SVOBODNA SLOVENIJA
“<27>	eslovenia^librb	tz™
Misli ob novem letu
OBRAČUN TROJNEGA OBSTOJA
El hombre ?# su Salvador
i*»»-»*,
Dogodki minulega leta v svetu odpirajo pogled na probleme, s katerimi bodo imeli opravka v novem letu diplomati in državniki. Nadaljevalo se bo merjenje sil med ZDA in Sovjetsko zvezo in obe bosta utrjevali svoje pozicije. Vse to pa s stalnim pogledom na poteze rdeče Kitajske. Tudi uveljavljenje Evrope, zlasti njena gospodarska ekspan-zivnost bo narekovala ZDA in Sovjetom večjo previdnost pri posegih v razvoj do-godkoh. šahovnica svetovne politike bo v tem letu vsekako zelo zamotana.
V preteklem letu je bilo več pomembnih dogodkov, ki dajejo na prvi pogled vtis, da so bile konkretne akcije zaključene ali krajevno omejene. Temu pa ni tako. Poglejmo samo mir v Vietnamu. Res je bil to uspeh diplomacije in Ni-xonove administracije, ko je zadnji ameriški vojak zapustil Vietnam. Toda vsa kaže, da je Vietnamski mir podoben pogasitvi velikega požara. Ni več videti ognjenih zubljev, toda še vedno so ostala žarišče, kjer vsak trenutek lahko zagori plamen v večjem ali 'manjšem obsegu. Komunisti se namreč niso odpovedali južnemu Vietnamu in je njihov cilj ostal slejkoprej trden, da se ga polaste. Poslužujejo se le zaenkrat le prikritih sredstev, to je infiltracije in slabitve južnovietnamskega nekomunističnega režima.
Ves svobodni svet je z začudenjem sledil razvoju „Watergatske afere“ v ZDA. Obseg, ki ga je zavzela ta afera, je omajal zaupanje v najmogočnejšo državo v svetu, v kateri je svobodni svet videl nositeljico demokracije, ki naj bi bila obrambni zid proti komunističnim diktaturam. Komu koristi razsežnost in tolikšna publiciteta te afere? Kdo bo nosil posledice?
Brežnjev je v preteklem letu obiskal ZDA, podpisal vrsto pogodb za gospodarsko sodelovanje med obema velikanoma in komentaristi so to pozdravljali kot popuščanje napetosti in ohranjevanje miru. Potem, ko sta se ob tem obisku Nixon in Brežnjev prijateljsko podajala roki, je izbruhnil nov požar vojske na Bližnjem Vbhodu, kjer so si stali nasproti na eni strani sicer Izraelci na drugi pa Egipčani in Arabci, je bilo vendar odločilnega pomena orožje Sovjetske zveze. Obe mogočni državi sta pošiljali vsaka svojemu varovancu orožje, in ker je bilo na obeh straneh tudi najmodernejše orožje, se ni bilo mogoče znebiti vtisa, da je ta nenadni vojni požar služil tudi kot neke vrste preizkušanje modernega orožja.
Premirja te vojske nista sklenili bojujoči se strani, ampak sta zopet ZDA in Sovjetska zveza dosegli to premirje, ne da bi se ozirali na mnenja takozvanih neuvrščenih držav, ki so s tolikim hrupom in slovesnostjo zasedale v preteklem letu v Alžiru. Med njimi so bile tudi arabske države. Kljub premirju vprašanje na Bližnjem Vzhodu še ni rešeno in čaka v tem letu diplomate težko delo, da preprečijo nov požar, ki bi lahko zajel še večji obseg.
