ŠTEVILKA LETO XLVI, 25. APRIL 2014 CENA 1.60 EUR HHi Poslanska skupina SDS na obisku v Savinjsko-šaleški regiji Za Makedonijo darovali številni ljudje dobrih src Z gospel zborom Bee Geesus Od ljudi - z ljudmi - za ljudi STRAN 6 STRAN 8 STRAN 17 Oglasi 2 Savinjske novice št. 17, 25. april 2014 Iz vsebine: Gornji Grad: Občinskemu svetu in upravi seznam najnujnejših vlaganj v šole in vrtce..................5 Gasilska zveza ZSD: Ponosni na opravljeno delo in zazrti v prihodnost...........................................7 Mozirje: Očistili kraj in okolico...............................................8 JaHEfeai (CMS) KZSS: Ruščina za pokušino...........................................8 Grad Komenda: Irena Remic razstavila svoja dela..................19 Tretja stran Film o ukradenih otrocih: Tudi Zgornjesavinjčani delili spomine na dneve v taborišču..........................................11 Zavod za gozdove Slovenije Ali prevoznic za les res ni več?.......................14 Dobrodela akademija: Zbirali denar in potrebščine »Za srce Mozambika«........................................18 Schladming: Velik uspeh slovenske smučarsko-glasbene reprezentance...........20 Knjige so zakon V sredo, 23. aprila, smo praznovali svetovni dan knjige. Ta dan je namenjen promociji branja, založništva in zaščiti intelektualne lastnine ter avtorskih pravic, v številnih krajih po Sloveniji in v zamejstvu pa so že prejšnji teden pod skupnim naslovom »Ta dobra knjiga« potekale prireditve v sklopu festivala 19. Slovenski dnevi knjige. Festival povezuje različne generacije ljubiteljev knjig, avtorje in založnike. Še nekaj let nazaj so mnogi knjigam, glede na konkurenco in razvoj elektronskih medijev, napovedovali umiranje na obroke, danes pa se tudi mlajša generacija strinja, da elektronski nosilci teksta ne morejo v celoti nadomestiti knjig. Žal je slovenski trg tako majhen, da mnogi založniki bijejo plat zvona, toda knjiga kot medij bo preživela. V spletni knjigarni Cangura.com so zbrali 21 razlogov, zakaj. 1. Knjige imajo moč, da vam spremenijo življenje. 2. Ponujajo številne nasvete, ki jih lahko preizkusite v praksi. 3. Vaš um potrebuje rekreacijo - najpreprosteje z branjem. 4. Z branjem možgani krepijo kompleksne funkcije, kot so pomnjenje, sklepanje, povezovanje ... 5. Z branjem lahko odkrijete svoje potenciale in jih razvijate. 6. Z branjem spoznavate nove dimenzije, odkrivate neznano, razbijate predsodke in širite svoja obzorja. 7. Z dobro knjigo vam nikoli ni dolgčas. 8. Dobra knjiga vas lahko odpelje v kraje, ki jih še niste obiskali, in vas lahko prestavi v časovna obdobja, ki jih sami nikoli ne bi mogli doživeti. 9. Branje vas lahko seznani z ljudmi, ki jih nikoli ne bi mogli sami spoznati. 10. Branje vam nudi vpogled v tuje izkušnje. 11. Z branjem knjig razširite svoj besedni zaklad. 12. V knjigah lahko najdete dragocene nasvete, kadar v življenju obtičite na enem mestu. 13. Ob branju knjige pozabite na vse težave tistega dne. 14. Ker branje zahteva mirovanje, gre za svojevrstno meditacijo. 15. Z branjem odkrijete stvari, ki jih prej niste vedeli o sebi. 16. Knjige vas lahko navdihnejo k spremembam, ki si jih že od nekdaj želite. 17. Branje otrokom je zanje že od najzgodnejšega obdobja najboljša oblika poučevanja. 18. Z branjem otroka učite razumeti lastna čustva in čustva drugih. 19. Knjige predstavljajo svet, ki ga je nekdo že odkril. 20. V vsaki knjigi lahko najdete veliko novih idej. 21. Pot do znanja se začne s prvo stranjo, zato jo čim prej obrnite ... ISSN 0351-8140, leto XLVI, št. 17, 25. april 2014. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Katja Remic Novak, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 17, 25. april 2014 3 Tema tedna OSREDNJA KNJIŽNICA MOZIRJE, BRALNI (KULTURNI) HRAM ZGORNJESAVINJČANOV Kljub varčevanju knjižna zbirka ostaja aktualna, število prireditev pa visoko April je tradicionalno namenjen spodbujanju bralne kulture in opozarjanju na pomen ohranjanja besede v knjižni obliki. V Zgornji Savinjski dolini za promocijo branja in kulture ter omogočanje dostopa do raznovrstnih informacij že preko 40 let skrbi Osrednja knjižnica Mozirje, v sklopu katere delujejo krajevne knjižnice v sedmih občinah naše doline. Vloga in delo knjižnice se z razvojem spreminja in predvsem nadgrajuje. Kot kažejo rezultati, uspešno kljub finančnim težavam in strogemu varčevanju, kateremu je kot javni zavod podvržena tudi mozirska knjižnica. ČETRTINA ZGORNJESAVINJČANOV IMA ČLANSKO IZKAZNICO KNJIŽNICE MOZIRJE V Evropski uniji deluje preko 40 tisoč splošnih knjižnic, ki jih uporablja med 25 in 60 odstotkov prebi- valcev. V slovenske splošne knjižnice je bilo v lanskem letu včlanjenih v povprečju 25 odstotkov prebivalcev Slovenije. Tudi v Zgornji Savinjski dolini je v knjižnico vpisanih četrtina vseh prebivalcev, vendar jih knjižnico obiskuje in uporablja nje- Petra Sirko Poljanšek, prof., direktorica Osrednje knjižnice Mozirje: Zadnja leta se na področju knjižničarstva v Sloveniji nižajo sredstva, ki jih ministrstvo za kulturo nameni za sofinanciranje nakupa knjižničnega gradiva. Letos je ta, sicer edini prispevek, ki ga splošne knjižnice prejmemo na podlagi razpisa s strani države, izrazito nižji. V primerjavi z lanskim letom se je znižal za okoli trideset odstotkov. Na znižanje sredstev za vsako posamezno knjižnico seveda vpliva več dejavnikov. V Osrednji knjižnici Mozirje je najbolj pereč ta, da zaradi prenizkega števila zaposlenih strokovnih delavcev ne dosegamo minimalnih pogojev odprtosti knjižnic. Zelo vzpodbudno pa je dejstvo, da lokalne skupnosti v Zgornji Savinjski dolini, ki so sicer samostojne pri financiranju občinskih nalog, ne nižajo obsega financiranja osrednje knjižnice. Ta temelji na podatkih o številu prebivalstva ter obisku, izposoji in drugih kazalcih uspešnosti v posameznih krajevnih knjižnicah. Redno financiranje s strani lokalnih skupnosti je namreč pogoj, da tudi država zagotavlja svoj že omenjeni delež. Neizpodbitno dejstvo je, da se zaradi neugodnih finančno-gospodar-skih trendov tudi v naši dolini povečuje dodana vrednost knjižnic, ki se odraža v brezplačni izposoji gradiva, dostopu do zaupanja vrednih virov in vzdrževanju stikov. Vztrajno se večajo izposoja gradiva, število uporabnikov in uporaba svetovnega spleta na računalnikih v knjižnicah. Kljub varčevalnim ukrepom pri izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe se v Osrednji knjižnici Mozirje trudimo z optimalno ponudbo nemoteno zagotavljati spodbujanje bralne kulture, kar je ena temeljnih nalog knjižnice. To med drugim dokazuje tudi uspešen bralni projekt Bralna značka za odrasle Zgornjesavinjčani s knjigo v roki, ki v vseh krajevnih knjižnicah poteka že devet let. Pred dnevi smo na zaključni slovesni prireditvi prejemnikom podelili preko sto priznanj, kar je največ doslej.« Osrednja knjižnica Mozirje poleg izposoje knjig in nudenja dostopa do raznovrstnih informacij organizira številne prireditve, namenjene vsem generacijam. (Fotodokumentacija OKM) ne storitve veliko več, le da ti niso evidentirani kot člani. V skladu z razvojem družbe in tehnologije morajo knjižnice uporabnikom ponujati čim več različnih storitev. Čeprav sta nakup in izposoja knjižničnega gradiva še vedno primarna dejavnost mozirske knjižnice, le-ta svojim uporabnikom nudi tudi informacije iz raznih baz podatkov in svetovnega spleta. Ljudje se pogosto poslužujejo dostopa do interneta za urejanje knjižničnih storitev. V lanskem letu so uporabniki internet v ta namen uporabili preko 23-tisočkrat, pri tem so do njega iz prostorov knjižnice dostopali preko 3.500-krat. MOŽNOSTI ZA DRUŽENJE JE VEČ KOT DOVOLJ Eden izmed ciljev evropskih splošnih knjižnic je postati družabna ustanova. Knjižnica Mozirje zato organizira številne prireditve, namenjene vsem generacijam. Predšolskim otrokom so namenjene ure pravljic. Otroci knjižnice po dolini redno obiskujejo, tudi v okviru vrtcev in šol. Lani so v knjižnici beležili 1.100 obiskov. Za osnovnošolce izvajajo projekte Rastem s knjigo, Slovenski knjižnično-muzejski kviz in Knjižna uganka meseca. V okviru projekta Obrazi dediščine so za šolsko mladino izvedli fotografsko delavnico Mozirsko trško jedro in dva otroška rojstnodnevna praznovanja. Tudi odraslim Knjižnica Mozirje namenja raznovrstne prireditve, ki so dobra priložnost tako za druženje kot za kulturno in domoznansko izobraževanje. V lanskem letu so pripravili 20 literarnih večerov, osem predavanj, šest razstav, en glasbeni dogodek in pet dogodkov v muzejski zbirki. Skupaj je knjižnica pripravila 40 prireditev, zato možnosti za druženje ob različnih priložnostih ljubiteljem kulture zagotovo ne manjka. V lanskem letu je le-te izkoristilo 1.351 obiskovalcev. ZARADI VARČEVANJA MANJ SREDSTEV ZA PRIREDITVE IN NAKUP KNJIG Delovanje mozirske knjižnice financirajo vse zgornjesavinjske občine, ustanoviteljica knjižnice Občina Mozirje finančno krije še delovanje Muzejske zbirke Mozirje in Mo-zirjani in Zbirke Aleksandra Videč-nika. Sredstva za nakup knjig v enkratnem letnem znesku prispeva tudi ministrstvo za kulturo. Finančni prispevek države se zaradi varčevanja konstantno zmanjšuje. Tatiana Golob 4 Savinjske novice št. 17, 25. april 2014 Aktualno, Iz občin ZAKLJUČNA PRIREDITEV 9. BRALNE ZNAČKE ZA ODRASLE V KNJIŽNICI MOZIRJE Preseženo magično število sto V Osrednji knjižnici Mozirje se tudi letos niso izneverili tradiciji podeljevanja priznanj za osvojeno bralno značko za odrasle. Deveta slavnostna podelitev je bila pripravljena v okviru prireditev ob mozirskem občinskem prazniku v torek, 15. aprila. Priznanje za osvojeno bralno značko je prejelo kar 105 bralcev, kar je nov mejnik projekta. Gost večera je bil slovenski pisatelj in gle-dališčnik Andrej Rozman - Roza, ki je z literarno-gledališkim nastopom predstavil svoje dramatizirane pesmi. Bralna značka za odrasle Zgornjesavinjčani s knjigo v roki je skupni nastop sedmih krajevnih knjižnic naše doline na področju bralne kulture. Skladno s Priznanja za osvojeno bralno značko je podelil gost večera Andrej Rozman - Roza. (Foto: Roman Mežnar) poslanstvom knjižnice je name- la direktorica Osrednje knjižnice njen promociji literature. O deveti izvedbi projekta je spregovori- Med knjigami za bralno značko je bil najbolj bran roman Chrisa Cle-ava Druga roka, z dvema slovenskima deloma Delaj, teci, živi in Moja samotna pot pa so eno bralko vzpodbudili k teku, drugo pa k odločitvi, da se poda na romarsko pot Camino de Santiago v Španiji. Mozirje Petra Sirko Poljanšek. Poudarila je, da s tem projektom v knjižnici obeležujejo več obletnic, povezanih s knjigo. Med njimi so tudi slovenski dnevi knjige, ki jih organizira Društvo slovenskih pisateljev in sovpadajo s svetovnim dnevom knjige, 23. aprilom. V aprilu praznuje tudi občina Mozirje in s pričujočo prireditvijo so v knjižnici počastili občinski praznik. Direktorica je izpostavila nov mejnik projekta bralne značke za odrasle, saj je pri branju sodelovalo 123 udeležencev, priznanja pa je prejelo 105 bralcev. S tem je bilo preseženo magično število 100 dobitnikov priznanj in skoraj za enako število preseženo število prejemnikov prve izvedbe značke iz leta 2005. Priznanja je podelil gost večera Andrej Rozman - Roza. Sledil je njegov literarno-gledališki nastop, v katerem je z interpretacijo svojih pesmi dodobra nasmejal navzoče. Predstavil je posodobljene pesmi Franceta Prešerna ter kratek pregled slovenske zgodovine, kjer se je znašla tudi slovenska interpretacija Romea in Julije. Roman Mežnar GORNJI GRAD Občinskemu svetu in upravi seznam najnujnejših vlaganj v šole in vrtce Gornjegrajski svetniki so se na seji občinskega sveta seznanili z letnima poročiloma o delovanju gornjegrajske šole in Javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje. Po skrajšanem postopku so brez posebne razprave sprejeli zaključni račun občine za preteklo leto. Prisluhnili so poročilu župana o žledo-lomu ter potrdili občinskega gasilskega poveljnika Janija Zagra-dišnika za člana civilne zaščite v občini. POTREBE PO INVESTICIJAH NA ŠOLAH IN V VRTCIH Ravnateljica osnovne šole Li-lijana Bele je izpostavila potrebe po investicijah na šolah. Predvsem v matično šolo se v zadnjih letih ni vlagalo kaj več kot le najnujnejše, saj se je ves čas čakalo na dozidavo vrtca in šole. Ker vse kaže, da niti država, ki bi mo- rala sofinancirati gradnjo, niti občina teh sredstev trenutno nimata, je Beletova občinskemu svetu in upravi pripravila seznam najnujnejših vlaganj tako na področju šole kot vrtca, za katere pa občina v letošnjem proračunu ni planirala sredstev. Ker so se sredstva namenjena strehi telovadnice prenesla na bočko šolo za zamenjavo kritine na tej, je telovadnica ponovno na seznamu nujnih investicij, zraven še streha na matični in na podružnični šoli v Novi Stifti. Slednja bo potrebovala tudi malo čistilno napravo, šolska telovadnica nov pod, vrtec nova okna in še bi lahko naštevali. Leta odlaganja večjih del na šolah zaradi čakanja na novogradnjo so razlog, da so, tako ravnateljica, razen šole v Bočni, vse ostale stavbe potrebne obnove. Tudi inšpekcija prihaja na šolo, za- dnji obisk so imeli v vrtcu in šolski kuhinji, rok za odpravo napak pa je