Osebne vesli. Prosvetno imenovanje in premestitev. Za nadzoruika srednjih šol pri kr. banski upravi v Ljubljani je imenovan profesor Ivan Dolenec, doslej proiesor v Mostarju. Profesor Bogomil Romec, doslej ravnatelj na drž. gimnaziji v Kruševcu v Srbiji, je premeščen za ravnatelja na II. realno gimnazijo v Ljubljano. Pri obeh je s tem popravljena krivica, ikatero jima jc svojčas napravil JNSrežim! Duhovniške vesti. Umeščen je b!l g. Mihael Kristovič, provizor v Širju, ikot župnik istotam (2. sept. 1935). — Postavljeni so bili gg.: Adolf AdamiČ, kaplan na Dobrni, za provizorja pri Sv. Joštu na Kozjaku (.. sept. 1935); Janko Breznik, župnik na Muti, za soprovizorja pri Sv. Jerneju nad Muto (1. sept. 1935); Matija Medvešek, kaplan v Dolu, za vikarja-pomočnika istotarn (12. sept. 1935) in p. Kerubin Tušek, kn.-šk. duhovni svetovalec, gvardijan in župnik-vikar v Nazarjih, za soprovizorja pri Sv. Martinu ob Dreti (13.sept.1935). —Nastavljen je bil p. Norbert Klement, duhovnik križniškega reda, za kaplana pri Veliki Nedelji z delokrogom v Ormožu (1. sept. 1935). — Prestavljen je bil g. kaplan Jožef Klemenc iz Sv. Ruperta v Slov. goricah v Makole (15. sep tembra 1935). — Odpovedala sta se gg.: Karl Lampret na župnijo Sv. Lenarta nad Laškim, in Martin Ulčnik, kn.-šk. duhovni svetovalec, na župniio Sv. Florijana v Doliču (1. sept. 1935). — Bolezenski dopust je dovoljen gg.: Rupertu Pušnjak, kaplanu v Ormožu, iin Ignaciju Godina, kaplanu pri Sv. Juriju v Slov. goricah. — Stalni pokoj sta nastopila gg.: Janez Lovšin, kaplan pri Sv. Jederti nad Laškim, na dopustu v Vrbju pri Žalcu, in Franc Štiglic, župnik pri Sv. Martinu ob Dreti. Koliko bogoslovcev šteje letos mariborsko bogoslovje? Mariborsko bogoslovnico je pričelo letos obiskovati 97 bogoslovcev. V petem letniku jih je 19, v četrtem 16, v tretjem 16, v drugem 25 in v prvem 21. V prvi letnik so vstopili naslednji gg.: Aužner Mirko od Sv. Jurija ob južni žel., Breznikar Viktor iz Braslovč, Fekonja Franc iz Maribora, Grešak Mihael od Sv. JedertA nad Laškim, Gungl Stanko iz Jarenine, Hlad Janez iz Vipave (Italija), Jan Lovro od Sv. Jurija ob Taboru, Kasesnik Ivan iz Šoštanja, Kolenko Ivan iz Črensovcev, Končan Oskar iz Šoštanja, Lipičnik Franc iz Celja, Luskar Jožef iz Sv. Viida pri Planini, Merc Viktor od Sv. Trojice v Halozah, Pajk Janko iz Maribora, Povh Ivan iz Trbovelj, Savelli Viljem iz Celja, Savinšek Jožef iz Noveštifte, Štefanc Anton iz Turnišča, Zagradišnik Franc iz Noveštifte, Žel Karel od Sv. Jakoba v Slov. goricah in Žmavc Rado iz Maribora. Zlata poroka. V Krčevini pri Mari- boru sta obhajala v nedeljo dne 6. ofc- tobra zlato poroko krščansika in vzgle- dna zakonca Franc in Terezija Pinter. "lati ženin je predsednik fcrčevinske- bralnega društva, ki je zlatemu ju- oju v počastitev vprizorilo v Društ- enem domu veseloigro »Izgubljeni raj« v nedeljo popoldne. Naše iskrene čestitke! Najstarejša oseba v župniji Sv. Križa pri Ljutomeru. Od 27. avgusta in ves september pri Sv. Križu ni bilo nobenega pogreba. Dne 30. septembra pol ure pred polnočjo pa je umrla v Dobravi, nekdajna