Po hršCanshem svefo Kongres Kristusa Kralja. Mogočniki sveta kaj radi prirejajo velike slavnosti, da razkažejo človeštvu svoje veličje ter sprejmejo poklone svojih podložnikov. Mesta, ki jih osrečijo takšni obiski, se zavijejo v zastave in vence. Tisoči in tisoči čakajo na ulicah, mahajo z zastavicami in radostno vzklikajo mogočniku in voditeIju. Tudi Ljubljana se pripravlja na velike slavnosti. V Ljubljano nas kliče ne kak zemeljski mogočnik, marveč »edini Vladar, Kralj nad kralji, Gospod nad gospodi, ki ima edini nesmrtnost« (I. Tim. 6, 15). V drugi polovici prihodnjega tedna (od 25. do 30. julija) se zbere v Ljubljani šesti mednarodni kongres Kristusa KraIja. Prišli bodo najodličnejši zastopniki vseh katoliških narodov na svetu. Slavili bodo moč. veličastvo, svetost in oblast Kristusa Zveličarja sveta. Posvetovali se bodo, kako Jezusa Kristusa zopet vrniti družinam, šolam, društvom, znanosti in umetnosti, kulturnemu, gospodarskemu in vsemu javnemu življenju. Poleg posvetovanj in zborovanj se bo Kristusu priredilo tudi veličastno zunanje slavje, kakor se spodobi božjemu Zveličarju in Kralju vseh vekov. Potrebno je, da sodeluje pri tej veličastni katoliški prireditvi ves narod, in sicer z molitvijo, gmotno podporo in osebno udeležbo. Kongresa se bomo udeležiii v čim večjem številu zlasti zadnji dan (v nedeljo, '.0. julija), ko bodo zunanje kongresne slovesnosti dosegle višek. Živel Kristus Kralj! Versko življenje v Poljski se zadnji čas prav lepo razvija zlasti med razumništvom. V tem oziru prednjači mladina. Velikonočnih duhovnih vaj se je udeležilo in velikonočno sv. obhajilo prejelo več ko 16.000 dijakov vseučilišč in visokih teliničnih šol. Meseca maja in junija so se vršili škofijgki kongresi katoliških mladinskih društev, ki so včlanjena v Katoliški akciji in ki štejejo čez 350.000 mladeničev in mladenk v starosti od 15. do 25. leta. Napeti mednarodni položaj, v čigar središču stoji Poljska in ki bi se mogel spremeniti v krvavi vojni spopad, je nagnil tudi take, ki so bili molitvi odtujeni, da so se zopet spomnili potrebe moiitve. Cerkve na Poljskem so polne kakor nikdar poprej in Ijudje priporočajo z i-krenimi molitvami božjemu varstvu sebe in domovino. Želji sv. očeta, naj bi se v raaju molilo zlasti za ohranitev miru in naj bi se teh molitev udeležili tudi otroci, so na Poljskem starši s svojimi otroki ustregli v največjem številu. Stoletnica kitajskih misijonov. Drugo leto (1940) preteče 100 let, kar se je Kitajska zopet odprla katoliškim misijonarjem. Kljub več ali manj stalnim nemirom, bodisi notranjim, bodisi zunanjim, so katoliški misijoni lepo napredovali. L. 1850 —- torej oez deset let — je že bilo na Kitajskem 300.000 katoličanov, leta 1899 jih je bilo 570.000, leta 1937 pa preko tri milijone. Tc je lepo število in vredno vsega upoštevanja, ker gre za spreobrnjenja posameznikov, ne pa za množična spreobrnjenja. Število domačih duhovnikov vedno bolj raste in domači duhovniki so se pokazali na izredni višini. Velike nade se stavijo v katoliške šole in znanstvene zavode, ki širijo pouk, nudijo krščansko vzgojo in so glavni pionirji prave kulture. Vojna, ki sedaj divja med Japonci in Kitajci, je misijonom storila veliko škodo. Hkrati pa je seznanila tisoče in stotisočc poganov z delovanjem in velikimi uspehi krščanske dobrodelnosti, kar kaže prav mnogim poganom pot v katoliško Cerkev. Na kongresu Kristusa Kralja v Ljubljani bomo imeli priliko videti enega izmed kitajskih škofov, to je čaotunškega škofa (apostolskega prefekta) Damjana Ceng. Radi prevelikih naporov in prehudega trpIjenja je odšel na oddih v Evropo, kjer bo obiskal papeža v Rimu in se bo v poletnih mesecih ustavil v Sloveniji. Za njegovega namestnika v Čaotungu je imenovan znani slovenski misijonar p. Kerec.