kratek, je dodala. Koliko in kaj se bo v letošnjem letu na področju šolstva uredilo, je veliko vprašanje, saj v proračunu sredstva za to niso planirana. V ZDRAVSTVENEM DOMU DELAJO Z MINIMALNIMI SREDSTVI Vršilka dolžnosti direktorice JZ Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje Darja Es je izpostavila vedno manjše prihodke s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Tudi v zdravstvenem domu se soočajo s prostorsko pro- blematiko, saj določeni prostori ne ustrezajo standardom, a bodo poskušali zadeve urediti pravočasno. V zavodu so se maksimalno potrudili, da so zmanjšali stroške in po besedah Esove delajo res na minimumu. Kljub vsem ukrepom je zavod posloval negativno, predvsem zaradi pozno podpisanih pogodb z ministrstvom in zaradi zmanjševanja prihodkov s strani zdravstvene zavarovalnice. Uspelo pa jim je zbrati dovolj donatorskih sredstev za nakup vozila za prevoze dializnih bolnikov. Štefka Sem ^ Dodatne multimedijske vsebine za bralce Savinjskih novic vsak petek na www.savinjske. com Savinjske novice št. 17, 25. april 2014 5 Politika, Organizacije, Kultura POSLANSKA SKUPINA SDS NA OBISKU V SAVINJSKO-SALESKI REGIJI Brez gospodarske rasti in blaginje ne bo mogoče ustvarjati novih delovnih mest Pretekli teden se je v Savinjsko-šaleški regiji mudila poslanska skupina Slovenske demokratske stranke. Delovno srečanje z gospodarstveniki, župani in predstavniki inštitucij so pričeli v Šoštanju, kjer so pripravili novinarsko konferenco. Na njej je spregovoril vodja poslanke skupine Jože Tanko in med drugim povedal, da ljudje poslankam in poslancem pogosto postavljajo vprašanja, zakaj je Slovenija še vedno v krizi. NOVINARSKA KONFERENCA Naša država še vedno izrazito izgublja v primerjavi s sosednjimi državami, kajti trendi, ki jih beleži Slovenija, so slabši od konkurenčnih okolij. Tanko je prepričan, da smo v krizi zaradi neustreznih odzivov vlade, zaradi dodatnih zaposlitev v javnem sektorju in frakcijskih bojev znotraj največje vladne stranke Pozitivne Slovenije. Vlada ne pri- Poslanci SDS so na javni tribuni v Mozirju odgovarjali na vprašanja občinstva in poudarili, da je vidijo rešitev krize v volitvah. (Foto: Marija Sukalo) ji poplav, ki so bile na tem območju pred časom. »Ukrepi, ki so bili izvedeni, so minimalni in ker se določene stvari ciklično ponavljajo, naj vlada sprejme ukrepe za sanacijo in za dolgoročno uredi- ker več troši, kot ustvari. Andrej Šircelj je med drugim poudaril, da brez gospodarske rasti in blaginje ne bo mogoče ustvarjati novih delovnih mest. Eva Irgl se je dotaknila krize vrednot, saj po njenem na nobenem nivoju nihče ne sprejema odgovornosti. Poudarila je, da mora biti v pravni državi pravosodje učinkovito. Branko Grims je izpostavil, da so ljudje do politike dobili odpor, ki je posledica napačnih odločitev vlade. Prav tako v državi ni nobene odgovornosti. Ob zaključku srečanja v Mozirju so udeleženci postavili številna vprašanja poslancem. Kje so rešitve iz krize in kje vidijo razvoj naše doline, so bila le nekatera, na katere je bil ključni odgovor, da so volitve ključ do uspeha. Teh se mora udeležiti čim večje število volivk in volivcev in izraziti svojo voljo. Marija Šukalo V Zgornji Savinjski dolini so se poslanci SDS mudili v podjetjih: BSH Hišni aparati Nazarje, Golte, Biomasa, Podkrižnik, specialna strojna industrija, Mizarstvo Potočnik ter Žagarstvo in mizarske storitve na terenu, Belaj Janez. ODBOR ZA KMETIJSTVO PRI DRŽAVNEM ZBORU Bo Čebelarska zveza Slovenije prejela odlikovanje? pravlja ukrepov, s katerimi bi razbremenili gospodarstvo in povečali število delovnih mest. Vodja poslancev je še pojasnil, da je poslanska skupina SDS na srečanju sprejela vrsto sklepov, pri čemer se prvi sklep nanaša na situacijo v Savinjsko-šaleški regiji. »Ena od ključnih investicij je investicija v blok TEŠ 6 in glede na to, da se ta investicija odvija na tak način, ugotavljamo, da vlada ne pristopa k temu, da bi se investicija zaključila s pogoji iz poroštvene pogodbe, zaključek te investicije pa tudi ne bo prinesel novih delovnih mest, zato pozivamo vlado, da tudi na tem področju sprejme ukrepe glede delovne sile,« je dejal Tanko. Po njegovih besedah je ključen problem tudi prometna povezava z ostalim delom Slovenije. »Neodgovorno je, da območje regije Saša nima dostojne prometne povezave. Čim prej je treba umestiti 3. razvojno os v prostor,« je bil jasen Tanko. Izpostavil je še ugotovitev, da ni bilo nič storjeno na sanaci- tev izboljšanja poplavne varnosti na tem območju,« je še povedal Tanko. Poslanke in poslanci SDS so obiskali tudi različne institucije v občinah Gornji Grad, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Šmartno ob Paki, Šoštanj in Velenje. ZAKAJ JE SLOVENIJA ŠE VEDNO V KRIZI Ob zaključku srečanja so v Velenju in Mozirju pripravili javni tribuni z naslovom Zakaj je Slovenija še vedno v krizi. V Mozirju so obiskovalcem spregovorili Zvone Černač, Eva Irgl, mag. Andrej Šircelj in mag. Branko Grims. Zvone Černač je v uvodu predstavil namen obiska poslanke skupine v regiji in poudaril, da želijo iz prve roke čim več zvedeti o izzivih, dosežkih, pa tudi težavah, s katerimi se srečujejo vodstva lokalnih skupnosti, podjetja, javni zavodi, kot tudi občanke in občani. Prepričan pa je, da je država v krizi zato, Predsednik odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje pri državnem zboru Jakob Pre-sečnik ter podpredsednika Branko Ficko in Zvonko Lah so predsedniku države Borutu Pahorju poslali predlog za podelitev odlikovanja Republike Slovenije Čebelarski zvezi Slovenije (ČZS) za izjemen prispevek pri ohranjanju in razvoju čebelarstva na Slovenskem in ob 140-letnici njenega uspešnega delovanja. Čebelarska zveza Slovenije je leta 2013 praznovala 140-letnico uspešnega delovanja, obeležila pa je tudi 240-letnico smrti Antona Janše, znanega čebelarskega učitelja. Poleg tega je ČZS obeležila še 115-letnico nepretrganega izdajanja Slovenskega čebelarja - glasila, s katerim seznanja čebelarje z novostmi in znanstvenimi dosežki s področja čebelarjenja ter aktivnosti društev in posameznih čebelarjev. Trenutno je v zvezo vključenih 205 čebelarskih društev in 15 regijskih čebelarskih zvez, skupaj kar 9.886 čebelarjev iz vse Slovenije. Marija Lebar LJUDSKE PEVKE PUŠELJC Ob obletnici koncert s humanitarnim namenom V petek, 25. aprila, bodo v kulturnem domu na Ljubnem ob Savinji Ljudske pevke Pušeljc v sodelovanju s tamkajšnjim kulturnim društvom ob svoji 15-letnici pripravile dobrodelni koncert. Na njem bodo predstavile novo zgoščenko, že četrto po vrsti. Povabile so številne glasbene goste, med njimi tudi ansambel Golte. Pevke bodo zbrana sredstva namenile Zgornjesavinj-skemu zdravstvenemu domu Nazarje za nakup reševalnega vozila. Marija Lebar 6 Savinjske novice št. 16, 18. april 2014 Organizacije, Iz občin, Oglasi REDNA LETNA SKUPŠČINA GASILSKE ZVEZE ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Ponosni na opravljeno delo in zazrti v prihodnost Predsednik Janko Zuntar (levo) in poveljnik Slavko Bric sta predstavila delovanje in načrte zveze. (Foto: Barbara Rozoničnik) Na redni letni skupščini Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline v Mozirju je poveljnik Bric Slavko v letnem poročilu spomnil na porast naravnih nesreč, kot so poplave, neurja, vetrolomi in toča, v letošnjem letu pa je prišlo še do obsežnega žledoloma. Gasilci se morajo opremiti in dodatno usposobiti poleg za gašenje požarov tudi za posredovanje v omenjenih nesrečah, ki zahtevajo drugačen pristop. V preteklem letu v zvezi beležijo upadanje zahtevnejših požarnih intervencij, v porastu pa so dimniški požari. Naše območje je v veliki meri poraslo z gozdom, tako večkrat pride do požarov v naravi, kakršen je bil v preteklem letu gozdni požar na Velikem Rogatcu. Ta požar je bil po obsežnosti in zahtevnosti gašenja eden večjih na na- šem območju v zadnjem času. Preteklo leto je območje Mozirja in okolice zajel še močan vetrolom in neurje s točo. V tako zahtevnih intervencijah lahko uspešno posreduje le dobro usposobljen gasilec, ki pri svojem delu uporablja vse bolj zahtevno opremo. Temu v prid so namenjena strokovna usposabljanja in izo- braževanja, ki se jih je v letu 2013 udeležilo 243 gasilcev zveze. Tudi gasilskih tekmovanj so se udeleževali, saj so ta del usposabljanja. Kot je obsežno opravljeno delo, tudi načrtov za naprej ne manjka. Že letos bodo pričeli s pripravami na obeležitev 60-letnice delovanja zveze, ki bo prihodnje leto. Trudili se bodo za čim boljšo usposobljenost svojih članov, nudili strokovno pomoč prostovoljnim gasilskim društvom, organizirali gasilska tekmovanja in se jih udeleževali na vseh nivojih. Načrtujejo aktivnosti na preventivno vzgojnem področju, delovali bodo v smeri pridobivanja novih članov ter spodbujali aktivno delovanje komisij za delo z mladino, s članicami in veterani. Ob zaključku skupščine so podelili priznanja zaslužnim članom. Barbara Rozoničnik OBČINSKI SVET NAZARJE Seznanjeni z delom koncesionarjev, Komunale Mozirje in Muzeja Vrbovec Na zadnji seji občinskega sveta so bila podana številna letna poročila, podali so jih predstavniki podjetij Energetika Nazarje, Pup-Sauber-macher, Komunala Mozirje in Muzej Vrbovec. Prvi dve podjetji v občini opravljata gospodarsko javno službo (GJS) in sta zato dolžni do konca marca oddati letna poročila. NOV DIREKTOR ENERGETIKE MATEJ PURNAT Jaka Vačovnik in Milan Mavrič, predstavnika Energetike Nazarje, ki v občini opravlja izbirno GJS oskrbe s toplotno energijo, sta povzela lanskoletno poslovanje podjetja. Omenila sta, da je skupščina podjetja za novega direktorja potrdila Mateja Purnata, saj je prejšnjemu direktorju Robertu Hudourniku potekel mandat. Podjetje je poslovalo pozitivno, izpostavljen pa je bil dolg Javnega podjetja Dom do Energetike. PUP-SAUBERMACHER BO SAM POKRIL IZGUBO Direktor podjetja Pup-Sauber- macher Janez Herodež je s sodelavcem Marcelom Hriberškom predstavil elaborat o oblikovanju cen obvezne GJS ravnanja s komunalnimi odpadki v občini. Kot v ostalih petih občinah, kjer GJS izvaja omenjeno podjetje, bodo tudi v tej občini cene zbiranja in odva-žanja odpadkov ostale iste, o spremembah frekvence odvoza bodo razmišljali potem, ko bo minilo vsaj leto dni izvajanja novega standarda. Tudi v občini Nazarje je podjetje zabeležilo negativen poslovni rezultat, izgubo v višini dobrih 13 tisoč evrov bodo pokrili sami. Za negativen poslovni rezultat naj bi bila krivda tudi v tem, da so se ravnali po podatkih o zbranih odpadkih s strani Komunale Gornji Grad, ki je skrbela za odlagališče Podhom pred zaprtjem. Količine so bile namreč veliko višje kot sedaj. Ali je razlog za to v večji osveščenosti ljudi ali nerealnih podatkih s strani gornjegrajske Komunale, pa Herodež ni želel komentirati. GRADNJA VODOVODNEGA SISTEMA NUJNA JP Komunala Mozirje v nazar-ski občini skrbi za oskrbo z vodo, odvajanje in čiščenje le-te ter za vzdrževanje občinskih cest. Direktor Andrej Ermenc je povedal, da so lani poslovali pozitivno, omenil je nujo po gradnji vodovodnega sistema Letošč zaradi dotrajanosti starega sistema. Naštel je investicije, ki so jih v preteklem letu izvedli v občini in na vprašanje svetnikov, kako je s poplačilom pogodbe- nih izvajalcev zimske službe, dejal, da jim izdane račune plačujejo, ko prejmejo sredstva za zimsko službo s strani občine. Poročilo o delu in poslovni izid je podala tudi direktorica Muzeja gozdarstva in lesarstva Vrbovec Barbara Šoster Rutar. Povzela je aktivnosti iz preteklega leta, izpostavila je projekte Obrazi dediščine, Lesarski in Lončarski praznik, različne dogodke v Bohačevem toplarju in muzeju. Štefka Sem V najem dajemo dva opremljena Zadruga mo/irjc in obratujoča gostinska lokala: 1. RAD MI RJE, Radmirje št. 11, Ljubno ob Savinji Bar Radmirje 2. GORNJI GRAD, Attemsovtrg 3, Gornji Grad -Menina Gornji grad Za več informacij pokličite na telefonsko št. 837-077-00 ali GSM: 041-909-540, 031-676-929. Savinjske novice št. 17, 25. april 2014 7 Organizacije SKUPAJ ZA LEPŠE OKOLJE Mozirjani očistili kraj in okolico DOBRODELNA AKCIJA ZA MAKEDONIJO Darovali številni ljudje dobrih src organizacija Rdečega križa ob predsednici Anici Šimenc. (Foto: Marija Šukalo) Slovenska karitas bo zbrana sredslva dobrodelne akcije Ne pozabimo namenila za pomoč najrevnejšim družinam in otrokom na območjih jugovzhodne Evrope. Letos so k akciji pristopili tudi v naši dolini. Številni prostovoljci in prevozniki so se angažirali v Mozirju, Nazarjah, Gornjem Gradu, Bočni, Lučah ter na Ljubnem in Rečici ob Savinji, kamor so mnogi ljudje dobrih src pripeljali darove. Dobrodelna skupina gornjegrajske dekanije, župnijske karitas, krajevni odbori Rdečega Križa, mozirski skavti in člani društev upokojencev so zbirali oblačila, obutev in igrače. Te bodo po besedah koordinatorke akcije Alenke Brezovnik poslali v Škofijsko karitas Celje. Slednja pomaga družinam v osrednji Makedoniji s potrebščinami za dom in šolanje otrok ter z nakupom hrane za ljudsko kuhinjo. Marija Šukalo KARITAS MOZIRJE-ŠMIHEL Računalniško opismenjevanje Župnijska Karitas Mozirje-Šmihel je organizirala računalniško usposabljanje z namenom, da se tisti, ki še niso imeli tovrstne priložnosti, naučijo