Nobenega dvoma ni, da vodilni ko* munisti kljub stiskanju rok in objemanju predstavnikov svobodnih demokratičnih držav, vzporedno vztrajno delajo na tem, da bi komunizem zavladal vsemu svetu, kjer je v bistvu eden najbolj imperialističnih sistemov, kar jih je kdaj obstojalo. Kakor su južnoameriške države šele države v razvoju, je vendar Južna Amerka izredno vabljiva za ekspanzijo svetovnega komunizma. Dobiti pod svoj popolen vpliv vsaj eno državo v Južni Ameriki, to je bil cilj strategov svetovnega komunizma. In izbrali so ot
Čile. Samo par dni je manjkalo,pa bi pomočjo AUendeja in tisočev mednarc nih teroristov in gverilcev ta drža padla pod sovjetski vpliv kot zrelo j bolko. Postala bi trdnjava, iz katere se komunizem širil po vsej Južni An riki. Vse je bilo že do podrobnosti : delano, da bi v Čilu komunisti izve« udar in se po navodilih Bakuninove: katekizma znebili vseh vidnih in j bnih nasprotnikov, tako da bi j
En su mensaje de Navidad a todos los hombres el mundo, el papa Paulo VI. expresó, entre otros, los siguientes conceptos:
“Nuestra antropología conoce y afirma una superlativa genealogía del hombre, criatura tan hermosa, tan noble, tan digna de nuestra admiración y entusiasmo como para presentarla en sí misma en su composición esencial, “imagen y semejanza de Dios” (Génesis 1, 25), destinada a presidir todas las criaturas. Ella conoce mediante la fe, concretizada también en la experiencia, el drama doloroso de la pérdida de la situación originaria a consecuencia de la herencia del pecado original, que ha trastornado todo en la vida humana, dejando en ella inmensas nostalgias e insatisfechas aspiraciones, desorden y desequilibrio en el mecanismo sicológico y moral de su actividad, grandeza y miseria que crean en el corazón del hombre una necesidad exaltante y atormentada, una necesidad enigmática, convertida en esperanza por misericordiosa promesa divina. Así es el hombre.
“Ay de quien lo toque, nace sagrado a la vida, desde el seno materno, nace siempre dotado de esta peligrosa pero divina prerrogativa, la libertad, educable pero invocable, hace persona suficiente a sí misma, pero necesitada igualmente de convivencia social, nace pensante, con voluntad destinado al bien, pero capaz de
error y pecado. w
“Nace para la verdad, para el amor, no terminaríamos nunca si quisiéramos hacer un retrato completo del hombre tal como lo describe el humanismo cristiano, queremos resaltar ahora una sola nota, que se refiere a todos los rasgos de los que resulta la fisonomía sustancial del hombre: la necesidad de salvación; el hombre no es perfecto como es: es un ser esencialmente necesitado de restauración, de rehabilitación, de plenitud, de perfección, de felicidad.
“Es una vida que no se basta a sí misma, sino que tiene necesidad de un complemento de vida, de infinito; elevad al hombre: pondréis en mayor evidencia su deficiencia, su limitación, su secreta necesidad de ser salvado, digámoslo inmediatamente y digamos en una palabra: la necesidad de un salvador.
“Si, necesidad de un salvador hombre para unirse a los hombres. Pero que es a la vez Dios para llevar al hombre hacia la altura, a la cual lo destina su incepción original y siempre inmanente: la altura dvina”.
Leto 1973 je pravkar utonilo v zgodovino. Slovenski narod doma, v zamejstvu in zdomstvu si je napravil nov obračun v svojem trojnem obstoju: doma je bilo minulo leto doba novih okrnitev svoboščin; v zamejstvu je zašlo leto, na Koroškem hudih bojev za najosnovnejšo človeško svoboščino lastne govorjene in pisane besede, na Primorskem za izboljšavo že pridobljenih pravic; v zdomstvu, kjer je del slovenskega naroda, ki se edini more v polni meri svobodno izživljati na vseh področjih, na političnem, gospodarskem, kulturnem, verskem, je minulo leto novih uspehov, novih pridobitev, nadaljnega razvoja in ohranjanja slovenstva, za dejansko ostvaritev zamisli Slovenije v svetu, ki naj postane in ostane garancija za nadaljni slovenski obstoj na zemeljski obli.