občina Staranovavas štev. 58, spoštovana stara mati M. Rožman, mjena Kump. Rojena je bila V Percetinoih v župniji Mala Nedelja dne 2. februarja 1840 ter je dosegla visoko starost 95 let. Pokojna je vzredila osem otrok, od katerih je še sedaj Sest živih. Babica, počivaj v zasluženem miru! Nesrečc. Višji pravoslavni duhovnik iz Celja v svoji domovmi smrtno ponesrečil. — Celjski pravoslavni protojerej (po naše dekan) Emanojlo Čudič se je peljal dne 3. oktobra iz Celja v svoj rojstni kraj v Slavonsko Požego, da bi kupil konja za svojega mlajšega sina, iki je končal vojno akademijo. V soboto dne 5. oktobra je Čudič konja napregel in se peljal z doma. Konj se mu je splašil, duhovndik je padel z voza in priletel tako nesrečno na tla, da je po prepeljavi v bolnico umrl radi počenja lobanje in drugih poškodb. Požar v tovarni. V Rajhovi kemični tovarni na Teznu pri Mariboru je povzročil požar 3. oktobra 10.00 Din škode. Šesti požar v Razvanju pri Maiiboru. V Razvanju je upepelil ogenj kljub požrtvovalnemu gašenju posestnilku LimonSeiku pred dvema letoma postavljeno goapodarsiko poslopje. Zgorela sta tudi senik in prešnica. Škode je 60 tisoč Din. Sigurno gre za peiklensko zloben požrig'. Gospodarsko poslopje je zgorelo v Spodnjih Iločah pri Mariboru y noči posestnici Rozi Pahič. Cela družina skoraj zgorela. V mariborsiko bolnico so pripeljali posestnika Alojzija Dvoršaka od Št. Petra pri Mariboru, njegovo ženo in osemletnega sinka Ivana s hudimi opeklinami. Cela družina bi bila skoro žrtev eksplozije petrolejke. Dvoršakova žena je stopila s petrolejko v roiki v noči v sobo, v ikateri sta spala oče in sin. Svetilka ji je zdrknila iz rok, se razbila in na tleh je eksplodiral petrolej. Goreči petrolej je pognalo po slami v postelji'. Naenkrat je bila izba v plamenih in dimu. Od groze preplašena ženska je obdržala še toliiko duha prisotnosti, da je potegnila iz goreče postelje sina. Mož se je opefcel pri gašenju. Družina je ušla za las smrti, -vendar so dobili vsi trij-e hude -pekline. Otrok podlegel opeklinam. Pri Sv. Jurju v Slov. gor. je zadela hišo posestnice Magdalene Ferland smrtna nesreča. Dveletna hčerka je prevrnila gorečo petrolejko, si užgala ofoleko in dobila tako hude opekline, da jim je podlegla v mariborski bolnici. Velika požarna škoda. V Grušovi pri Sv. Marjeti ob Pesnici je izbruhniil požar v gospodarskem poslopju posestnika Matije Rola. Ob izbruhu •ognja so vsi domači spali. Komaj so rešili iz hleva nekaj živine, zgorelo je 8 svinj, 1 tele in vsa perutnina. S poslopjem vred je uniiičenega mnogo raznega orodja, vitelj in stisikalnica. Škoda 100.000 Din, zavarovalnina 20.000 Din. Gašenje je bilo zelo otežkočeno radi oddaljenosti vode. O vzroku požara ni nič prav znanega. Dva splava se razbila. Pri mostu V Ptuju se je razbil splav, ki je bil namenjen v Belgrad. Splavarji so popadali v Dravo, vendar so se rešili. — Drugi splav iiz Savinjske doline se je razklal na dvoje na Savi in so rešili en del. Junaški sosed, Pri Makolah je izbruhnil ogenj na domačiji posestnico Colarič. Ob izbruhu požara gospodinjc ni bilo doma in sta se