uporabljati računalnik in internet. Tečaj sta vodila Ada Pogorelčnik in Vlado Janko, potekal pa je razen uvodnega srečanja v računalniški učilnici osnovne šole v Mozirju. Na petih srečanjih februarja in marca so udeleženci spoznali računalnik, se seznanili z osnovami pisanja in urejanja besedila ter »zasrfali« po internetu. Poslušanje glasbe z youtuba in iskanje kuharskih receptov z iskalnikom google jim je z nekaj vaje postala všečna veščina. Mentorja sta osmim tečajnikom pomagala uslvariti še e-poštne naslove. Andreja Gumzej Člani društev, ki delujejo na območju mozir-ske občine, so prejeli vabila na vsakoletno spomladansko očiščevalno akcijo v aprilu. Odzvalo se jih je slabih 250. Turistično društvo je poskrbelo, da so vabila prejela vsa drušlva, kar 31 jih je na spisku. Večina se jih tradicionalno odzove in organizi- Člani Kluba zgorjesavinjskih študentov so številnim aktivnostim dodali organizacijo tečaja ruščine. Zanimanje za izobraževanje, ki ni bilo omejeno le na študente, temveč so ga lahko obiskovali vsi željni znanja, je bilo veliko. Tečaj je vodila Nastja Močnik, na gornjegraj-ski šoli ga je obiskovalo skoraj 20 udeležencev. Naučili so se osnove ruskega jezika, branja in pisanja cirilice ter preko učenja jezika spoznali ra udeležence, ki se lotijo čiščenja določenega dela kraja. Nekateri so zadolženi za poti, drugi za okolico stavb, tretji zopet za športne površine in podobno. Vreče za smeti so razdelili na Komunali Mozirje, kjer so bili zadolženi, da zbrane smeti nato odpeljejo. Benjamin Kanjir Rusijo kot deželo, njihove običaje, pomembnejša mesta in dogodke ter še kaj. Udeleženci so bili tako z izvedbo kot osvojenim znanjem zadovoljni in upajo, da bodo lahko v okviru študentskega kluba osvojili znanje še katerega tujega jezika. Pohvalili so tudi predavateljico Nastjo Močnik, ki je tečajnikom za zaključek prinesla za pokušino tri ruske specialitete; kaviar, sirnek in vodko. Štefka Sem Zanimanja za učenje ruščine ni bilo malo. (Foto: ER) Med člani Turističnega društva Mozirje se vsakoletne očiščevalne akcije udeleži tudi ena izmed najstarejših Mozirjank Marija Pavlin (šesta z leve). (Foto: Ciril M. Sem) KLUB ZGORJESAVINJSKIH ŠTUDENTOV Ruščina za pokušino 8 Savinjske novice št. 17, 25. april 2014 Ljudje in dogodki, Organizacije ŽUPANJA OBISKALA NAJSTAREJSE OBČANE Še vedno čili, polni spominov in dobre volje V tednu družine konec marca je županja občine Nazarje Majda Pod-križnik skupaj s sodelavko občinske uprave Marinko Remic obiskala tri najstarejše občanke in občane - v vsaki krajevni skupnosti nazar- ske občine po enega. Obisk je tradicionalen, večkrat se pridružijo tudi predsedniki krajevnih odborov. Rudolf Krajner je najstarejši krajan v krajevni skupnosti Nazarje. V pričakovanju 92. rojstnega dne je Najstarejša nazarska občanka Stanislava Hren (desno) pri 92-tih letih še vedno opravlja večino gospodinjskih del. (Fotodokumentacija občine Nazarje) TURISTIČNO DRUŠTVO NAZARJE Uspeli izpolniti letni plan S skupnimi močmi in dobro voljo zmorejo vse, je bilo slišati na občnem zboru nazarskega turističnega društva, ki deluje pod vodstvom Vanje Hofbauer. Ob pregledu dela je poudarila, da so zaradi pridnih in požrtvovalnih članov ter ob finančni pomoči občine in donator-jev uspeli izpeljati vse prireditve. Otroška maškarada je privabila veliko število maškar. V očiščevalni akciji so se pridružili ostalim društvom v občini in s svojim delom prispevali k lepšemu izgledu okolice. Otroci so se družili v velikonočnih in novoletnih ustvarjalnih delavnicah in ob pomoči animatork in vodje Hofbauerjeve izdelali okraske in uporabne predmete. Etno glasbena prireditev Iz roda v rod - izbirno tekmovanje za Zlato harmoniko Ljubečne je privabila veliko število nastopajočih. V aktivnih počitnicah so se animatorji družili z otroki in tako zapolnili počitniški čas z različnimi ustvarjalnimi in športnimi aktivnostmi. Sodelovali so pri izvedbi Lončarskega in Lesarskega praznika. V sodelovanju z Muzejem Vrbovec Vanja Hofbauer je poudarila, da brez požrtvovalnih članov ne bi uspeli izpeljati zastavljenih nalog. (Foto: MŠ) bil ob obisku nasmejan in v krogu svojih najbližjih še vedno čil. Skupaj z obiskovalci je zapel pesem Kolkor kapljic, tolko let in na koncu z nasmehom pripomnil, da preveč kapljic le ni dobro. V Krajevni skupnosti Kokarje je obisk veljal Stanislavi Hren, ki je najstarejša nazarska občanka. Pri 92-tih letih živi sama in še vedno opravlja večino gospodinjskih del, si gre k sosedu po mleko, tudi drva si včasih še nacepi. Sicer pa le nekaj korak od nje živi sin z družino, ki poskrbijo, da ji ničesar ne manjka. Štefan Farkaš je najstarejši krajan krajevne skupnosti Šmartno ob Dreti. Obiskovalki je pričakal zunaj in ju povabil v prijazno družbo žene, hčere in zeta. Pri 92-tih letih gre še vedno vsako nedeljo k maši, čez teden pa tudi v trgovino in pravi, da jo to zanj prijeten sprehod. Marija Lebar ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB MOZIRJE, KRAJEVNI ODBOR MOZIRJE Letni zbor v okrnjeni zasedbi so pripravili izobraževanje za mlade pod naslovom Spoznajmo naš kraj in s turističnim krožkom, ki deluje v nazarski osnovni šoli, sodelovali na natečaju Turizmu pomaga lastna glava. Leto so zaključili z mi-klavževanjem, za sprostitev in druženje članov pa so poskrbeli na ekskurziji po Krasu. Marija Šukalo Predsednica Stanislava Borovšak je povedala, da čaka združenje v letošnjem letu veliko dela. (Foto: KRN) Konec marca so se na letnem zboru zbrali člani krajevnega odbora Združenja borcev za vrednote NOB Mozirje. V preteklem letu je bilo v združenje včlanjenih 145 članov, na zboru pa se jih je zbrala samo tretjina. Tako župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik kot predsednica združenja Stanislava Borovšak sta se obregnila ob maloštevilčno zasedbo. Oba sta pripomnila, da bo treba v organizacijo privabiti več mlajših, ki bodo nadaljevali z njihovimi vrednotami. V minulem letu so pridobili le štiri člane, kar je precej manj kot ostala leta. Predsednica je povedala, da so v preteklem letu skrbeli za grobove, grobišča in spomenike. Obiskali so starejše člane na njihovih domovih in v domovih za ostarele. Organizirali so spominske prireditve in opravili še veliko drugih nalog. Tudi za leto 2014 so si zadali precej nalog, podobnih kot za preteklo. Prizadevali si bodo povečati članstvo, sodelovali bodo s sorodnimi organizacijami, udeleževali se bodo proslav v drugih krajih in tudi sami bodo prevzeli organizacijo proslav. Poleg naštetega bodo poskušali obnoviti dotrajan kip avtorja Jožeta Horvata Jakija, ki je postavljen na mozirskem pokopališču. Župan je povedal, da ima združenje posebno vlogo med ostalimi društvi, saj skrbi, da se ohranja žlahten spomin na vojna leta osvobajanja. Spomnil je, da letos mineva 70 let od osvoboditve Zgornje Savinjske doline. V okviru tega dogodka, bodo septembra pripravili pestro dogajanje z osrednjo prireditvijo. Povedal je tudi, da letos mineva 100 let od konca prve svetovne vojne, pa vendar v Mozirju ni niti enega spomenika o prvi svetovni vojni. Dodal je, da so pridobili podatek o tem, da je v vojni padlo 20 fantov iz župnije Mozirje in da bodo v letošnjem letu njim v spomin postavili obeležje. Katja Remic Novak Savinjske novice št. 17, 25. april 2014 9 Kultura, Ljudje in dogodki NAZARCANKA IRENA REMIC RAZSTAVLJA NA GRADU KOMENDA Prevzela jo je motivika ikon V ponedeljek, 7. aprila, je Zavod za kulturo, turizem in šport Polzela na gradu Komenda v Polzeli postavil na ogled likovna dela Nazarčanke Irene Remic. Ob odprtju, ki se ga je udeležilo veliko ljubiteljev te kulturne zvrsti, je o avtorici razstave in razstavi spregovorila direktorica ZKTŠ Polzela Klavdija Tomažič. Irena Remic iz Nazarij je svoj prosti čas nadgradila s plemenito likovno govorico. Do umetnosti je imela vedno poseben odnos. Privlači jo slikarstvo kot tudi kiparstvo. Lotila se je obeh zvrsti. Aktivno se je začela izobraževati na obeh področjih v delavnicah in seminarjih in leta 2005 postala članica Kulturnega društva likovnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske doline -Gal, leta 2013 pa tudi članica Likovne sekcije Polzela. Rada se preizkuša v akvarelu in oljni tehniki, motivi pa so predvsem krajina in cvetje. V kiparstvu je zvesta glini. V njej izdeluje skulp-ture, reliefe kot tudi okrasno in uporabno keramiko. Mentorja Jure Repenšek in Mihajlo Hardi pa sta je na delavnici ikonopisja navdušila za pisanje ikon. Čopič in kiparsko modelirko vse bolj zamenjuje lesena plošča, na kateri nastajajo verske podobe in zgodbe. Ikone so jo prevzele. Piše jih na star način, na grundirano leseno podlago v tehniki jajčne tempere. Motivika ikon, čutnost, odsev miline, nežnost, podobe svetnikov, prizori in zgodbe iz njihovih življenj, ki se nikoli ne zaključijo, so jo prevzeli. Ikonopisje je nikoli dokončana zgodba, zato jo delo potegne vase, da kot umetnica išče nove vedno boljše rešitve za predloženi motiv. Mati Božja je njen priljubljen in najpogostejši motiv na ikonah. S preslikavo motivov neznanih avtorjev ne izgublja glavnih potez predloge, hkrati pa sama ustvarja in pušča na ikoni svojo sled. Tako je ikona izvirna stvaritev, v katero vtke tudi del sebe, svojega doživljanja. Vedno znova skuša doseči liričnost, čistost in vedrino, skrat- ka enotnost lepega in dobrega, kar ikona lahko odseva. Prav posebno noto je večeru dodal blagoslov ikon, ki sta ga opravila pater Franci Kovše iz Naza-rij in župnik Jože Kovačec s Polzele. Odprtje razstave, ki je postavljena na ogled do 21. aprila, je s kulturnim programom popestrila citrarka Vanessa Vrečič pod mentorstvom Neli Kos Zidar. BB Blagoslov ikon Irene Remic (levo) sta opravila pater Franci Kovše iz Nazarij (tretji z desne) in župnik Jože Kovačec s Polzele (drugi z desne). (Fotodokumentacija Društva Gal) MOZIRJE Zeleni izziv in farovški sadni vrt Župnijska Karitas Mozirje-Šmihel, ki jo vodi Alenka Brezovnik, je v sodelovanju z Učnim sadovnjakom - Društvo za samooskrbo s sadjem in zelenjavo ter mladim bodočim inženirjem za hortikulturo in vrtnarstvo, predsednikom tega društva, Jernejem Mazejem iz Gneča, že v lanskem letu pričela ob pomoči župnika Aleksandra Korena prirejati koristne in poučne delavnice o pridelovanju vrtnin in hortikulturi. Lani in v letošnjem letu so tako pripravili več sklopov predavanj: vrt, kolobarjenje, avtohtone slovenske sorte, izmenjava semen, vzgoja eksotične zelenjave, zdravje na balkonu ter posaditev temeljnega kamna za farovški vrt. Pri zadnji delavnici, ki je potekala v ponedeljek, 7. aprila, so sodelovali učenci Osnovne šole Mozirje, oddelek s posebnimi potrebami, predstavnica starejše generacije Veronika Pečnik, družina Košir iz Mozirja, župnija, karitas in projektna skupina Zeleni izziv. Na manjšem farovškem travniku so s prikazom postopka zasadili češnje in jablane, katerim so botrovali župnija, šola, Klub AA ter družina Košir. Zeleni izziv s tem še ne ni zaključen. Sklop učnih delavnic in opravil v pomladnih in poletnih mesecih bo povezan s postopnim nastajanjem sadnega in kasneje zelenjavnega vrta. Za pole- tne počitniške delavnice za vse generacije pripravljajo »mini zeleni izziv«, Vrt v malem v povezavi s kuharsko delavnico Z vrta na krožnik. Jože Miklavc Strokovni mentor Jernej Mazej ter spremljevalci učencev in botri so v bodoči farovški sadni vrt v Mozirju posadili prva drevesa. (Foto: Jože Miklavc) 10 Savinjske novice št. 17, 25. april 2014 Ljudje in dogodki, Kultura FILM O UKRADENIH OTROCIH Tudi Zgornjesavinjčani delili spomine na dneve v taborišču V marcu je bil v Celju predvajan dokumentarni film Banditenkinder - slovenskemu narodu ukradeni otroci. V njem so spomine na otroštvo v nemških taboriščih opisali tudi nekateri Zgornjesavinjčani. Film je nastal v produkciji Zavoda Maja Weiss in koprodukciji Društva taboriščnikov - ukradenih otrok, med drugimi je sodelovalo tudi nemško veleposlaništvo. PRETRESLJIVE PRIPOVEDI LJUDI Režiserka Weissova v filmu prikaže pretresljive pripovedi ljudi, ki so bili med 2. svetovno vojno otroci in so bili avgusta 1942 poslani v nemška mladinska taborišča, kjer Teh ukradenih otrok je bilo 654, danes jih živi še okoli 200. Nekateri otroci so bili del programa Lebensborn, nekateri so bili posvojeni od Nemcev, za nekaterimi pa je sled izgubljena še danes. JANEZ ŠTIGLIC UGRABLJEN SKUPAJ Z BRATOMA Med ukradenimi otroci je bil tudi Janez Štiglic iz Nazarij, ki je med drugimi tudi sodeloval pri snemanju filma, bil pa je tudi pobudnik ustanovitve in predsednik Društva taboriščnikov - ukradenih otrok. Še sedaj se spominja, kako so ga z mamo in bratoma nasilno odpeljali od doma. Oba starša sta življe- Janez Stiglic je v knjigi o ukradenih otrocih na fotografiji skupaj z materjo in bratom dvojčkom tik pred njihovo ločitvijo. (Foto: Štefka Sem) so jih leta 1945 osvobodili Američani. V nemškem rajhu so bili ti otroci razvrščeni na različne lokacije. To so bili otroci, katerih starši so bili naklonjeni partizanskemu gibanju. Očete so jim nacisti postrelili kot talce, njihove matere pa so bile odpeljane v koncentracijsko taborišče Auschwitz, kjer so večinoma tudi umrle. Film Banditenkinder - slovenskemu narodu ukradeni otroci je po mnenju