Prva dva dela slovenskega naroda, v domovini in v zamejstvu sta že zaradi teritorialne soseščine neposredno povezana v svojem narodnem razvoju, dasi .iu ločilo meje treh držav. Toda, kakor vsa leta po drugi svetovni vojni, tako se je tudi lansko leto jugoslovanski in z njim slovenski komunistični režim odlikoval v svojem nezanimanju odn. v svojem zatiranju slovenskih 'manjšin na Koroškem in na Primorskem. Kaj drugega moremo imenovati totalno prepustitev slovenskih rojakov na Koroškem samim sebi v njihovem boju za dvojezičnost napisov, kakor direktno sodelovanje jugoslovanskega komunističnega režima z avstrijskimi nacističnimi nestrpneži proti slovenskemu življu? In kaj drugega moremo imenovati propagando komunstične Ljubljane med slovenskimi rojaki na Primorskem, naj politično ne nastopajo samostojno, pač pa naj se vključijo v italijanske levičarske stranke, predvsem v italijansko komunistično partijo, kakor sodelovanje slovenskega komunističnega režima z italijanskim načrtom za zatrtje slovenskega življa?
V svojem boju za fizični in duhovni obstanek slovenski manjšini na Primorskem in na Koroškem povezujeta svoje zdrave sile z zdravimi silami matičnega naroda, ki že tudi vsa leta bijejo z režimom svojevrsten boj za obstoj. V tem boju slovenski narod doživlja dvige in padce, toda če se ozremo v minulo leto in še nazaj, 'moramo ugotoviti naslednje:
Ker so manjšina v Sloveniji, se komunisti ohranjajo na oblasti s pomočjo vojske, policije in pomožnih partijskih organizacij nasproti devetdeset odstotkom naroda. Nekaj tisoč komunistov, ideoloških teroristov, ustrahuje več kot poldrugi milijon ljudi. Ker so vedeli, da naroda kot celote ni mogoče drugače obvladati kakor s terorjem, so ob nastopu na oblast v letih 1945 in 1946 pobili nad dvajset tisoč Slovencev. Slovenski narod se sedaj z naravno vitalnostjo upira komunističnemu razkroju,
fizično uničili. Ko so se strategi svetovnega komunizma že veselili zmage, je prišel 11. september in prekrižal njihove načrte. Ves svetovni propagandni stroj, na katerega ima vpliv komunizem in tega ima veliko, se je poslužil tiste taktike kakor komunisti v Sloveniji v času revolucije: za zločince je proglasil tiste, ki so branili sebe in rešili tisoča in tisoče življenj in svobodo čilenskih' državljanov. Višek cinizma v tej propagandi je bila Titova zadnja novoletna poslanica, v kateri je obsodil „masa-kriranje“ Čilencev, ki naj bi ga izvajala vojaška junta. In to ravno Tito, katerega pot na oblast je samo v Sloveniji posuta z deset in deset tisoči trupel, ki so bili žrtve komunističnega masakra. In kot v zasmeh resničnemu in pravičnemu miru, je bil prav ta Tito lani predlagan za Nobelovo mirovno nagrado.
Še bi se lahko ozirali po svetu in ugibali, kaj nam bo prineslo to leto. Res le ugibali. To pa ne vodi nikamor.
Spomnimo se raje moža, filozofa in diplomata, ki je lani umrl, in je njegovo
toda trenutno se komunistov ne more znebiti.
Zgodovina je namreč polna primerov fanatičnih tolp, ki mislijo, da imajo samo oni prav in da so vsi drugi v zmoti. Take fanatične tolpe druge polovice 20. stoletja so komunistične partije.
Ker so komunisti uklenjeni v vase zaprto marksistično filozofijo, so nedostopni za drugačno duhovno izživljanje. Zato so totalni skrajneži in zaradi svoje vere v marksistično trditev, da je komunizem zadnja stopnja razvoja človeške družbe, pravi reakcionarji.
Boj slehernega naroda proti komunizmu je zato težak in dolgotrajen. Proti reakcionarni mentaliteti komunistov se narodu ni mogoče boriti z istimi sredstvi, kakor jih uporablja proti zunanjemu napadalcu.