pravočasno rešili iz goreče hiše dve starejši hčerki, v zibelki je ostal štirimesečni otrok. V zadnjem tr&nutku je skočil v hišo sosed in otel življenje otročiču. Stanovanjsko poslopje j^ pogorelo do tal. Sreča'v nesreči. Srečo v nesreči je doživel 3. oktobra veleposestnik in trgovec Ivan Končina iz Gorenje vasi pri Stični na Dolenjskem. Omenjeni se je peljal na koleslju od krčme, ki jo iima tik ob cesti baš v času, ko vozi iz Novega mesta osebni vlak na postajo Stična. Na križišču banovinske ceste Stična-Žužemberk z železniško progo je zagrabila lokomotiva Končinovega konja ter voz in ju vlekla do bližnjega mostička. Tamkaj je konja odtrgalo in je ostal nepoškodovan na mostu. Lokoj motiva pa je porivala voz dalje, ga popolnoma razbila in razmetala posamezne dele. Trgovca Končino je vrglo vstran in je obležal ob progi nezavesten s petimi ranami na glavi. Hudo ponesreCeni je star 73 let. Razne novice Izpila ocetovo kislino mesto žganja. Na Zgornjem Breznem pri Humu ob Sotli je izpila 36 letna dninarica Katra Podhraški pomotoma mesto žganja oce- tovo kiislino. Prepeljali so jo v celjsko bolnioo, kjer je podlegla zastrupljenju. Griža se je pojavila v precejšnjem obsegu po nekaterih. krajiih na Dolenj&kem. Celi vlak je padel v bližini Forta Madison v severnoameriško reko MissisippL Eolodvor v Klajpedi, kjer so se vršile 29. septembra volitve v deželni zbor.Obžalovanja vredni slučafl. Samomor. Na Pobrežju pri Mariboru sc je sprl 76 letni prevžitkar Rudolf Horvat s hišnim posetnikom. Streljal je nanj in na njegovo ženo, a ju ni zadel. V prepričanju, da sta oba zadeta, jc zbežal v svojo sobo, se zaklenil in se ustrelil. Mladina brez Boga in krščanskih vzorov. Dne 2. oktobra krog 6. ure zjutraj se je odigrala v Raeah pri Mariboru mladostna žaloigra, ki je zahtevala tri smrtne žrtve in nam kaže, kam plove mladina brez Boga in krščansikih vzorov. Ob 5.55 je zapustil zjutrajni ljubljanski osebni vlak postajo Rače. Kakih 50 m proč od postaje RačeFram sta se vrgla pod lokomotivo dva mladca. Vlak 30 sicer takoj ustavili, a vcndar se je nudil potnikom strahoten piizor. Enemu mladeniču so odrezala kolesa lokomotive glavo, drugega pa so popolnoma razmesarila. Koj so ugotovili, da gre za 171etnega čevljarskega .vajenca Karla Mihorko in za lSletncga Tivarskega Vajenca, Feliksa Koder iz Rač. Oba samomorilca sta skupn<? oboževala 161etno posestnikovo hčcrko Mimiko Bauman iz Rač. Sklenila sta, da usmrtita dekleta in izvršita skupno samomor. Miborko in Koder sta se podala dne 2. oktobra zgodaj na dom Mimike Baumanove. Zvabdla sta deklino, ki ni slutila ničesar hudega, iz hiše. Eden je ustrclil dekleta in ikoj nato sta žbežala oba v smeri proti železniški postaji, Ivjer sta se vrgla pod vlak. Mladinska žaloigra je globoko pretresla celo okolico in bo odprla marsdkaterim staršem oči, kako potrebna jc danes ikrščanska vzgoja, ki edina lahko odvrača odraščajočo mladino od zablode samomora in drugih zločinov. Vlom v gostilno. V roči je bilo vlomIjeno v krčmo Lah na Radvanjski cesti pri Mariboru. Tat je odnesel gramofon s ploščami ter nekaj cigaret in