Štiglica zelo informativen s tega področja in vreden ogleda. V Nazarjah ga bodo predvajali v soboto, 3. maja, predstavo pa bo spremlja priložnostna razstava slik, ki jo bo na to tematiko organiziral Muzej novejše zgodovine Celje. in bratom Alojzom so jih iz Celja, kjer je bilo zbirališče mater z otroki, najprej odpeljali v Frohnleiten na avstrijskem Štajerskem. Kasneje so jih ločili in s Francem sta zamenjala še pet taborišč, osvoboditev pa sta pričakala v taborišču Baumgarten, kjer so bili starejši, bolni in onemogli. Domov sta se vrnila julija 1945, brat Lojze se je vrnil septembra. Dom je bil delno pož-gan in zavetje sta našla pri maminih ostarelih starših, ki so skrbeli zanju, dokler nista, še zelo mlada odšla na svoje. FILM VREDEN OGLEDA, MAJA TUDI PRI NAS Spomini na tisto obdobje so težki, je povedal Štiglic. Življenje brez staršev, lakota, pomanjkanje in selitve so bile sestavni del najnežnejših otroških let, občutenja, ki niso nikoli izginila. Ravno iz tega razloga so ustanovili društvo, saj so želeli opozoriti, da so bili tudi ukradeni otroci žrtve vojne. Nekateri so se vrnili, drugi ne, so pa tudi primeri, ko so bili otroci posvojeni v Nemčiji in so šele po mnogih letih iskali svoje slovenske korenine. Štefka Sem OBČINA MOZIRJE IN KULTURNO DRUŠTVO JURIJ MOZIRJE V kulturnem domu se je razlegalo družinsko petje nje izgubila v vojni. Očeta so ustrelili v celjskem Starem piskru, mama je umrla v Auschwitzu. Oba je tako rekoč izgubil na isti dan, na veliki šmaren leta 1942, ko je oče umrl pod streli, od mame pa so ju z bratom ločili pred odhodom v otroško taborišče. Skupaj z bratom dvojčkom Francem, takrat sta bila stara štiri leta, Na cvetno nedeljo je Kulturno društvo Jurij Mozirje s pomočjo občine priredilo že 18. Družinsko petje zapored. V kulturnem domu se je predstavilo dvanajst družin, ki jim slovenska pesem predstavlja vrednoto in jih kot družino povezuje. Prireditev je povezoval Jurij Repenšek, ki je nastopil tudi v vlogi pevca. Zbrane sta pozdravila še mozirski župan Ivan Suhoveršnik in gost prireditve, evropski poslanec Lojze Peterle. Letos so bile družine povabljene, da predstavijo šaljive, hudomušne in zbadljive ljudske pesmi. Glede na to, da so pevci prišli iz različnih krajev Slovenije, so obiskovalci slišali bogato bero narečnih ljudskih pesmi. Te so jih spomnile na stare čase, običaje, lepoto narave in kot je za hudomušne pesmi značilno, medsebojne odnose. Nekateri izvajalci so se na prireditvi predstavili prvič, zopet drugi so postali že kar redni gostje. Poleg petja je namen prireditve prispevati k vrednotam v današnjem času, ohranjati slovensko družino kot osnovno enoto družbe ter na sploh spodbujati veselje do družinskega življenja. S prireditvijo, ki je postala že kar tradicionalna, želijo doprinesti k ohranitvi slovenske ljudske pesmi, da bo ta živela še naprej in razveseljevala tudi prihodnje rodove. Hkrati misli usmerjajo že v prihodnje leto k naslednji prireditvi. Barbara Rozoničnik Družina Šuligoj iz Mozirja se redno udeležuje prireditve. (Foto: Barbara Rozoničnik) Savinjske novice št. 17, 25. april 2014 11 Kultura, Oglasi SLIKARSKA IN KIPARSKA RAZSTAVA DRUŠTVA GAL Obraz in njegov izraz v Galeriji Mozirje Konec marca se je v mozirski galeriji s slikami in skulpturami predstavilo Kulturno društvo likovnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske doline - Gal. Rdeča nit razstave, ki jo je skupaj z društvom pripravila Osrednja knjižnica Mozirje, je portret. O teh, ki so nastali izpod rok zgornjesavinjskih ustvarjalcev, je zbranim spregovoril njihov mentor, akademski slikar Stojan Kneževic. Zbrane je pozdravila Vladimira Pla-novšek, ki je povezovala otvoritev razstave. V nagovoru je poudarila posebno mesto portreta v likovnem svetu. Portret namreč spada v najzahtevnejše področje ustvarjanja med figuralnimi vsebinami, zato zahteva veliko mero znanja in predanosti. Kako poteka delo v društvu Gal in koliko truda člani vložijo v nastanek umetniškega dela, dobro ve predsednica društva Branka Er-menc, ki je tudi sama med razstavljavci. Svojim kolegom je čestitala za pogum, saj, kot je dejala, se za- veda, kako težki so bili njihovi začetki, potem pa pride čas, ko zmo-reš svoja dela tudi razstavljati. Er-menčeva je prepričana, da bo z ak- tivnim delom vsem še naprej rasla ustvarjalna samozavest in predvsem kakovost njihovega dela. Njenim čestitkam se je pridružil Kneževic in kot vodja izobraževalne delavnice o portretih podal strokovni komentar nastalih del. Povedal je, da je za uspešen portret potrebnega veliko predznanja, ki ga razstavljajoči umetniki sedaj dokazano že imajo. Slovesen dogodek je pospremila glasba. Zbranim sta se predstavili učenki Glasbene šole Nazarje. Na klavir je zaigrala Manca Je-lšnik, ki se glasbenih spretnosti uči pri Urški Babič, Laura Presečnik pa se je predstavila na saksofonu, njen mentor je Bojan Zeme. Za klavirsko spremljavo Laure je poskrbela Urška Babič. Tatiana Golob Akademski slikar Stojan Kneževic in predsednica društva Gal Branka Ermenc sta ob otvoritvi razstave čestitala razstavljajočim umetnikom. (Foto: Tatiana Golob) LETA NIČ, EN DAN POTEM Dobrodelna predstava v Mozirju V soboto, 22. marca, je Župnija Mozirje ponudila obiskovalcem v kulturnem domu gledališko predstavo Ljubiteljskega gledališča Teharje Celje z naslovom Leta nič, en dan potem. To dobrodelno predstavo si je zamislil župnik Aleksander Koren, da bi z vstopnino pomagal domačemu gasilskemu društvu PGD Mozirje ter misijonu rojaka patra Miha Majetiča v Kazahstanu. Odrsko delo Zorana Simčiča v režiji Petra Simonitija je socialna zgodba iz časa kristusovega rojstva, zgodba pa je postavljena v Palestino, v kraje Nazaret, Betle-hem in Jeruzalem. Pripoved se ukvarja s tedanjim časom, verovanjem in zgodovinskim dogajanjem v Sveti deželi, z revščino in odnosi v družini v takratnih razmerah, ko Prizor s predstave Leta nič, en dan potem (Foto: Jože Miklavc) so bili preprosti ljudje brez znanja in so verovali v dobro in so se morali znajti s skromnimi možnostmi preživetja. Dogajanje v letu nič, po rojstvu Jezusa Kristusa, je imelo močan pečat na ljudi, ki so trpeli pomanjkanje tudi zaradi nekontroliranega števila rojstev otrok, ki so bili najpogosteje žrtve teh razmer in časa, žal pa tudi ženske, žene in matere. Mlada judinja Debora se je kot bodoča mati znašla v hudih škripcih, ko je kot najmlajša od 15 otrok v družini postala posmeh ljudi, ker še ni rodila potomca, njen mož La-meh pa se je temu upiral zaradi svoje nesposobnosti, nezaposlenosti in posvetnega življenja, s katerim se je globoko zadolžil. De-borina mati Noema je spodbujala hčer, naj vendarle rodi otroka, saj je to nekaj najlepšega v življenju človeka, družine in družbe. Na razplet dogajanja sta vplivala tudi Marija in Jožef po rojstvu njunega svetopisemskega otroka, ko se je sveta družina ustavila pri tej razdvojeni družini na poti iz Betlehema. Debora in Lameh sta kmalu za tem dobila sina Simona, ki je mnogo let kasneje pomagal nositi Jezusov križ. Jože Miklavc PRVOMAJSKO druženje Z ANSAMBLOM GOLTE aktivni dan - i^GAJZNAMI^ ■kicf0*[U ■iVHKlMKmOli □ SOBOTA, 10 12 Savinjske novice št. 17, 25. april 2014 Zgodovina in narodopisje H O naših prednikih (13) Piše: Aleksander Videčnik ŠE NEKAJ O POGREBNIH OPRAVILIH Nekoč so hribovci nosili svoje umrle v dolino na drogu, nanj so privezali krsto. V okolici Luč so uporabljali do šest metrov dolg drog, ki sta ga izmenično nosila po dva močna soseda umrlega. Ta drog so tod imenovali gol. Besedo izgovarjajo gov in je ženskega spola, saj pravijo »grem posekat' eno gol«. V zimskem času, kadar je bil sneg tako visok, da niso zmogli poti v dolino, so truplo pokopali v sneg in ga spomladi prenesli v dolino, da so opravili pogreb. Tu je bila navada, da so v krsto položili pildke. To so svete podobice. Dodali so še lesen rožni venec, kajti v krsti ni smelo biti nič kovinskega. V Lučah so po sedmini, ki je bila v kateri od gostiln, pred cerkvijo delili kruh siromakom. Večinoma so na pogrebu nosili krsto na no-silih, ki so jih imenovali nosle, ponekod pa trage. Zanimivo je, da so imeli na večjih kmetijah stalno pripravljeno kakšno krsto, hranili so jo na podstrešju. VEROVANJA V ZVEZI S SMRTJO Nekoč so ljudje verjeli v razne pojave, denimo v naznanilo smrti, strašenje, posledice nedovoljenega prestavljanja mejnikov ... Spoštovali so navade ob mrtvaškem odru. Takšna izročila so šla iz roda v rod. Naštejmo nekaj verovanj ob smrti. Ko v hiši kdo umira, otroci ne smejo blizu, vsaj otrok vse vidi, tudi tisto, česar odrasli ne, zato bi se lahko hudo prestrašil. Ko je mrlič v hiši, ustavijo vse ure. Ogledala zastrejo, pa tudi vsa okna. Kadar imajo mrliča doma, ne opravljajo poljskih del. Po smrti pustijo mrliča eno uro v postelji, da se odpočije. Nato ga umijejo in položijo na klop, da se zravna. Če je koga strah mrliča, mu mora stisniti roko, da ga strah mine. Posebno pazijo, da kdo ne položi denarja v krsto, ker bi to hiši prineslo nesrečo. Vse lesene predmete in rože, ki so bile v sobi, kjer je pokojni umrl, nesejo na plano in poškropijo z mrzlo vodo, da se duša pokojnika ne bi ma-trala (mučila). Ko sežigajo slamo iz slamnice, na kateri je pokojnik umrl, gledajo, kam nese dim, tam bo še v tem letu nekdo umrl. Skleda, v kateri je voda, s katero so umivali mrliča, mora biti počena. Po tem opravilu jo raz-bijejo na drobne delce in jih raztresejo po domačem gozdu. Žito za sedmino morajo zmleti, še preden prizadeti umre. Pogrebci, ki nosijo mrliča, morajo imeti bele pušeljce. Pogrebci, ki nosijo mladoletnika, nosijo prek zgornjega dela telesa od rame do pasu belo tkanino. Mladoletnico nesejo vrstnice, mladoletnika pa vrstniki. Nihče ne sme prižgati cigarete z mrliško svečo. Pogrebci med potjo ne smejo počivati. Če se v stavo zložena drva sama zrušijo, bo kdo v sorodstvu kmalu umrl. Če sova blizu hiše uka, bo kmalu umrl kdo domačih. Kadar krt prav blizu hiše veliko rije, bo nekoga »zrinil« s tega sveta. Če pes nenavadno veliko koplje, ugotavljajo smer jame, v tej smeri bo kmalu kdo umrl. Če se vrane okoli hiše na veliko podijo in močno derejo, bo kmalu kdo umrl. Če ima mrlič priprte veke ali celo odprte oči, vabi za seboj. Tisti, ki na poti v cerkev je, mora vedeti, da bo njegova krsta, ko ga bodo pokopali, hudo škripala. To so verovanja izpred druge svetovne vojne, ki so se jih spominjali le starejši ljudje v času, ko sem zbiral gradivo po hišah. Tako so verjeli, da bo tisti, ki je nedovoljeno prestavil mejnik, po smrti hodil nanj sedet. Težko se je vživeti v čase, o katerih pišemo, zato so ta verovanja lahko danes prilika za smešenje naših prednikov. Vendar je resnica pač ta, da so ljudje marsikateri narav- ni pojav smatrali za neko čudo, saj marsikaj neukim ljudem pač ni bilo povsem razumljivo. KOLEDNIŠTVO To je bil star običaj, tudi v naši dolini poznan. Žal je to petje zamrlo po drugi svetovni vojni, ko časi niso bili naklonjeni tovrstnim navadam. Po hitrem razslojevanju vaškega prebivalstva, ki je nastopilo kmalu po kmečki odvezi, je bilo na vaseh precej ljudi, ki so zelo skromno živeli. Družine so imele veliko otrok, predvsem družine kočarjev in ofrov so bile ogrožene. Tako je razumljivo, da so otroci takih družin iskali vse možnosti po kakšnih priboljških. Če upoštevamo razlago pisca slovitega slovarja Pleteršnika je koledovanje »pohod od hiše do hiše; pred hišami zaigrajo in zapojejo ter prosijo daru«. Pleteršnik rabi za ta običaj izraz kole-dnina. Ta izraz v naši dolini ni bil običajen, pač pa so rekli, da »gredo pet' svečnico ali da pojejo svete Tri kralje. Ponekod so rekli, da »gredo peti za pogačice«. Ti običaji niso bili v navadi povsod v dolini. Naši predniki so poznali veliko vrst pesmi, svatovske, koledniške, božjepotniške, žalostin-ke, družabne, cerkvene, zbadljivke, napitnice in še bi lahko naštevali. Ljudje so nekoč veliko peli, lahko bi rekli, da so v pesmih izražali razpoloženje. Nekoč sem prebral tole misel: »Slovenci so peli ob veselju in žalosti, sploh so v pesmih veliko povedali.« Veliko so k temu pripomogle knjige Družbe svetega Mohorja. V njih so ljudje našli marsikatero pesem. Mohorjeva je tudi izdala prvo slovensko pesmarico. Zato je misel F. S. Finžgarja, dolgoletnega urednika Mohorjeve, ki jo je ob nekem jubileju družbe zapisal: »Mohorjeva je učila Slovence brati in pisati in peti.