koueseau-ju ki je slikal rodbinsko srečo e tako živimi barvami in ves mik. kakršnega orne dajejo domačemu ognjišču- Koliko &o dolžne dobrotniku detmetva!« Dobrotni detmatva: Rousseau, ki je poelaJ svoje otroke v sirotišnico! Velik peenik v prozi da: toda malovreden značaj. Pnimemjaj Ver-laiae-a, ki je spajal ženjj г ndakotooetjo.
A. K.
TEHNIČNI OBZORNIK
JEKLENO KOLO V POLJEDELSTVU
Med prvotno in bistveno kmetovalčevo orodje prištevamo poljski voz. Čeprav se vozu v raznih pokrajinah menjajo oblike, je vendar leseno kolo z želemlm obročem povsod enako.
Medtem ko je za Izpopolnjenje prevoznih sredstev, za železnico, avto, skrbela množica tehnikov, za poljski voz ni skrbel nihče. Šele nedavno so tehnike na zanemarjeno zvrst vozil opozorili TaylorisU, češ
na so primera »par exellence« za razsipanje jnergije. Za to dognanje sicer ni treba mnogo tehničnega duha. Saj je dolgoletno izkustvo dovolj velik dokaz, da je kolo z leseno napero in z odprtim pestom, ki povzroča zelo naglo obrabo osi, negospodarno in zastarelo.
Izmed glavnih vrst železnih koles, ki bi mogle odpomoči orisanim nedostatkom, izmed goseničastih, s pnevmatiko obdanih in zgolj jeklenih koles, si oglejmo nekoliko pobliže poslednjo, ki bo bržkone nadvla-dala prvi dve. Jekleno kolo ima pred lesenim kolesom prednost, da ga suša ne razruši, vlaga pa ne nabrekne. Povsem zaprto pesto jeklenega kolesa z izmenlji-vim notranjim valcem iz brona zavre prahu, blatu in drobcem peska dohod do osi in omogoča dobro in nerazsipno mazanje. Široko platišče (18 do 23 cm) z vdolbinami nosi v sredi ozek obroč iz izredno obstojnega jekla. Po travniku in njivi teče kolo po vsem platišču in ne uničuje setve in trave, na trdi cesti pa se opira le na središčni obroč.
Ker tudi jeklo ni vsem okvaram kos, M Jeklena kolesa opremljena a jeklenimi
konicami, na katere je obešeno platišče (slika). Konice so tako enostavno pritrjene, da jih more vsakdo naglo nadomestiti z novimi in sicer tudi v primeru, ko je voz natovorjen.	(trna),
IZ PRAKTIČNE MEDICINE
Dva nova vitamina
Znani raziskovalec vitaminov, budimpe-štanski profesor Szent Gyôrgyi, je odkril v kvasu, jetrih, ribjem mesu i. t d. nov vitamin iz skupine B, ki ima lastnost, da preprečuje kožna vnetja Drug vitamin je odkril danski raziskovalec Dam v ostankih iz svinjskih jeteJ. Ta vitamin ustavlja krvavitev, kar so pokazali poskusi z mladimi kokošmi Da-li ustavlja krvavljenje tudi pri človeku, je treba šele preiskati dr Podedljiva živčnost V zavodu za antropologijo, nauk o dednosti in evgeniko v Berlinu-Dahlemu je dr. M. Carmena ugotovil na dvojčkih, da je nervoznost v bistvu podedljiva bolezen, šele v drugi vrsti jo lahko povzročajo okoliščine, v katerih človek živi Nekaj podobnega je ugotovil dr. F. Steiner o sladkorni bolezni Iakazato se ie, da eo otroci stairšev, ki trpe za to boleznijo, v -četrtini ki tudi v tretjini primerov udarjeni z isto boie»nijo, in sicer tedaj, бз sta oba starëx bolna Raziskovanje dvojčkov je pokazal« da odloča tudi tu v prvi visti podedovan)« seveda pa učinkuje v močni meri tudi okolje.	«dr
PRAKTIČNE NOVOTE
Pregibljivi zaboji za pepel Katera gospodinja se še ni jezila zavolje prahu, ki se dviga tedaj, kadar jemlje pepel iz Peči? Pepelniki, ki ee vlageij© pod rešetko v peč, pomenijo sicer v tem pogleda
veliko olajšavo, toda običajno se ne zlagajo dobro z velikostjo rešetke, tako da pada pepel nazadnje vendarle tudi mimo njih na dno peči in je treba le seči po lopati za pepel in metli, kar spet dviga prah. Če pa vzame gospodinja pregibljiv pepelnik, tedaj se reši tudi te nadloge. Ti pepelniki sestoje namreč iz dveh delov. Id tečeta drug v drugem in se dado zato razširiti ali zožiti tako da jih prilagodiš širini vsake peči. Med oba dela ne more priti nič pepela. Zadnja stena pepelnika je poševna, tako da ne ostane nič pepela v njem, kadar ga iztreseš. Nove pepelnike je dobiti v treh velikostih: za navadna ognjišča in peči za peči s kratkim pepel iščem % и pwmoaac pečice.