Vojske, policije in drugih ustanov, ki jih kontrolira komunistična partija, ni mogoče uničiti na mah. Narod sam po sebi jih postopoma uničuje z vztrajnim izpodkopavanjem njihove morale, usmerjajoč partijsko politiko na sebi ustrezajoči tir, potiskajoč komunistični režim na vedno vidnejše protiljudske pozicije. Sleherna represivna akcija, ki jo komunistični režim izvrši proti narodu, predstavlja dejansko novo narodno zmago nad tem režimom. Posamezni komunistični vodje so neprestano tarče tega razvoja. Sleherni partijec, ki se dokoplje do oblasti, bodisi v partiji sami ali kot njen predstavnik v javnih ustanovah, se spremeni v tistem trenutku v objekt^ nasprotovanja, med partijci, ki niso, zaradi njega, mogli doseči istega položaja in med narodom, ki se po naravi upira enopartijskem vodstvu.
Ta način boja zdravih sil slovenstva doma in v zamejstvu se je doslej izkazal za edino možen in po svojih dosedanjih rezultatih tudi edino uspešen. Nujna je vztrajnost, ki je zdravim silam naroda doma ne manjka, in opora in podpora, ki ju te sile pričakujejo in nanju računajo, da ju bodo še naprej dobivale od zdravih slovenskih demokratičnih sil v zdomstvu.
SPOŠTOVANJE PRAVIC
Poljski primas kardinal Štefan Wy-szynski je pa na božični praznik svojim vernikom Poljakom pod komunistično vlado govoril pred 10 leti izpred oltarja novorojenem božjem Detetu takole: „Spoštovanja vlade ni mogoče doseči s policijskimi ukrepi, kazenskim zakonikom ali zapori, ampak samo s spoštovanjem človeških pravic. Izkušnje našega časa kažejo, da je edini način za dosega političnega, socialnega in gospodarskega miru ter blagostanja, spoštovanje osnovnih človeških pravic.“
DOPOLNILO
Članek „Božične misli ob Balantiču“ v božični številki je napisal dr. Tine Debeljak.
življenjsko delo resnično nesmrtno: Jacques Maritain. V zadnjem objavljenem intervjuju lansko leto je devetdeset letni filozof rekel: „Politike ne razumem več.“ To je izjavil Jacques Maritain, pa bodo njegova zbrana dela obsegala 55 knjig in je v njih mnogo pisal tudi o politiki. Toda niegove besede, da politike ne razume več, niso bile besede obupa. Hotel je le povedati, da sedanji politiki manjkajo zdravi temelji. Dodal je namreč: „Nujne so nam tri vrednote: svoboda, pravičnost in mir.“
Ne preslišimo teh besed. Delajmo za svobodo, ki ne bo anarhija, ampak bo temeljila na krščanskih osnovah. Bodimo pravični do bližnjega in do skupnosti, in tako pripravljajmo pot miru, da se bo naselil v naša srca, naše družine in v vse naše javno delo. Le tako pripravljeni in združeni bo'mo mogli uspešno delovati za cilj, ki naj bo temeljni cilj vsega našega prizadevanja: daj Bog, da bi ves slovenski narod bil deležen treh temeljnih vrednot: svobode, pravičnosti in miru.	M. S.
Sloveiaski misijonarji
Velikokrat gledamo na slovenske misijonarje zgolj pod verskim vidikom in mislimo, da oni in njihovo delo ne spadajo v krog naše narodne zavzetosti.
To stališče je pogrešeno.
Najprej že zato, ker imamo Slovenci tudi kot narod misijonsko poslanstvo: Vsak narod, kakor hitro je prejel zaklad krščanske vere, mora le-tega posredovati naprej drugim, ki ga še nimajo. Tisti izmed Slovencev, ki se utrgajo od naše narodne skupnosti zato, da gredo oznanjat Kristusa in širit njegovo Cerkev, to store ne le kot zasebniki, ampak tudi kot zastopniki naroda v celoti. Slovenski misijonarji misijonarijo za vse nas.