jestvin. Škoda znaša 1500 Din. Izsledeni potvorjeni novcL Orožniki od Sv. Marjete ob Pesndci so našli pii 271ctnemu posestniku Jožefu Bajšiču v Spodnji Ploderšnici pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah 36 kovancev po 20 Din, 13 do 50 in obliki za vlivanje. Orožniki so uverjeni, da je lastnik kovačnice za potvorbo srebrnjakov imcl še doslej neizsledene pomagaee. Smrtna žrtev prepira. V Slov. Bistrici sta se sprla 201ctni Ivan Mlaker in 241etni Maks Braučič. V propiru je potegnil slednji nož in ga je zasadil Mlakerju dvakrat skozi prsa. Zabodeni je imel še toliko moči, da je krenil proti domači hiši, kjer je omahnil na pragu in izdihnil. Strel v vrat si je pognal v Celju 23letni rcdov 39. pešpolka Smail Memetovič. Nevarno ranjenega so prepeljali v bolnieo. Tatvina treh krav. V Veliki Loki na Dolenjskem je ukradel in odgnal neznanec gonjaču Miletu Vugujeviču tri lepe krave, fci so bile last posestnika Janeza Bohleta iz Koroške vasi. IZ PREISKAVE O KOŠAJNČEVIH VLOMIH IN TATVINAH. Žadnjič smo poročali, kako je bil aretiran v Mancoru po hudi Jjitki g policijo na starem mestnem pokopališču že več nego pol leta zasledovani vlomilec, tat in ubijalec Franc Košajnc. Vendar enkrat prijeti ni uganjal vlomov samo v Mariboru in okolici, ampak predvsem tudi v Avstriji po Grazu. Ko je mariborska policija bila gotova z zasliševanjem zločinca, je pripeljal dne 2. oktobra opekarnar Eustacchio iz Graza v avtomobilu tri uradnike od graškega polioijskega ravnateljstva. Avstrijcem je Košajnc priznal 6 težkih vlomov, katcre je zagrešil po stanovanjih boljših ljudi v Grazu. Med okradenimi so: feldmaršallajtnant Seydler-Sanwehr, generalmajor Jožef Kubin, major Helfert, vsi stanujoči v Grazu. Dalje opekarnar Eustacchio v Št. Petru pri Grazu, krčmar VVazinger iz Lustbiichla in deželni. uradnik Hofer z Ruckerlberga. Košajnc je predvsem izmikal pri vlomih dragocenosti, katerih je odnesel pri •omenjenih v Grazu in okolici za več nego 100.000 Din. Največji plen mu je padel v roke v hiši opekarnarja Eustacehija. Med tem, ko je opekarnarjeva družiina pozno popoldne kvartala v pritličju, se je splazil lopov v I. nadstropje in je odnesel veC starinskih družinskih dragocenosti, dva brovning samokresa, eden revolver na boben in potni list na ime Franco Eustacchio. S tem potnim listom je prokoračil brez težkoč državno mejo in se vpdsal v hotelu v Mariboru. Kam je Košajnc skril in razpcčal ukradeno zlatnino, še ni dognano. V Mariboru je prodal dragocenosti za 4000 Din. S 'kako drznostjo je bil Košajnc na delu, je razvidno iz dejstva, .da sc jo večkrat znal odtegniti aretaciji s sarnokresom v roki. V Grazu je skoeil enkrat iz vozečega voza cestne železnice. Ob tej priliki je potegnil s seboj enega potnika, ki se je znatno poškodoval pri padcu. Dalje je imel tolovaj navado, da se je podajal na zločinske pohode v telovadnih čevljih, ki so mu bili znatna pomoč pri pobegu in posebno piu plezanju preko obzidja. Težko^e ie imel ,z umetnim zobovjem, katcrega je na hitrem pobegu na zasledovanju vočkrat zgubil. Pri zaslišanju v Mariboru jc ropar priznal, če