«, še kako resnična. Pogrebni obred za Frančiško Drozg, dekletom v Dolu na Suhi leta 1916. Opaziti je, da imajo pogrebci ogrnjene bele trakove; tudi dekleta so vsa v belem, kar je bilo že na zunaj značilno za pogrebe mladih, neporočenih ljudi. Savinjske novice št. 17, 25. april 2014 13 Nasveti, Organizacije Ali prevoznic za les res ni več? MARIJAN DENSA, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov, Zavod za gozdove Slovenije, OE Nazarje Žledolom je lastnikom gozdov, gozdarjem Zavoda za gozdove Slovenije in prevoznikom lesa poleg vseh nevšečnosti vsaj začasno prinesel tudi eno dobro stvar. S spremembo zakona o gozdovih v začetku marca do 30. aprila 2015 v zasebnih (in občinskih) gozdovih prevoznica, ki je od lanskega avgusta grenila življenje lastnikom in gozdarjem, ni več obvezni dokument pri prevozu lesa. Lastnik gozda lahko uporabi listino o uporabi in prometu z gozdnimi lesnimi sor-timenti. Prevoznice (prevozni dokumenti) so še obvezne za les iz gozdov v lasti Republike Slovenije, v ostalih pa lahko lastnik za evidenco prevoza uporabi prej omenjeno listino. Namen »odpustka« je lažja odprava posledic žledoloma, vsaj tako piše v obrazložitvi. Obrazec po do sedaj zbranih podatkih v knjigarnah in papirnicah še ni dostopen. Vzorec listine je objavljen na spletnih straneh ministrstva za kmetijstvo in okolje ter zavoda za gozdove, kjer je prikazan primer vnosa podatkov. Listina je enaka za les za domačo porabo ali predelavo ter za oddan (prodan ali podarjen) les drugi fizični ali pravni osebi. Listino izpolni lastnik gozda ali drugega zemljišča, na katerem so bile posekane gozdne drevesne vrste. Lastnik v listino vpiše podatke o lesu: količino in strukturo (hlodovina ali drva) po drevesnih vrstah, datum spravila do doma, prevoza ali dobave, ter svoje podatke in podatke (morebitnega) prejemnika lesa. Listina mora biti izpolnjena najkasneje v treh dneh po spravilu, prevozu ali dobavi, lastnik pa ga mora hraniti najmanj pet let. V primerjavi s prevoznico je listina precej enostavnejši in lastniku prijaznejši dokument, še vedno pa je uradni dokument evidence lesa. Njeno vodenje, pravilno izpolnjevanje in hrambo preverjata gozdarska inšpekcija in carina. Globe za kršitelje so za pravne osebe, posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnosti, in za samostojne podjetnike posameznike od 300 do 15.000 evrov. Gozdarji ZGS o listini lastnike gozdov sproti obveščamo pri rednem delu in na svoji spletni strani. Pri tem opažamo, da lastniki gozdov te listine praktično še ne uporabljajo, ker zanjo ne vedo. Lastniki gozdov so si ob novici, da je nepriljubljena prevoznica (začasno) ukinjena, oddahnili in očitno spregledali, da jo je nadomestila listina, ki je bila zaradi enostavnosti v javnosti manj zanimiva in se o njej ni veliko sporočalo v medijih. ,lHWMER Listina o uporabi in prometu z gozdnimi lesnimi sortimenti Podatki, ki jih vodi lastnik gozda oziroma drugega zemljišča na podlagi te I ¡sline, skujjaj z dovoljenjem o posek«, so skladni i. za h lev o Uredbe 995/2010/EU o informacijah o dobavah, ki jih mora gospodarski subjekt, ki ;i:ijc ks in lesne proizvode na notranji trg zagotavljati 5 let, Lastnik gozda oziroma lastnik drugega zemljišis, na katerim sa rasle gozdne drevesne vrste (ime in priimek ter naslov oziroma firma in sedež); , __j/1aM AijMKf^Mfr/jM LMum Zapored na Številka Drevesne vrste Gozdni lesni sorti m eni i (hlodovina, itrva, sekanci,.,,} Količine (m', t, prm,.,.) Prodaj* ali dobava (kupec ali prejemnik in datum dobave) ali Lastna uporaba (dal um prevoza ali spravila) 1, SMEČA HI ob t 7Sm¿ 7MEs.f. 403.20^ / ■RH&C/ mahi ffi^'- tvical/ wm _3 o y mu ■MM 2- -SiIČElf MiA 1,0 ^ Al n /i i /J JWÍ OS/** CMPLLr A binKi t ¡T . 1 Prevoznice (prevozni dokumenti) so še obvezne za les iz gozdov v lasti Republike Slovenije, v ostalih pa lahko lastnik za evidenco prevoza uporabi listino. OBČINA GORNJI GRAD IN LJUDSKA UNIVERZA VELENJE Tudi v tretjem življenjskem obdobju je lahko lepo Zadnji petek v marcu je bilo v sklopu brezplačnih predavanj na gornjegrajski šoli srečanje namenjeno tretjemu življenjskemu obdobju. Predavanja sta organizirali Občina Gornji Grad in Ljudska univerza Velenje. Velikemu številu udeležencev sta spregovorila Branka Knific in mag. Tone Kladnik, katerega korenine segajo v Luče. Oba socialna delavca in partnerja, sedaj že upokojenca, sta se s starejšo generacijo ukvarjala poklicno in tudi kot prostovoljca in s poslušalci sta delila bogate izkušnje. Poudarila sta, da tretje življenjsko obdobje res zaznamuje pešanje telesa, vrsta težav in tudi izgube, a s pozitivnim pogledom na življenje so Tudi starost je lahko lepa, če živimo polno, sta povedala Branka Knific in Tone Kladnik. (Foto: Štefka Sem) lahko tudi leta starosti lepa. Vse je mljeni, zato sta iz lastnih izkušenj seveda odvisno od zdravja in poču- povedala, da velikokrat potrebujejo tja. Starejši ljudje so velikokrat osa- samo pogovor in druženje. Starost je obdobje, katerega bi velika večina srednje generacije najraje kar izbrisala, a kot sta povedala predavatelja, so ljudje v starosti zreli, modri in izkušeni, hkrati pa so mladim nepogrešljiva pomoč pri skrbi za njihove otroke tudi pri vzgoji. Mlade družine se danes soočajo s pomanjkanjem časa za otroke in njihovo vzgojo, tukaj pa vlogo z veseljem prevzamejo upokojeni stari starši. Predavanja so se udeležili prostovoljci projekta Starejši za starejše. Predavatelja sta pozdravila koordinatorka projekta Karlina Mermal in župan Stanko Ogradi. Stefka Sem 14 Savinjske novice št. 17, 25. april 2014 Ljudje in dogodki, Oglasi CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD V prvem pomladnem mesecu še posebej pestro V gornjegrajskem centru starejših se v marcu zvrsti več prireditev, saj v tem mesecu obeležijo tako osmi marec kot materinski dan, pri tem pa ne pozabijo niti na svoje moške stanovalce. Ob tej priložnosti so povabili v goste otroke iz bližnjega vrtca, na tradicionalni obisk pa so prišle članice Slovenske ženske zveze Zgornje Savinjske doline pri SLS skupaj s poslancem Jakobom Presečnikom. Najmlajših, ki s seboj prinesejo radost in živahnost, se stanovalci in zaposleni še posebej razveselijo. »Mi se lahko pohvalimo, da imamo najbolj- šega soseda - to je gornjegrajski vrtec,« je ob tem dejala direktorica centra Francka Voler. Članice ženske zveze vsako leto pripravijo zanimiv program. Tako je bilo tudi tokrat. Predsednica Mateja Brlec Suhodolnik je spregovorila o tem, kako starejši in bolni ljudje lahko veliko dajo sočloveku. Pri tem se je spomnila pokojne Sol-čavanke, ki je sama trpela za Alzheimerjevo boleznijo, pa je kljub temu pomagala ostarelim v svoji okolici, dokler je le mogla. »Vsak človek je poseben in nenadomestljiv. Vsakdo, četudi je bolan, star ali invalid, lahko pomaga izboljšati naš svet s tem, da pomaga tistim, ki so še šibkejši od njega,« je povedala Brlec Suhodolnikova. Posebne pozornosti je vedno deležen tudi poslanec v državnem zboru Jakob Presečnik, ki center obišče večkrat čez leto, zagotovo pa takrat, ko pridejo članice ženske zveze. Tokrat se je navezal na besede predhodnice in poudaril, kako pomembno je, da vsakdo okrog sebe seje dobro voljo in živi v harmoniji z drugimi. Kulturni del programa so z lepimi glasovi popestrile Ljudske pevke Lipa. Za spremljavo na harmoniki je poskrbela mlada Tea Štrukelj iz Šmartnega ob Dreti. Marija Lebar Ljudske pevke Lipa se rade odzovejo vabilu v center starejših. (Fotodokumentacija centra) ZGODBE, KOT JIH PRIPOVEDUJE SAVINJA Knjižni prvenec Milojke Mohor V Slomškovi dvorani v Mozirju se je s knjižnim prvencem Zgodbe reke Savinje in s pravljicami o Ko-reninku predstavila Milojka Mohor iz Mozirja. Avtorica živi ob Savinji in pravi, da se je vode včasih bala, potem pa je po spletu okoliščin svoj novi dom našla ravno ob reki. Danes se je ne boji več, reko spoštuje in se od nje uči. Pravi, da ji Sa- V knjigi Milojke Mohor so opisani resnični dogodki z dodanimi izmišljenimi motivi. (Foto: Barbara Rozoničnik) vinja pripoveduje zgodbe, bregovi vzdolž reke so poseljeni, vesele in žalostne zgodbe teh ljudi pa reka nosi s seboj. Pisateljica poskuša živeti v sozvočju z naravo in je stalna opazovalka njenega spreminjanja. V knjigi so opisani resnični dogodki z dodanimi izmišljenimi mo- tivi, navdih pa avtorica dobi v vsakdanjem življenju. V zgodbah ni poudarek na osebah, ampak njihovih občutjih. V pisanje vplete še svoja občutja in upa, da bodo zgodbe bralce spodbudile k razmisleku o naših medsebojnih odnosih, saj se v njenih zgodbah lahko najde sleherni bralec. Pogovor z avtorico je vodil Filip Vrabič, nekaj besed pa je spregovoril tudi avtoričin sin Jurij Mohor, ki je ilustriral pravljice o Koreninku. Kore-ninko je ime za drevo in se pojavlja v zgodbah za otroke. Za pisanje teh zgodb se je Milojka odločila, ker želi zapustiti nekaj tudi najmlajši generaciji, saj ji je tudi zapuščina, ki jo je prejela od svojih staršev in starih staršev neizmerno dragocena. Večer so s pesmijo popestrili člani Lovskega okteta Smrekovec ter gledališka uprizoritev odlomka ene od zgodb. Omeniti velja tudi, da je bila prva zgodba v knjižnem prvencu zmagovalka Onine zgodbe 2007 in je prejela Onino pero. Barbara Rozoničnik Odstranitev drevja in vejevja iz varovalnega pasu drete Koncesionar vzdrževanja vodotokov Nivo Celje je v tem letu izvedel zelo obsežno čiščenje struge Drete od kraja Šmartno ob Dreti proti Na-zarjam. Dela še niso zaključena. Občina Nazarje je poslala prošnjo na izvajalca del, da pred začetkom košnje s travnikov odstranijo drevje in vejevje, ki so ga očistili iz vodotokov. Nivo je 22.4.2014 podal pojasnilo in prošnjo z naslednjo vsebino: »Glede drevja in vejevja prosimo za pomoč občanov. Sporočite jim, da lahko zainteresirani priobalni lastniki vzamejo drevje in ga porabijo za namen kurjave, pod pogojem, da počistijo kompletne kupe, torej poberejo in odstranijo tako večja debla kot tudi manjše veje in dračje«. Občina Nazarje v imenu Nivo Celje obvešča lastnike o možnosti odvzema vej in drevja iz varovalnega pasu Drete, s čimer se bo s skupnimi močmi povečala poplavna varnost območja. Občinska uprava, Občina Nazarje Savinjske novice št. 17, 25. april 2014 15 Ljudje in dogodki, Oglasi OSNOVNA ŠOLA MOZIRJE Kuharski tečaj pa to ... Na OS Mozirje radi kuhamo in počnemo vse, kar h kuhanju spada. V kuhinji in gospodinjski učilnici se pri krožku ali pouku nemalokrat vrtijo mlajši in starejši učenci skupaj z učiteljicami. Velikokrat po šoli prav omamno zadiši po sveže pripravljenih dobrotah. Lahko bi rekli, da obvladamo kuhanje. Kako in kaj pa zajtrkujemo? O tem smo se spraševali učenci in starši, ki smo se udeležili kuharskega tečaja z gospo Marjanco Hari No-vinšek, zobozdravnico in strokovnjakinjo za zdravo prehrano. V torek, 18. marca, smo v šolski jedilnici ponovno potrdili ugotovitev, kako pomemben je zajtrk za človeka, ki želi dan preživeti zdravo in aktivno. »Brez goriva tudi avto ne gre,« nam je trditev ponazorila naša gostja, ki se je odrekla honorarju in povračilu potnih stroškov, kot to počnejo tudi drugi člani društva Adra. Leta promovira zdrav način življenja in pomaga ustanovam zbirati denar za različne namene. Prispevki udeležencev bodo namenjeni šolskemu skladu. Udeleženci tečaja si bomo zajtrke, in še kakšen obrok, odslej popestrili s preprostimi jed-mi, za katere potrebujemo sadje, zelenjavo, žitarice, začimbe, mešalnik in včasih tudi štedilnik. Pekli smo polnozrnate palačinke, skuhali krompir, testenine in lečo, nato pa mešali sadne in zelenjavne solate, namaze in »smutije«. V pol ure je bila miza polna lepo okrašenih jedi, ki smo jim dodali še domač kruh gospe Marjance in učite- ljice Mete. 26 lačnih ust je degustiralo te sveže in slastne ideje. Nič težkega, nič kompliciranega, samo malo dobre volje in nekaj sestavin, ki jih ima skoraj vsaka kuhinja in vrt. Janja Irman Kolar V pol ure je bila miza polna lepo okrašenih jedi, ki smo jim dodali še domač kruh gospe Marjance in učiteljice Mete. MLADINSKO DRUŠTVO NAZARJE Zdrav način življenja je ključen za dobro počutje, vitalnost in kakovostno tretje življenjsko obdobje. Da bi ljudi čim bolj ozavestili o pomenu le-tega, so se v Mladinskem društvu Nazarje odločili organizirati projekt Zdravi maj. Vsako soboto v mesecu maju bodo pripravili delavnice in predavanja na temo fizičnega in mentalnega zdravja. JOGA SMEHA 3. maja bo potekala delavnica Joga smeha, ki jo bo izvedla študentka biopsi-hologije Neža Hribar. Na delavnici bo poskrbljeno za zabavno in sproščeno vzdušje, na kateri se bo vse vrtelo okrog pomena smeha in sreče. Na delavnico se je potrebno prijaviti na elektronski naslov m.d.nazarje@gmail.com, saj je število mest zaradi velikega povpraševanja omejeno. Delavnica bo brezplačna. URA Z ANGELSKO TERAPEVTKO 10. maja bo potekala Ura z angelsko tera-pevtko Majo Lipnik, ki bo razložila, kako sliša- Zdravi maj ti in razumeti božanska sporočila. Obvezne so prehodne prijave na maja.lipnik@gmail.com ali na tel. št. 041 796 827. Prispevek za udeležbo na delavnici znaša 10 evrov. Predavanje bo potekalo v prostorih Mladinskega društva Nazarje v Domu kulture Nazarje - zadnji vhod bivše poslovalnice NLB. Več o Maji Lipnik si lahko preberete na njeni spletni strani www.majalipnik.com. KAKO SE LAHKO VSAK RAZMIGA DOMA 17. maja bo za zdravje poskrbela Urška iz FIT Effecta, ki bo vodila skupinsko vadbo. Podala bo tudi nekaj uporabnih nasvetov, kako se lahko vsak razmiga doma ali zunaj na svežem zraku. Udeležba na delavnici bo brezplačna. Lokacija vadbe bo objavljena naknadno na facebook strani Mladinskega društva Nazarje. ZAKAJ JE POMEMBNO, DA SMO AKTIVNI 24. maja bo o pomenu gibanja in fizične aktivnosti predaval športni trener David Zadra-vec. Udeleženci bodo izvedeli veliko informacij o zdravem gibanju, zakaj je pomembno, da smo aktivni, in kako se lotimo rekreacije na pravilen način. Predavanje bo potekalo v prostorih Mladinskega društva Nazarje v Domu kulture Nazarje in bo brezplačno. O ZDRAVEM PREHRANJEVANJU 31. maja bo še predavanje o zdravem prehranjevanju, ki ga bosta izvedla diplomirana