In tudi zato:
Delo slovenskih misijonarjev v širnem svetu je doprinos našega naroda k celotnemu prizadevanju človeštva k raz voju, zlasti še manj razvitih narodov. V človeški, kot v vsaki družini, morajo naprednejši udje pomagati bolj zaostalim. Slovenski narod s svojimi misijonarji v svetu sodeluje ne le pri verskem ampak tudi pri splošno kulturnem, gospodarskem in socialnem dvigu drugih
Zato zanimanje za slovenske misijo nar j e in sodelovanje z njimi ni le domena kakih verskih gorečnežev med nami, ampak vsakogar, ki je zavzet za integralno narodno življenje in dejstvovanje.
Poleg tega so slovenski misijonarji tako pozitivni pojavi vsak v svojem' okolju, da smo upravičeno ponosni nanje, morda bolj kot na marsikaterega uradnega našega predstavnika v svetu.
Zadnji Zbornik Svobodne Slovenije pod zaglavjem „Slovenstvu v čast — narodu v pdnos“ objavlja orisa dveh znamenitih Slovenskih misijonarjev, salezijanca Andreja Majcena in misijonskega zdravnika-laika dr- Janeza Janeza. A pod tem zaglavjem bodo morali biti orisani v bodoče še številnejši pomembnejši misijonarji, od na primer že 50 let ne-pretrgano v misijonih delujoče vzgoji-teljice siamske mladine s. Ksaverije Pirc OSU in malo manj časa delujoče ravnateljice dr. Miriam Zalaznik v Indiji ter bengalskega starosta o. Stanka Podržaja DJ med najstarejšimi, preko šolnikov s. Deodate Hočevar OSU, s. Frančiške Novak OSU, Pavla Bernika SDB in Stanka Pavlina !SDB ter dušnega pastirja in socialnega organizatorja o. Jožeta Cukaleta DJ iz srednje generarije, pa do najmlajših, ki so se že v dosedanjem
— naša narodna zadeva
kratkem misijonskem delovanju dvignili zelo visoko, kpf na primer sestre zdravnice Žužkove, piomr slovenskega mal-goškega misijona Franc Buh CM in njegov sobrat Ivan štanta CM, appstol gobavcev, ustanovitelj slovenskega zambijskega misijona o. Jože Kokalj DJ in graditelj v štirih letih peterih cerkva, -o. Lovr(o' Tomažin DJ — da navedemo le nekatere od še mnogo drugih, ki bi tudi spadalj v galerijo vidnejših osebnosti v našem misijonskem svetu.
Brez pomisleka lahko zatrdimo, da je večina od nad 80 slovenskih misijonarjev v državah in med ljudstvi, kjer delujejo, pomembnejših kot pa morda nekateri politični predstavniki Jugoslavije v deželah, kjer pač so. Dočim ti poslaniki pred vsem zastopajo, branijo in iščejo med drugimi narodi le interese države, ki jo zastopajo, pa se naši misijonarji v deželah, v katerih so, povsem nesebično dajejo in žrtvujejo za vsestranski dvig bratskih narodov samih.
V očeh nas, slovenskih izseljencev, pa je pomen slovenskih misijonarjev še posebno velik. Dočim današnji naši državni predstavniki po svetu predstavljajo ali celo širijo protikrščansko, zato nečlovečansko ideologijo in v veliki meri niti niso Slovenci, so pa naši misijonarji glasniki naše krščanske, bistveno človečanske blagovesti. Oni po vsem svetu zastopajo iste ideale, za katere se mi borimo v našem izseljenstvu, vsak na svojem 'mestu.
Zato je ena najsvetlejšh točk našega izseljenstva, da povsod med Slovenci po svetu živi živo zanimanje za slovenske misijonarje in večje ali manjše sodelovanje z njimi. Sodelujemo z njimi ne le, ker so misijonarji, ampak tudi, ker so Slovenci, ne le iz naših verskih ozirov, ampak tudi iz narodnih.