KRIŽALJKA „DIKTATOR"
C r a s s u s
Bedi vleče in dobi
ZA BISTRE GLAVE
SB \ A H
PROBLEM 195
T. Geomgijev Nagrajeno 1929
317
Preudaren trgovec Neki trgovec je naložil v dveh vrstah vrednostnih papirjev skupaj 140.000 din» Pri padcu na borzi so papirji prve vrste izgubili Vs, drugi pa Vi? svoje vrednosti Pri obeh vrstah je izgubil enaki vsoti. Ko> "j liko je imel papirjev poedine vrste?
Rešitev k št. 312 8	(Kupčija s copatami)
Vsa partija je veljala 47.110 din, saj je 7 vsak par veljal samo 10 din.
313
Koliko stane knjiga? 5 knjig je veljalo 80 din kos. Šesta knjiga etane 25 din več nego povprečna cena vseh šestih knjig. Koliko je stala šesta knjiga?
314
Težko vprašanje V neki knjižnici so imeli seznam knjig, ki je navajal vsa dela. Navajal je tudi samega sebe kot knjigo. V neki drugi knjižnici seznam ni navajal samega sebe. Sedaj je nekdo vprašal, kako bi to bilo, če bi napravili seznam vsah tistih katalogov, ki ne navajajo samih sebe kot sestavni del knjižnice? Ali bi moral ta seznam tudi sebe navesti ali ne?
315
Geometrija Kateri je največji četverokotnik, ki ga je mogoče obseči s 36 m dolgo vrvico?
316
Katero število? Je dvodelno število. Prvi del je polovica drugega, vsota obeh je trikrat večja od prvega dela. Kakšno je to število?
V prazna polja vstavi črke: a, a, c, 6, e, i, k, m, n, o, p; r; r; s; t; da dobiš vodoravno naslednje pojme: 1. cvetni popki kaprovega grma v octu; 2. vpijejo; S. pozne; 4. poljedelce; 5. kobri. Srednja navpična vrsta pomeni: avtor, stolpec pod »tolko«, kakor je rekel na Gorenjskem neki kmet tipkariei, pa predstavlja prevrnjen postave« ali sesék. — Rešitve je treba poslati najkasneje do 17. t. m.
REŠITEV KRI2ALJKE ST. U Navpik: vo-mu, uzda-lunj, Undina-bUlbUl, brna-dno-kaet, Meèa-berta-Ahèc, igla-omari -Mori, ajda-ave-galbe, ruinev-pardon-, nvea -sneg, o-sen. S tem so izpolnjene tudi vodoravne vrste. — Pravilno je rešil in bil izžreban za nagrado Vinko Kermavner % Celju.
UREDNIK IVAN PODR2AJ — TELEFON ÊT. 3126 — UREDNIŠTVO NAČELNO NE VRAČA ROKOPISOV — IZDAJA ZA KONZORCIJ ADOLF RIBNIKAR — TISKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI, PREDSTAVNIK FRAN JERAN Jujfeadoietv» in Pfirava v Ljubljani, Knafljeva ulica 5 — Mesečna naročnina Din po rflfnnflpinih dostavljena —*