dietetika Matjaž Pirc in Eva Marija Čad. Podala bosta veliko uporabnih nasvetov, kako naj bodo sestavljeni zdravi obroki, nato pa bosta na voljo še za vprašanja udeležencev na temo zdrave prehrane. Brezplačno predavanje bo potekalo v prostorih Mladinskega društva Nazarje v Domu kulture Nazarje. VSI DOGODKI SO ZA VSE Vsi dogodki bodo odprti za javnost in ne bodo starostno omejeni. S tem želijo mladi doseči, da bi več ljudi imelo več informacij na temo zdravega načina življenja. Več informacij o delavnicah in predavanjih bo objavljenih na facebook strani Mladinskega društva Nazarje. PR 16 Savinjske novice št. 17, 25. april 2014 Kultura DOBRODELNI KONCERT V MOZIRJU NAPOLNIMO SLOVENIJO S SREČNIMI OTROKI Z gospel zborom Bee Geesus Od ljudi - z ljudmi - za ljudi Osnovna šola Mozirje in humanitarno društvo Adra Slovenija sta v okviru projekta Napolnimo Slovenijo s srečnimi otroki pripravila dobrodelni koncert. Omenjeni naslov je bil tudi moto in poslanica gostov večera, pevcev in pevk gospel zbora Bee Geesus. Ti so pod geslom Od ljudi -z ljudmi - za ljudi nastopili v mozirskem kulturnem domu in tako pomagali pridobivati sredstva, ki so jih v OŠ Mozirje namenili šolskemu skladu za pomoč učencem pri plačilu razširjene obšolske dejavnosti. Obiskovalcem so se v polni dvorani kot instru-mentalisti in pevci predstavili tudi učenci oddelka s prilagojenim programom ter tretje- in četrto-šolci. Slednji so z gosti pripravili skupno točko. Prireditev je z mislimi o dobrodelnosti dopolnjevala moderatorka Janja Irman Kolar. Zasedba Bee Geesus, ki deluje pod taktirko Mateja Virtiča, enega vidnejših predstavnikov a cappelle v Sloveniji, združuje več kot dvajset pevcev iz vseh koncev Slovenije. Pevci vse glasbene elemente ustvarjajo vokalno, brez kakršnihkoli efektov ali elektronskih pomagal. Zazve- nijo bobni, bas ter številni posebni efekti, ki so povzročeni z usti in včasih z drugimi deli telesa članov zbora. S tem se na pristen način pribli- žujejo tradicionalnemu izvajanju afriške in afro-ameriške čaščenjske glasbe. MŠ Kljub temu da so bile pesmi v angleščini, je zbor Bee Geesus tudi v Mozirju s svojo energijo in izvedbo navdušil občinstvo, ki si je izborilo dva dodatka. (Foto: MŠ) GLASBENA ŠOLA NAZARJE ■ ■ vi n i «v • «•• • I I •■•• v t • Urška Babic z največjimi klavirskimi uspesnicami Učiteljica klavirja se je kolektivu Glasbene šole Nazarje pridružila septembra. Učenci pravijo, da je prijazna, sama pa, da je zahtevna in, da želi, da radi obiskujejo ure klavirja. (Foto: KRN) V dvorani Glasbene šole Nazarje je konec marca nastopila Urška Babič. Učiteljica klavirja je pripravila pravo glasbeno poslastico, saj je v repertoar uvrstila le najbolj prepoznavne skladbe največjih skladateljev. Že začetek je navdušil, ko je poslušalce prevzela Beethovnova Za Elizo. VEČKRATNA NAGRAJENKA PIANISTIČNIH TEKMOVANJ Urška Babič, ki igra klavir od svojega petega leta, je večkratna nagrajenka državnih in mednarodnih pianističnih tekmovanj. Ko je bila stara osem let, je osvojila slovensko glasbeno javnost, saj je na državnem tekmovanju kot najmlajša udeleženka osvojila drugo nagrado in tako opozorila na svoj veliki potencial. Dve leti kasneje je debitirala kot solistka z orkestrom. Babičeva poleg koncertne dejavnosti poučuje klavir v Glasbeni šoli Nazarje. »Učenci pravijo, da sem prijazna učiteljica. Sem pa tudi kar zahtevna. Pomembno mi je, da učenci radi obiskujejo ure klavirja in da radi igrajo,« je na vprašanje, kakšna učiteljica je, odgovorila Babičeva. NA NASTOP SE JE PRIPRAVLJALA VSE ŽIVLJENJE Študij na Dunaju ji je dal vse potrebno znanje za poučevanje. Kolektivu glasbene šole se je pridružila septembra. Pravi, da je imela vedno že- ljo za igranje klavirja in, da se nikoli ni spopadala z mislijo, da bi zaključila s to aktivnostjo, ki je postala njena služba. Pravi, da ima v sebi vztrajnost, ki jo potrebuje vsak pianist. »Poleg tega mora imeti pianist dober spomin, saj izvajamo celotne koncerte na pamet, potrebuje tudi posluh in ustvarjalnost z interpretacijo del. Zelo pomembno je tudi, kakšno karizmo ima na odru in kako se znajde. Nekateri »zmrznejo«, drugi pa dajo vse od sebe.« Ne-zanemarljiv faktor je tudi sreča, saj obstaja ve- liko pianistov, za katere širša javnost nikoli ne izve. Za koncert v Nazarjah, na katerem je zaigrala skladbe Beethovna, Scarlattija, Chopina in Li-szta, se je pripravljala vse življenje. Tako, kot za vsak nastop. »Pri nastopanju mi je pomembna dobra atmosfera, da začutim, da ljudi pritegne,« je zaključila Babičeva, ki ima za sabo že številne uspešne nastope in tekmovanja na domačih odrih in v večjih evropskih prestolnicah. Katja Remic Novak Savinjske novice št. 17, 25. april 2014 17 Ljudje in dogodki DOBRODELNA AKADEMIJA OB DNEVU STARSEV V NAZARJAH Zbirali denar in potrebščine »Za srce Mozambika « Župnija in frančiškova mladina Nazarje sta v cerkvi Marije Nazaret pripravila dobrodelno akademijo ob dnevu staršev. Zanimivo urico pestrega programa so poimenovali Za srce Mozambika. Obiskovalcem so se predstavili s pesmimi in recitacijami o materah in očetih, o starševski ljubezni ... Izbor pesmi tako za frančiškove otroke kot frančiškovo mladino je naredila Klara Praznik, o materinskem dnevu sta svoje misli ob vodenju programa prepletala Urška Bider in Nejc Presečnik. Kot gostje so zapeli pevci in pevke skupine Lučke iz Vitanja pod vodstvom Jerneje Vivod Ušen. Skupino sestavljajo osnovnošolci in srednješolci iz Vitanja. Po petih letih delovanja njihov repertoar obsega preko 140 pesmi iz vseh delov cerkvenega leta. S petjem sodelujejo pri nedeljskih in prazničnih mašah ob desetih dvakrat do trikrat na mesec. Tudi v Nazarjah so pripravili izbor pesmi, ki so navdušile obiskovalce. O akademiji, ki je bila namenjena tudi zbiranju finančnih sredstev in ostalih potrebščin za otroke Mozambika, je spregovorila Mojca Špende. Mojca se namreč s skupino prostovoljcev odpravlja prav na črno celino. Nastanili se bodo v Centru Marije Pomočnice v Namaachi, ki ga vodijo sestre salezijanke. Njihova enomesečna odprava pa bo namenjena tudi vode- nju različnih delavnic in animiranju otrok iz Mozambika. Marija Šukalo Otroci so zapeli o ljubezni do staršev in svojih bližnjih. (Foto: Marija Šukalo) DRUŽINSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Franci Novak, Urban Golob: Po sončnih obronkih Slovenije Pohodniški vodnik predstavlja 60 večinoma krajših, malo do srednje zahtevnih izletov, primernih tudi za družine. Avtorja sta za izletniške cilje izbrala nekatere najbolj slikovitih slovenskih pokrajinskih pejsažov. Pohodnike vodita preko krasa, mediterana do hribovskih in gorskih lokacij in izletnikom tako predstavita vso raznolikost slovenske narave. Osrednje vodilo vodnika je povabiti ljubitelje narave na sončne pohode, nekaj pa je tudi takšnih, ki vodijo po hladnejših pobočjih, primernih za poletne dni. Avtorja bralcu vodnika predstavita tudi naravne in zgodovinske znamenitosti, ki lahko popestrijo izlete. VRTEC MOZIRJE Z risankami skozi brezskrbno otroštvo Malčice in malčki, ki dopoldneve, nekateri tudi popoldneve, ob odsotnosti staršev preživljajo v mozirskem vrtcu, so se na zadnji marčevski petek predstavili na parketu mozirske športne dvorane. S prireditvijo Od srca k srcu so nasmejali svoje starše, stare starše in ostale, ki so jih prišli pogledat in zaploskat ob njihovi prisrčnosti. Tema letošnje prireditve so bile risanke. Vzgojiteljice so otroke v uri dolgi prireditvi popeljale skozi svet risanih junakov, ki je v veliki meri tudi njihov svet. Petje, ples in igra so nujne sestavine otroških življenj, s katerimi si krepijo gibalne sposobnosti, samozavest in občutek, da so vredni. V svet risank je obiskovalce najprej vpeljal pevski zbor. Seveda so peli pesmi iz risank, ki so jih vzgojiteljice tudi odigrale. Nato so stopili na parket najmanjši in najmlajši. Delfinčki so se prelevili v palčka Davida, pikapolonice so postale neustrašna junaka iz risanke A je to?, bibe so slikale kot Bojan, sončki pa so pujsali kot pujsa Pepa, sovice so se vrnile v čas Kremenčkovih, polžki pa so se spomnili lesenega junaka Ostrž-ka. Medvedki so zaplesali ob čebelici Maji, muce pa z backom Jonom. Zajčki so dokazali, da lahko z gasilcem Samom vse pogasijo, lisičke pa so skupaj s Smrkci ugnale hudobnega Gar-gamela. Za konec so miške odigrale prizor iz poučnih zgodbic prijaznega Krtka. Bibe so slikale kot Bojan iz risanke. (Foto: Benjamin Kanjir) Ravnateljica Mateja Glušič se je zahvalila vsem za udeležbo, predvsem pa svojemu osebju, ki se je v času priprave tega dogodka z otroki pogovarjalo o družinah in njihovem pomenu. Benjamin Kanjir I 18 Savinjske novice št. 17, 25. april 2014 Ljudje in dogodki MEDGENERACIJSKO SREČANJE PROSTOVOLJCEV OSNOVNE ŠOLE MOZIRJE IN VAROVANCEV CENTRA ZA STAREJŠE OBČANE GORNJI GRAD Skok v mladost Na sončno sredo, 2. aprila, smo se prostovoljci OS Mozirje družili z varovanci Centra starejših Gornji Grad. Na naši šoli smo priredili medge-neracijsko srečanje, s katerim smo želeli izmenjati znanja in izkušnje drug z drugim. Druženje smo začeli s kratkim uvodom otroškega pevskega zbora, glasbenikom ter komikoma Matejem in Borutom. Pričakovali smo večjo zadržanost s strani obiskovalcev, a smo hitro spoznali, da so vesela in prijetna družba. Vsi so bili nasmejani in zelo zgovorni. Naši gostje, ki so želeli bolje spoznati računalnike in tehnologijo današnjega časa, so odšli z Ano in Uršo v računalniško učilnico. Tam so se spoznali z družabnimi omrežji, kot so facebo-ok, gmail in skype, pri čemer smo jim lahko bili učenci v veliko pomoč, saj smo super tehnološka generacija. Tisti udeleženci, ki jim tehnologija ni preveč dišala, so igrali družabne igre. Tukaj smo učenci morali priznati njihovo premoč, saj so nas premagali v vsaki izmed iger. Prišel je čas za malico, postregli smo jim s tradicionalno govejo juho. Kako je bilo nekoč v šoli? Drugače kot zdaj, vsekakor! Da bi naše goste spomnili, kako je sedeti v šolskih klopeh, smo jim skupaj z učiteljico Zlatko Jeseničnik pripravili uro zgodovine. Pokazali smo jim razlike v šolski opremi, načinu učenja in pravilih. Nato so nam pripovedovali o izkušnjah in spominih iz šolskih klopi. Vsega so se še dobro spomnili: katera učiteljica je bila najstrožja, kakšne kazni so dobili ... Spoznali smo, da nimamo nikakršne potrebe po pritoževanju nad sedanjimi razmerami v šolah. Za zaključek našega srečanja smo želeli goste popeljati po naši šoli. Sli smo do 4. A razreda, kjer so nam zapeli, zaplesali in zaigrali na harmoniko. Skupaj smo zapeli in se spominjali veselih dni. Tudi kakšna solzica se je zasvetila v kotičku očesa. Vse nas je navdušilo igranje učen- cev osnovne šole s prilagojenim programom na Orffovih glasbilih. Nagradili smo jih z dolgim in glasnim aplavzom. Dan je bil čudovit in zagotovo nam bo ostal v lepem spominu. Minil je kot en sam lep trenutek. Upamo, da je bila za naše goste iz Centra starejših Gornji Grad izkušnja ravno tako prijetna kot za nas, zato si želimo čimprejšnjega ponovnega snidenja z njimi. Urška Furst, Sara Pungartnik Goličnik Člani Kluba prostovoljcev OŠ Mozirje so se družili z varovanci Centra starejših Gornji Grad. OSNOVNA ŠOLA REČICA OB SAVINJI Bogat kulturni program darilo staršem Učenci rečiške osnovne šole so s svojim učitelji in mentorji zadnji petek v marcu pripravili prireditev za starše. Posvetili so jo materinskemu dnevu, zato ni naključje, da je bilo njihovo občinstvo, ki je dodobra napolnilo avlo šole, starši in stari starši. Pozdravne besede je obiskovalcem namenil ravnatelj Peter Podgoršek, ki je izpostavil, da otroci vsako leto pokažejo, kaj so se naučili. »Ker spomladanski čas zaznamujejo številni prazniki, kot so valentinovo, materinski dan in velika noč, naj bo prireditev darilo,« je povedal in poudaril, da na šoli deluje 33 interesnih dejavnosti in kar tretjina se »spogleduje« s petjem, glasbo, kulturo, umetnostjo, literarnim in dramskim ustvarjanjem. Iz otroških grl se je slišalo petje, recitacije, pokazali so nekaj plesnih korakov, nastopili so tudi gledališki talenti. Da je vse teklo, kot je treba, so učencem pomagali razredniki in mentorji. Marija Šukalo Iz otroških grl se je slišalo petje, recitirali so in pokazali nekaj plesnih korakov, nastopili so tudi gledališki talenti. (Foto: Marija Šukalo) Savinjske novice št. 17, 25. april 2014 19 Šport, Organizacije SVETOVNO SMUČARSKO PRVENSTVO GLASBENIKOV SCHLADMING 2014 Velik uspeh slovenske smučarsko-glasbene reprezentance Potem ko so se slovenski glasbeniki 14. marca pomerili na smučarski tekmi na Golteh in na osnovi dosežkov sestavili glasbeno smučarsko reprezentanco za nastop na svetovnem prvenstvu te vrste v Schladmingu, smo lahko le ugibali, ali bodo naši smučarke in smučarji tudi letos ponovili dobre rezultate iz prejšnjih let. V organizaciji agencije Geržina videoton so 5. aprila na znanem smučišču Planai za slovenske glasbene barve nastopili Franci Podbre-žnik (Happy band), Niko Legat in Aljoša Jazbec (Veseli Begunjčani), Jaka Matijovc (Larix), Vili Bezjak (Kolibri), Matija Selišnik (Kačji pastirji) in Špela Osterc (Pihalni orkester Zarja Šoštanj). Veleslalom je na Hochwurznu odpeljalo kar 140 tekmovalcev iz različnih evropskih držav. Špela Osterc