bi bil imcl na nogah telovadne čevlje, bi ga ne bil nikdo dohitel in podrl na tla. Po končanem zaslišanju na policijskem komisarijatu so predali Košajnca v zapore okrožnega sodišča. Izpred sodišča. Tudi mladoletnik prejel zasluženo kazen. Letos 24. aprila je udaril mladoletnik I. G..iz Celestrine v Št. Petru pri Mariboru z motiko po glavi Srečka Bohla. Udarec je bil tako silovit, da mu je udarjemi podlegel. Mariborsko sodišče je obsodilo 1. oktobra mladoletnega ubijalca na 3 lota strogega zapora. Radi uboja mateie 6 !et robije. V Zapotoku na Kranjskem sta se sprli 1. sept. 66 letna Marija Vode in njena 19letna hčerka Amalija. Hči bi se bila rada poročila, pa se je mati branila, da bi prepisala hišo pred svojo smrtjo. Amalija je ubila mater s polenom in je bila v Ljubljani 4. oktobra obsojena radi težke telesne pošokdbe s smrtnim izidom na 6 let robije. Slovensfta Mraiina. Vasela vest. Kakor smo zvedeli, se je končno le doseglo na posredovanje slov. ministrov gg. dr. Korošca in dr. M. Kreka, da se je otvoril peti gimnazijski razred kot samoupravni. Je to za nas velikega pomena, zlasti v teh težkh gospodarskih časih, ko naši kmeeki ljudje bijejo težak boj za obstanek. Tako bo niarsikateri dijak lahko končal srednjo šolo, kar bi mu sicer bilo onemogočeno, ker starši ne bi mogli nosifi stroškov za njegovo zdrževanje <pri študiranju. Peti gimnazijski razred, Cetudi samoupravni, nam daje upanje, da se bodo v doglednem času in postopoma otvorili ludi ostali trije višji razredi in se bo končno .tako uresnočil tako dolgo zaželjeni san naših dolgoletnh borb za popolno soboako gimnazijo v Slov. krajini. Slovenskima ministroma pa na.ša iskrena zahvala! Sobota. G. Josip Benko, znani industrijalec v Soboti in eedanji narodni poslanec za soboški si-ez, je bil na predlog trgovinskega minietra odlikovan za zasluge na trgovskem polju 7. radom Jugoslovenske krone IV. stopnje. — 22. septembra sta se spoprijela na zelenem polju naša nogometna rivala ŠK Mura iz Sobote in ŠK Lendava iz Lendave na igrišču Mure v Soboti. Tekma je sicer končala z malenkostnim viškom za Muro, vendar pa je Lendava daleč presegla vse pričakovanje in je žsla splošne &impatije s svojo igro. Take tekme nas izredno veselijo, ker kažejo res pravi užitek gledalcu in tucii igralcem nudijo krasno šolo za igranje nogometa. — Sreski odbor Rdečega križa za soboški srez bo priredil tromesečni bolniCarski tečaj. Tečaj se bo pričel 14. oktobra. Obskovalci se bodo morali obvezati, da ee bodo redno udeleževali tega tečaja. Xa koncu se bodo polagali izpiti, ki dajejo s pridobljerno diplomo pravico za poklic prcstovoljnega bolničarja in prostovoljne sestre. Tečaj je brezplačen, zato se pričakuje pi-ecejšen odziv za ob'sk tega tečaja. — Zbiika za nakup rešilnega avtomobila Rdefiega križa precej dobro uspeva. Upamo, da bo v doglednem času potreben denar nabran in bo la.ko omogočen nakup tako potrebnega rešilnega avtomobila. — Tudi le-tos se bo vršil tečaj za učenje francoskega jezika za začetnike in za nadaljevalce s konveržacijo, pod okriljem franccBkega krožka v Soboti. — V vrtni ulic: so trije pobalini povzročil] zelo nepremišljeno dejanje, ki bi lahko zahtevalo smrtno nesrečo. V evoji nepremišljenosti so namreč zvezali žico z električirrm vodom in jo nato pritrdili na železno ograjo. Tako &o napeljali tok do želoznih vrat. Potem so poklicali v bližini se igrajočega dečka in mu dejali, naj se prime železnih vrat. Deiček je-seveda prijel za vrala in v tem trenutku ga je začel tresti močan elektrčni tok, ne da bi se ga mogel rešiti. Fantje &o v straliu, da bi tok dečka ubil, 8 kolom nagla pretrgali žico, ki je spajala* električni vod z ograjo in tako povzročili pregorenje električnih zavarovalk v bližini. Zadevo preiskuje soboško orožništvo. Lendava. Naša elovenska Lendava le malokdaj daživi kaj izrednega in zanimivega, čeprav je sedež sreza. Ve-ndar pa je dne 21. septembra doživela lep večer. Obiekali eo nas namreč pevci »Lipe« iz Slovenske Bistrice in priredili koncert pod vodstvom biv.šega aradniškega pripravnika v Lendavi g. Janka P> dobnika. Spored je bil zelo posrečeno izbran in posamezne točke izredno dobro izvajari'3. Nekatere pesmi so bile izvajane res odlično \n je tako pevski zbor »Lipa« žel zasluženo priznanje od občinstva z burnim ploskanjem, -!a se dolgo ni poleglo navdušenje. Vsi so bili navdušeni nad lepim petjem in želeti bi bilo, da bi nas taka sreča še večkrat doletela, ker se včasih res dolgočasimo. Pevcem iz Slov. Bistrice pa naša najlepša zahvala in na skorajinje svideinje v slovenski Lendavi. Nedelica. Le malokdaj se fuje kakšen glas iz naše lične Nedelice. Življenje teče enakomerno in posebnih dogodkov ni. Vendar smo pa d-oživeli sredi septembra izreden dogodek, ki je žel precej smeha. Nekaj fantov iz bližnjega Turnišča ee je napotilo vasovat k nam. Bag vedi, kaj jih je zmotilo, da so se Iotili spečega fanta v seniku in začeli udrihati po njem. Speči je bil TOtnar Štefan. Prvi trenutek ee Tornar niti ni zavedal, kaj se z njim godi. Čez čas mu je pa bilo teh neumnosti zadosti in je kljub bolečinam od kolov pometal napadalce iz senika in jih nagnal z dvorišča. čudni eo ies nekateri mladi fantje, da še spečih ne puste pri rairu! Sebeščan. Kakoi- smo že zadnjič poročali, jo umrl naš župnik, zlatomašnik g. Perša Ivan. Pokopali smo ga 30 .seipt. Pogreba se je udeležila v&a fara, tudi nekaj pro-testantov. Tu so namreč prot&stanti v večini. Pogreb je vodil g. kanon rk Slepec ob spremstvu še 17 duhovnikov. Žalno pridigo in sv. mašo je imel g. Slepec. Ob njegovem govoru je fara zajokala in se zavedla, kaga da epremlja na zadnji poti. Pokojnik je bi.l dobrioina in si ni spravljal zak)adov na zemlji, saj ni zapustM ničesar. 22 let je delal v težki, gora.ti župniji. kar je bilo zanj kot starca velika žrtev. Žalostinke so zapeli otroci, cerkveai zbor in gasilci. Položili smo ga v grob ob križu, položili na krsto zlatomašno kiono, na^uli ¦¦• grob cvetja in se razšli v zavasti, da smo se ločili od dobrega duhovnega očeta. Žižki. Zapustila nae je 121etna Tibant Rozina, v nedeljo 29. sept. smo jo ponesli k zadnjemu počitku. Šolski otroci so ji ob grobu zapeli žalostinko. Naj počiva, blaga duša v miru.