je v damski kategoriji dosegla Slovenski smučarji glasbeniki na uspešnem delu v Schladmingu odlično tretje mesto, v kategoriji fantov in gospodov je Slovenija dosegla tretje mesto, takoj za Avstrijo in Nemčijo. Najhitrejši »naš« je bil tudi tokrat Franci Podbrežnik, na desetem mestu, celotna ekipa pa je zasedla šesto mesto. So pa vse pokale in lovorike pobrali naši glasbeniki na prireditvenem prostoru in po uličnih koncertih, saj so pred tisočimi obiskovalci petdnevne prireditve, med kakšnimi 50 znanimi ansambli iz vse Evrope, zabavali tudi in predvsem Okrogli muzikanti ter Veseli Be-gunjčani. V glavnem pa so tudi številni ansambli iz Nemčije, Avstrije, Italije, Švice in Nizozemske v večini izvajali skladbe slovenskih avtorjev (Avsenik, Alpski kvintet, Mihelič, Slovenski mu-zikanti idr.). Jože Miklavc ŠPORTNO DRUŠTVO GMAJNA VARPOLJE Veliko energije Po besedah predsednika Franja Pukarta je imelo Športno društvo Gmajna Varpolje v preteklem letu pestro sezono športnih in rekreativnih dogodkov ter delovnih akcij v parku v Varpoljah. Ujma, ki je bila novembra 2012, je naredila veliko razdejanje na površinah in objektih, ki so jih člani društva uspeli sanirati lani. Poplavna sanacija je terjala veliko privarčevanih sredstev. Prioriteta društva v preteklem letu je bila posodobitev igrišča za najmlajše. Tega so sredi junija predali svojemu namenu. Poleg memorialnega Colnarič-Žunterjevega turnirja v malem nogometu in prvenstva v balinanju so v športnem parku pripravili 24-urni maraton v odbojki na mivki. Izpeljali so tudi odboj- in sredstev vložili posledic poplave za odpravljanje karski turnir naključno izžrebanih trojk. Druženje krajanov so izvedli poleti na pikniku zadnjo počitniško soboto. Lani so se podali na strokovno ekskurzijo po Dolenjski in Beli krajini ter ob zaključku sezone pripravili kostanjev piknik. Tudi v letošnjem letu so njihovi načrti delovno naravnani, želijo namreč narediti še skladiščni prostor ob brunarici. Pri organizaciji prireditev in druženj članov pa bo delo potekalo po ustaljenih tirnicah. Marija Šukalo Franjo Pukart je povedal, da je za njimi pestra sezona športnih in rekreativnih dogodkov ter delovnih akcij. (Foto: Marija Šukalo) BLAGOSLOV MOTORJEV V ŠMARTNEM OB PAKI Rekorden obisk iz vse Slovenije Moto klub Packenstein in Mladinski center Šmartno ob Paki sta konec marca pripravila srečanje ljubiteljev dvoslednih vozil. Pred centrom se je zbralo več kot 800 ljudi iz motorističnih klubov. Preizkusili so se v družabnih igrah in se zabavali ob zvokih Resonance. Za blagoslov jeklenih konjičkov in udeležencev je poskrbel dekan Ivan Napret. Šmarski moto klub deluje že osmo leto. O njem je spregovoril predsednik in ustanovni član Pe- ter Podgoršek. Klub prične sezono z blagoslovom marca in jo konča s potopisnim predavanjem in moto martinovanjem. Med naloge, ki so si jih zadali, je tudi šola varne vožnje pri slovenski zvezi moto-klubov. Marija Šukalo Da druženje ljubiteljev jeklenih konjičkov poteka tako, kot se spodobi, se člani držijo strogo predpisanih pravil. (Foto: Marija Šukalo) 20 Savinjske novice št. 17, 25. april 2014 Organizacije, Šport TURISTIČNO DRUŠTVO MOZIRJE Kraj pripravljajo na prihod komisije Turistične zveze Slovenije Predsednik Turističnega društva Mozirje Andrej Klemenak je na občnem zboru organizacije nanizal vrsto prireditev, ki so jih lani njeni člani pripravili sami ali v sodelovanju z ostalimi občinskimi društvi. V začetku leta 2013 so skupaj z zeliščari-cami Društva upokojencev Mozirje sodelovali na sejmu v Ljubljani. Nato so poskrbeli za organizacijski del očiščevalne akcije, ki se je je udeležilo okoli 250 občanov. Nadaljevali so s programom potovanj po domovini in v tujino in kar dve skupini odpeljali na ogled luksuzne križarke, ki je bila zasidrana v Benetkah. V lanskem letu so poskrbeli za ocenjevanje javnih zgradb in okolice. Za najlepšega je bil izbran lovski dom, ki je ob svetovnem dnevu turizma gostil zaključno prireditev v občini. Podmladek turističnega društva deluje v osnovni šoli. Lani so sodelovali pri projektu Na zabavo v naravo in izdelali nalogo učne poti Pod Ločko goro. V tem času so končali z organizacijo očiščevalne akcije, kraj pa pripravljajo na prihod komisije v pro- jektu Turistične zveze Slovenije Moja dežela lepa in gostoljubna. Tudi letos bo odšla po kraju na ocenjevalno nalogo interna društvena komisija, ki bo vzela pod drobnogled gostinske in turistične objekte. V dveh ocenjevalnih krogih bodo člani pregledali zunanjo ureditev objektov, ki so svojevrstno ogledalo kraja. Benjamin Kanjir JU-JITSU KLUB SAMURAJ GORNJI GRAD Ponovno do dobrih rezultatov V soboto in nedeljo, 12. in 13. aprila, se je v mariborski dvorani Tabor odvijal dvodnevni mednarodni turnir Robi Rajh v ju-jitsu borbah. Poleg Slovencev so se za najboljše potegovali še predstavniki devetih evropskih držav. V sobotnih borbah se je iz kluba Samuraj Vid Celinšek uvrstil na 1. mesto, Neža Pahič na 2., Samo Kopušar na 2., Alen Kranjec na 3., Špela Rihter med mladinkami na 3., Teja Božič na 4. in Miha Kopu-šar na 5. mesto. Vsi razen Rihter-jeve so nastopili v kategoriji dečkov in deklic. Prejemniki kolajn iz Ju-jitsu kluba Samuraj Gornji Grad s trenerjem Tomijem Stankovicem Na nedeljskem tekmovanju je Anastazija Kranjec v kategoriji deklic zmagala, Brina Kolenc je med kadetinjami osvojila 3. mesto in Vito Kopušar med kadeti prav tako 3. mesto. Z doseženimi rezultati na zadnjem turnirju sezone so bili zadovoljni tako tekmovalci kot trener Tomi Stankovic. To je bil za dečke in deklice zadnji turnir letošnje sezone, a počitka zanje ne bo, saj se bodo morali pridno pripravljati za nove izzive in tekmovanja v naslednji sezoni. Štefka Sem USPEŠNA SEZONA NEJCA NARALOČNIKA Zaradi dobrih rezultatov je njegovo mesto v reprezentanci stalno V aprilu se na snežnih strminah odvijajo še zadnje smučarske tekme. Med temi je bila Italiji tudi ena najpomembnejših otroških tekem za pokal Pinocchio, na katero se je kot član državne reprezentance uvrstil tudi Nejc Naraločnik z Ljub-nega ob Savinji. Na slalomu je v močni svetovni konkurenci osvojil 19. mesto, med svojimi letniki pa je dosegel drugi rezultat. Na veleslalomu, kjer mu ni šlo vse po načrtih, je odstopil. Skupno je letos Naraločnik osvojil četrto mesto v slovenskem pokalu Rauch, le pet točk ga je ločilo od tretjega in deset od drugega mesta. V sezoni se je »specia- liziral« za druga mesta, kar na petih tekmah je bil drugi, drugo mesto na slalomu na Sljemenu pa je njegov največji letošnji mednarodni uspeh. Na državnem prvenstvu v slalomu je bil tretji, prav tako skupno - sem šteje rezultat v slalomu, veleslalomu in superve-leslalomu. S samo sezono je zadovoljen tudi njegov trener, oče Uroš, ki preko zime spremlja Nejca na treningih in tekmah. Za kondicijsko pripravo skrbi Robi Simonič, v času priprav na sezono pa delo trenerja prevzame Bojan Napotnik. Uroš Naraločnik je sicer pričakoval boljše rezultate tudi v veleslalomu, a Nejc Naraločnik je z drugim mestom na slalomu na Sljemenu zabeleži svoj največji letošnji mednarodni uspeh. kljub dobremu in trdemu delu se Nejcu v tej disciplini letos ni izšlo po načrtih. Brez podpore Smučarskega kluba Beli zajec, katerega član je Nejc, ter trenerjev ne bi bilo naštetih uspehov, kakor tudi ne brez podpore družine in sponzorjev. Prav tako je Nejc hvaležen ravnatelju ljubenske šole Rajku Pintarju, saj mu v šoli omogočajo, da trenira in se udeležuje tekem tudi v času pouka. 15-letni Nejc, ki bo jeseni postal srednješolec, že nekaj let z dobrimi rezultati nakazuje, da je pred njim še lepa športna prihodnost. Štefka Sem Savinjske novice št. 17, 25. april 2014 21 Šport ŠPORTNO DRUŠTVO VRBOVEC NAZARJE Prenovili tribune ob igrišču V Športnem društvu Vrbovec Nazarje je lani vodenje prevzel Matej Planovšek, ki je na občnem zboru društva izpostavil, da so v preteklem obdobju uspeli športne dogodke dobro pripraviti. Nanje so privabili veliko število udeležencev in gledalcev. V spomladanskem času so se lotili urejanja in čiščenja igrišča in pripadajočih objektov v Nazarjah. Že tradicionalno prvomajsko druženje je potekalo v obliki turnirja v malem nogometu, kjer se je med seboj pomerilo šest ekip. V maju so potekala tudi zaključna srečanja veteranske lige 2012/2013 v malem nogometu. V sodelovanju z domačim kulturnim društvom so v počitniških dneh pripravili Projekcijo pod zvezdami in s športnimi igrami z žogo ter filmi omogočili sprostitev tako otrokom kot njihovim staršem. V julijskih in avgustovskih dneh so se z igrišča ob Dreti preselili v Pekel, kjer so pripravili ligo v malem nogometu na travi. Počitniško rekreiranje so zaključili z odmevno prireditvijo nogomet na milnici, kjer so igralci šestnajstih ekip poskrbeli za dobre akcije in za smeh zaradi nevsakdanjega terena za igro. Dogodek so izkoristili tudi za svečano predajo prenovljenih tribun. Matej Planovšek je predstavil lanske uspehe in napovedal nove. (Foto: MŠ) Septembra so pričeli z novo sezono veteranske lige, ki se bo zaključila letos spomladi. Sicer pa so člani nazarskega športnega društva sodelovali tudi v ligah po dolini. Tako so se pomerili z nasprotniki v nogometu v Bočni in košarki v Mozirju, na nogometne turnirje pa so se podali v Gornji Grad, Bočno, Radmirje in Šmartno ob Dreti. Vrsto let sodelujejo tudi v Za-drečki ligi, ki je sestavljena iz osmih panog. Pomerili so se v smučanju, rokometu, malem in velikem nogometu, namiznem tenisu, tenisu in odbojki ter v skupnem seštevku osvojili peto mesto. Marija Šukalo ŠPORTNO DRUŠTVO FLOSAR RADMIRJE Vzorno skrbijo za športni park in dogajanje v njem Po letošnjem volilnem občnem zboru Športnega društva Flosar iz Radmirja vodstvo ostaja isto. Predsednik Primož Vodušek je na pobudo članov društva prevzel vodenje še za en mandat. Po njihovem mnenju se je namreč v času njegovega vodenja veliko postorilo v športnem parku, na športnem igrišču pa so se odvijali številni dogodki, ki so popestrili življenje v kraju. Športni park v Radmirju združuje mlado in staro. Številni uporabljajo igrišči in balinišče, prostor je primeren tudi za druženja in pi- knike. V lanskem letu so se tam ponovno na pikniku srečali Razborča-ni, upokojenci, odvijale so se športne igre podjetja KLS. Ponovno so izvedli nogomet na milnici, odvijala se je liga malega nogometa, organizirali so akcijo Veter v laseh. Predvsem pa člani društva veliko časa porabijo za urejanje igrišč in okolice, postavili so kamin in uredili odvajanje meteorne kanalizaci- Primož Vodušek je gonilna sila radmirskega Športnega društva Flosar. (Foto: ŠS) je. Z delom bodo nadaljevali tudi v tem letu, saj načrtujejo ureditev temeljev za postavitev šotora ali nadstreška, je o dogajanju v športnem parku spregovoril Primož Vodušek. Letos bodo prvič pripravili večji družabni dogodek, v juniju bodo namreč skupaj z radmirskim gasilskim društvom organizirali koncert Klape Intra-de in Tomislava Braliča. Za pestro dogajanje v kraju so tako zaslužni številni člani društva, ki poleg tega, da veliko postorijo sami, kažejo velik interes za sodelovanje med društvi. Štefka Sem ŠPORTNO DRUŠTVO DRETA KOKARJE S prizadevnostjo so veliko naredili Na občnem zboru Športnega društva Dreta Kokarje so ugotavljali, da jim upada odzivnost članov. K aktivnemu sodelovanju so povabili nove člane, saj gojijo zdrav in koristen način preživljanja prostega časa. Predsednik Filip Blatnik se je zahvalil vsem, ki so v preteklem letu kakor koli pripomogli k uspešnemu delovanju društva. Blatnik je pohvalil dobro sodelovanje s PGD Gorica ob Dreti, KS Kokarje, taborniki Roda Sotočje Nazarje, sponzorji, Občino Nazarje in ostalimi društvi v občini ter izven nje. Županja Majda Podkri-žnik je poudarila pomen delovanja društev za občino ter prisotnim namenila nekaj pohvalnih in spodbudnih besed. V društvu so bili lani delovni skozi vse leto. V zimskih mesecih so bili aktivni v telovadnici OŠ Nazarje. Spomladi so pripravili Športno rekreacijski center Laze za novo sezono in ga tekom leta vzdrževali. Sami ali v sodelovanju z drugimi društvi in organizacijami so organizirali več športnih dogodkov, prav tako so se kot društvo udeležili več športnih tekmovanj. Načrtov za naprej jim ne manjka. Te so predstavili v planu dela in finančnem planu za leto 2014. Nadaljevali bodo z dosedanjimi športnimi aktivnostim, obseg pa bo odvisen tudi od denarnih sredstev in pripravljenosti članov za prostovoljno delo. Barbara Rozoničnik Filip Blatnik je pohvalil dobro sodelovanje z drugimi društvi in Občino Nazarje. (Foto: BR) 22 Savinjske novice št. 17, 25. april 2014 Kronika, Pisma bralcev, Ljudje in dogodki, Oglasi IZ POLICIJSKE BELEZNICE • TATVINA NAFTE Spodnja Rečica: 14. aprila v dopoldanskem času so bili policisti obveščeni o tatvini nafte iz rezervoarja vozila v Spodnji Rečici. Nafta, okoli 175 litrov, je bila ukradena v času med 11. in 14. aprilom. • IZ TRAKTORJA UKRADEL MOTORNO ŽAGO Nazarje: 15. aprila je lastnik ugotovil, da mu je neznani storilec iz traktorja ukradel motorno žago znamke Husquarna 560. Traktor je imel pred tem parkiran v gozdni vlaki nad Nazarjami. Nastala materialna škoda znaša okoli 1.000 evrov. • NAKRADEL SI JE 45 PLINSKIH JEKLENK Gornji Grad: V noči na 15. april je neznani storilec vlomil v ograjeno skladišče jeklenk za plin na bencinskem servisu v Gornjem Gradu. Ukradel je 37 polnih in osem praznih 10-kilogram-skih jeklenk rumene barve. Materialna škoda znaša okoli 1.300 evrov. • KRAJA V HALI PODJETJA Nazarje: V času od prejšnjega popoldneva do jutranje izmene 15. aprila je neznani storilec vlomil v halo podjetja v Nazarjah. Nepridiprav je s primernim orodjem vlomil skozi enokrilna lesena vrata. Iz skladišča je ukradel vrtalni stroj znamke Makita in nekaj denarja iz avtomata za napitke. • VNELE SO SE SAJE Lenart: 16. aprila ob 16.35 uri so v Lenartu pri Gornjem Gradu zagorele saje v dimniku stanovanjske hiše. Posredovali so gasilci PGD Gornji Grad. • TUJCI KRŠILI JAVNI RED IN MIR Prihova: 18. aprila je prišlo do kršitve javnega reda in miru na Pri-hovi. Sprli so se štirje tuji državljani, ki tam prebivajo. Ker se en tujec ob prihodu policijske patrulje ni umiril in je nadaljeval s kršitvijo, mu je bilo odrejeno pridržanje. Pridržan je bil na Policijski postaji Velenje, zaradi kršitve pa mu je bil izdan plačilni nalog. Še nekaj V nekaj zadnjih številkah SN je bilo nekaj skopih poročil o dogajanju v ZKZ, zato ni čudno, da se potem na terenu pojavljajo tudi nekatere neresnične stvari. Gre v glavnem o odstavitvi direktorja in o zelo slabem finančnem stanju zadruge. Res škoda in sramota, da je prišla ena najboljših zadrug v takšen položaj. Pa saj smo v Savinjski tega že navajeni. Vse nekoč cvetoče firme Glin, Elkroj, Smreka so propadle. Sedaj je na vrsti zadruga. Mene, pa zanima nekaj drugega? Zakaj se je to sploh dopustilo? Zakaj se ni prej ukrepalo, ko je bil še čas? Kaj so delali upravni organi? Upravni odbor, nadzorni svet, predsednik zadruge, saj on je več, kot direktor. Direktor ni lastnik zadruge, on je samo naš uslužbenec. Zakaj vsi ti niso ukrepali? Ka- o ZKZ kšne so to politične igrice v ozadju? Večinoma se ve! Kako naj se sedaj, kar naenkrat vse uredi z istimi ljudmi? Zadruga je izgubila vso kredibil-nost med večini kmetov, saj nekaj nas jo je zapustilo že pred sedmimi leti. Morda je bil takrat še čas, če bi s pravilnimi ukrepi še lahko zaustavili propadanje. Tako pa je šlo vse samo navzdol. Pa ne mi reči, da je vsega kriva kriza. Ali mi lahko na vse to kdo odgovori? V zadnjih SN je bilo nekaj o ukrepih. Če ne bo zaupanja vrednega novega vodstva bo težko kaj uresničiti. Težko bo zgraditi novo moderno stavbo iz materjala, ki je ostal na pogorišču. Jože Acman Brezje 34 3330 Mozirje Aprila Pred 40 leti Z OBČNEGA ZBORA PLANINSKEGA DRUŠTVA MOZIRJE Obračun plodnega dela so podali mozirski planinci na svojem občnem zboru v aprilu. Člani PD Mozirje so v sezoni 1972/73 sodelovali pri štafeti mladosti v Logarski dolini in na cvetlični razstavi v Mozirju. Skupinskih izletov je bilo 18, podali so se tudi v tujino, leto pa so zaključili z dnem planincev na Klemenči jami. Na teh izletih so zabeležili preko 1.000 udeležencev. Vsekakor pa je zelo razveseljivo dejstvo, da se število članov iz leta v leto veča, sedaj šteje že preko 550 in je v zadnjih dveh letih poraslo za 120. Še bolj razveseljivo je to, da je velika večina vpisanih zelo aktivna. Pred 30 leti DOMISELNA PRODAJA Društvo prijateljev mladine in Rdeči križ na Rečici sta dala pobudo za edinstveno prodajo rabljenih oblačil in obutve. Kaj jih je k temu vodilo? Znano je, da marsikje po hišah leže kosi oblačil ali obutve, ki so jih otroci prerasli. In prav to so upoštevali organizatorji prodaje na Rečici. Primer na Rečici kaže, da lahko krajevna društva marsikaj storijo za dober namen. Rdeči križ je namreč na ta način pridobil nekaj sredstev, saj je 10 odstotkov izkupička ostalo njim. Da je bila kupčija dobra, pove tudi številka, ki je pomenila dohodek Rdečega križa - 3 500,00 din. Pred 20 leti RADIOKLUB MOZIRJE - 25 LET NA VALOVIH PRIJATELJSTVA V 25 letih delovanja radiokluba je bilo usposobljenih okoli 200 operaterjev, klub sedaj šteje 100 članov, svoje sekcije ima v Lučah in Gornjem Gradu - 12 let pa je delovala tudi na OŠ Mozirje. Štirje člani kluba so v tem obdobju prejeli visoka priznanja Zveze radioamaterjev Slovenije. Klub je bil ustanovljen leta 1968, poleg prvih operaterjev Jevta Orloviča, Jožeta Grudnika in Milana Praznika si je za sedanji klub po službeni dolžnosti prizadeval tudi takratni načelnik za obrambo Janez Žagar. Pripravila Tatiana Golob Savinjske novice št. 16, 18. april 2014 23 Za razvedrilo Cvetke h koprive PRAVLJICA ZA LAHKO NOC V Osrednji knjižnici Mozirje so se v mesecu, namenjenemu promociji branja, odločili, da po končanem projektu Bralne značke za odrasle pričnejo z izvajanjem pravljičnih uric namenjenih odraslim. Za prvega pripovedovalca so naprosili literata Andreja Rozmana - Rozo, ki pa se je izkazal za preveč uspešnega. Enega izmed poslušalcev je njegova pravljica za lahko noč tako navdušila, da se je neo-ziraje na ostale ulegel na tla mozirske galerije in enostavno zaspal. No, Roza ne bi bil Roza, če se mu ne bi pridružil in takoj sladko zaspal. (PA LAHKO NOČ PRESS) HALO, SE SLISIMO? Andrej Rozman - Roza, slovenski pesnik, pisatelj in dramatik (levo): »Hej ti, tam gori, a me slišiš? Zanima me, koliko knjig je potrebno prebrati, da te v mozirski knjižnici sprejmejo med prejemnike priznanj bralne značke za odrasle?« Aleš Horvat, obiskovalec na zaključni prireditvi Bralne značke za odrasle: »Hm, zdaj pa ne vem, a športne revije štejejo ali ne?« 24 Savinjske novice št. 17, 25. april 2014 Križanka, Informacije sestavil: peter udir japonska pesniška oblika PHESIVAt.SC POLARNIH DEŽEL mesto na severu madžarske GRENEK ZELIŠČNI LIKER neko plosc. mera avstrijski pisatelj (franz, P'éjbráitd i SRB. TENIŠKA IGRALKA (IVANOVlC) anton NANUT sl. igralka (bernarda) MESTO V RUSIJI. V BLIŽINI MOSKVE NARAVNOST, PREPROSTOST IZRAELSKA LUKA ŽENSKA. KI ŽIVI NA OTOKU reka na sz NEMtlJE tanek delec snovi kot sestavina predi va avion notranjega organa (v mudicin ) fr. pisatelj (claude) judovski demon JOŽE olaj manjäa modna trgovina način izgovarjanja sesedali stavkov SOD (nar. zah.) st. prestolnica s. BABILCNJE sl. režiser (jože. 1913-gOM) medved (slabS.) MORJE ZNOTRAJ ATOLA Časovni termin gr. mit. letalec. de-dalov sin sonín1 zahod ivanov, vsevolod IM. IGRALKA (DEREK) ostanki v talilnicah naprava iz med sesoj povezanih cevi za prevajanje pare visok monoliten kamnit spomenik nabiranje prostovoljnih prispevkov v cerkvi. nabirka OBVESTILO BRALCEM Naslednje Savinjske novice bodo zaradi prvomajskih praznikov izšle 30. aprila. Rok za oddajo malih oglasov, čestitk in zahval je ponedeljek, 28. april 2014, do 11. ure. Uredništvo OBVESTILO OGLAŠEVALCEM Male oglase za objavo v tekoči številki sprejemamo do vključno torka. Objavljamo male oglase, napisane na kuponih z oznako za tekočo številko Savinjskih novic, ki jih najdete pod križanko in jih lahko pošljete po pošti ali prinesete osebno. Objavljamo tudi male oglase naročnikov Savinjskih novic, ki jih pošljejo po elektronski pošti s podatki naročnika. Male oglase lahko oddate osebno na uredništvu v našem delovnem času in v naša poštna nabiralnika (pri vhodu v grad Vrbovec in pri vhodu v uredništvo). Mali oglas lahko vsebuje brezplačnih deset besed, vsaka nadaljnja beseda stane 1,15 evra (DDV vključen). Naročniki Savinjskih novic imajo 15-odstotni popust. Za vsebino nečitljivo napisanih malih oglasov ne odgovarjamo, besedil ne lektoriramo. Po telefonu malih oglasov ne sprejemamo. Uredništvo Slovarček: AZAZEL -judovski demon; EGER - mesto na severu Madžarske; VAKA - japonska pesniška oblika; J -^ Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): MOKRONOG, OMEHČAVA, REN, IDOL, DAN ZEMLJE, SENIOR, OKO, MOKA, VRAT, NUGAT, AM ALTE A. ELISA. DISPUT, KVAŠA, EB, EK, EROTI, MADONA, lRA, KVATRE, IRIS, ROBBINS, OLJNICA, ANDEZIT, MAKASAR v_J KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 18. številki SN Ime in priimek: Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): Savinjske novice št. 17, 25. april 2014 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi MORDA STE ISKALI PRAV TO ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV -POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje. ◊ KLEPARSKA DELA V GRADBENIŠTVU Imamo 17 let delovnih izkušenj. Nudimo 3 leta garancije na storitve. Gsm 051/716-044. Dragutin Glamočanin s.p., Loke 40, Ljubno ob Savinji. ◊ BELJENJE NOTRANJIH IN ZUNANJIH POVRŠIN, delo na višini, izdelava novih dekorativnih beležev in starejše tehnike beljenja... GSM 030/305-570. Pleskarstvo, Tadej Grudnik s.p., Zadrečka c. 15, Nazarje ◊ ZLATARSTVO ROŽIČ Velika izbira zlatega in srebrnega nakita za birme, obhajila ter ostale posebne priložnosti. Izdelava poročnih prstanov po vaši želji. Tel. št. 03/58-32-200. Delovni čas: od 9 do 12 in od 13 do 18 ure, sobota od 8 do 12 ure. Rožič Darja s.p., Na trgu 22, 3330 Mozirje Napovednik dogodkov Petek, 25. april ob 17.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma LSD ND Mozirje : Krško ob 17.00. Dvorana PGD Gorica ob Dreti Lončarska delavnica Zgodbe lonca ob 17.00. Center Rinka Solčava Razstava volnenih ilustracij Špele Orešnik ob 19.00. Kulturni dom Mozirje Proslava ob dnevu upora proti okupatorju ob 19.00. Kulturni dom Ljubno ob Savinji Dobrodelni večer S pesmijo pomagajmo ob 19.00. Center Rinka Solčava Predstavitev projekta Mladi veter Sobota, 26. april ob 8.00. Mozirski gaj Odprtje razstave tulipanov in spomladanskega cvetja ob 8.00. Športno igrišče Ljubija Tradicionalni pohod Pot po Lepi Njivi ob 17.00. Sejmišče v Mozirju Tradicionalno plezanje na mlaj ob 20.00. Kulturni dom Gornji Grad Večer dalmatinskih pesmi s klapo Lavanda Nedelja, 27. april od 10.00 do 16.00. Mozirski gaj Junaki risanih serij v Mozirskem gaju ob 10.00. Cerkev sv. Jurija v Mozirju Odprtje doprsnega kipa kanonika Alojzija Žagarja ob 11.00. Pred cerkvijo sv. Jurija v Mozirju Promenadni koncert Godbe Zgornje Savinjske doline ob 16.00. Kulturni dom Mozirje Misijonski dobrodelni koncert Sveta si zemlja slovenska Četrtek, 1. maj ob 8.00. Laze pri Kokarjah Prvomajski pohod na Čreto in spominska slovesnost od 10.00 do 16.00. Mozirski gaj Junaki risanih serij v Mozirskem gaju ob 11.00. Graška Gora Tradicionalno prvomajsko srečanje ŽIVALI - PRODAM Prašiče najboljše mesne pasme za dopitanje. Možna dostava. Fišar; gsm 041/619-372. Prodam čb telico, brejo 8 mesecev, in avto renault clio; gsm 041/783-625. Prodam dva bikca sivca in simental-ca, težka 200 kg; gsm 051/219-926. Prodam telico čb, brejo 8 mesecev, pašno; gsm 041/528-099. Prodam bikca sivca, starega en teden; gsm 041/942-169. Prodam bikca čb, starega 7 dni; gsm; 031 805 832. Prodam 10 dni staro teličko limuzin; gsm 051/331-020. Prodam bikca sivca, težkega 135 kg; gsm 031/765-605. prodam prašiče 30 - 130 kg, možna dostava; gsm 031/223-484. Prodam bikca simentalca, težkega 300 kg; gsm 041/824-668. ŽIVALI - KUPIM Kupim telice in krave za zakol, plačilo takoj; gsm 041/269-989. zin, težkega okrog 150 kg; gsm 041/783-987. Kupim kravo, telico za zakol in bikce, teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533-745. Kupim visoko brejo, pašno telico si-mentalko; gsm 031/295-331. DRUGO - PRODAM Zgrabljalnik stoll, 4,2 m delovne širine, l. 2008, ohranjen, 2.500 EUR; gsm 051/346-768. Prodam motoristično čelado, znamke nolan, črne barve, velikost M, odl. ohranjena; gsm 041/724-394. Prodam fantovski kolesi za starost 3 in 7 let; gsm 041/646-686. Ugodno prodam rabljeno motoristično čelado, vel. L; gsm 041/806-001. Rotacijsko kosilnico IMT 165, 4 diski, hidravlični dvig, prodam; gsm 041/818-924. Prodam BMX kolo znamke GT, cena po dogovoru; gsm 041/378-557. Prodam seno v kockah; gsm 051/207-273. z mizo, za kratka drva, nov; gsm 051/302-934. Prodam seno v okroglih balah, ugodno, možna dostava; gsm 031/821129. Prodam fižolove prekle, možna dostava na dom; gsm 041/968-797. DRUGO - KUPIM Kupim travne plošče 60 x 40; gsm 031/458-126. DRUGO - PODARIM Podarim dobro ohranjen jogi 90 x 190 cm; gsm 031/400-753. DRUGO Iščemo sopotnika-co za prevoz Mo- zirje - Ljubljana; gsm 040/150-002. NEPREMIČNINE V Juvanju oddam v najem stan. hišo; 041/783-630. Prodam delno opremljeno dvosobno stanovanje v Mozirju; gsm 051/246361. Ljubno, Radmirje, Okonina, Šentjanž, njivo ali travnik kupim; gsm 070/2244-30. V Mozirju ugodno prodam lepo 87 m2 veliko stanovanje; gsm 030/284-699. OSEBNI STIKI Rad bi zaživel v dvoje z žensko brez otrok, staro do 42 let; gsm 041/510-457. Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. Kupim bikca simentalca ali limu- Hidravlični cepilec za drva, 17 t, Savinjske novice št. 16, 18. april 2014 26 Čestitke, Voščila, Oglasi GRAD VRBOV^_- frt&r GOSTINSTVO, Mitja F«Hcl|aO s SinIs4ifi cesla I. U3I N.i7-nii Rezervacije m taju čerie onižtfg&l rtogorike, kat so rojstni dnevi, birme, obhajila, obletnice... jSlovimo*: Organiziramo tudi čisto p™in/fjffr - Liirtfif,1 g iii de j 7 u rf vo FJ, fj^nozabna l^ifA.- ni IV. dit tit\' spt.viirHiiu.jvzz, m- grajsko večerjal Hedi ljj TeJefan; 03/58-32-800 Savinjske novice št. 17, 25. april 2014 27 B/S/H/ BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje Čestitamo vam ob i. maju, prazniku dela. BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje www.bsh-group.si TRADICIJA KAKOVOST INOVACIJE NAZARJE