Med nami v Argentini se te dni mudi eden najmlajših, pa najučinkovitejših slovenskih misijonarjev, ki je poleg tega še izšel prav iz naše skupnosti: bivši predsednik Slovenske fantovske zveze, bogoslovec Rožmanovega semenišča v Adrogueju, sedaj jezuit v Zambiji, o. Lovro Tomažin. Slučajno je prišel prav tedaj v Buenos Aires k svojim domačim, ko se vsi enkrat na leto povežemo v veličastno skupno prireditev za vse slovenske misijonarje. Naj v njem na njej objamemo vse nje, ki so tako vredni haše ljubezni!	L. L. C. M.,
SVETOVNA KRIZA
Mednarodni teden
Iz življenja in dogajanja v Argentini
SPLOŠEN STRAH
V	minulem letu 1973 se je zlasti v zadnjih mesecih razgalila v vsej globini huda kriza, ki jo preživlja človeštvo na praktično vseh popriščih svojega bitja in žitja. Samo bežen pogled na naslove na prvih straneh svetovnih dnevnikov povzroča bralcu vedno znova in znova vprašanje: kam današnji svet drvi, kje in kako se bo ustavil, kakšna bodočnost ga čaka, ko je sedanjost tako kritična.
Kljub spoznanju, ki ga politični in verski voditelji modernega sveta skoro vsak dan glasno ponavljajo, da je vse človeštvo ena sama velika družina, da je blaginjo vsakega naroda odvisna od blaginje vseh in vsakega posebej, pa tako osebno kakor narodno samoljubje prevladuje tudi danes, kakor je včeraj. Nekaj primerov:
V	Angl ji, ki prestaja eno svojih najtežjih gospodarskih kriz, je vlada morala uzakoniti tridnevni delavnik, da bi zaščitila pojemojoče zaloge goriva, ker britanski rudarji in vlakovodje izkoriščajo sedanjo svetovno petrolejsko in s tem energentsko krizo za postavljanje novih zahtev, ki jih Anglija ne zmore. •
Arabci,, ki z vojsko ne morejo zavzeti ozemlja, ki so ga izgubili, grozijo vsemu svetu z gospodarsko vojno. Pomoč ostalega sveta si hočejo zagotoviti s petrolejsko vojno, ZDA, Zahodno Evropo in Japonsko, ki se v njihov vrtinec ne pustijo ukleniti, pa prepuščajo nevarnostim gospodarske krize, ki more končno zajeti tudi njih same.
Evropa in Japonska potrebujeta ameriško vojaško oporo za svojo varnost, ZDA pa sodelovanje Evrope in Japonske za svojo gospodarsko varnost, toda ne najdejo skupnega imenovalca za to.
V	teh razmerah celi narodi s svojimi voditelji živijo v neprestanem strahu.
Izrael se boji umakniti se na meje iz leta 1967, tudi če bi zanje imel ameriško garancijo, ker ugotavlja, da bi ga potem Arabci, oboroženi od sovjetov, mogli čez noč uničiti.
Arabski šejki se bojijo Izraela, ker ta s svojim napredkom za njihove revne narode predstavlja neprestan opomin, da jim šejki, kljub 15.000 dolarjev letnega dohodka od petroleja, ne zvišajo življenjske ravni, temveč jih puščajo v stoletni revščini.
IN NEZAUPANJE
Evropejci se bojijo, da, če bodo podpirali ZDA v njeni politiki na Bližnjem vzhodu, ne bodo dobili arabskega petro-lejo, od katerega je odvsen njihov indu-> sirijski obstoj, na drugi strani pa, da bodo, če bodo nasprotovali ZDA, izgubili ameriško vojaško zaščito proti nad-močni Sovjetski zvezi.
Sovjeti se bojijo, da je nov ameriški odnos do Kitajske zarota proti njim, Evropejci pa se bojijo, da se Washington odkriteje razgovarja z Moskvo kakor z njimi v NATO, zlasti kar tiče Blinjega vzhoda.
Sumničenja povsod, na vsakem koraku, prav tako strah in nezaupanje. Deloma je vse to razumljivo, saj so se v minulem letu izvršili premiki, kakor vdor Kitajske izza bambusove zavese v svet, vstop Anglije v Zahodno Evropo v Skupnem evropskem trgu in razvoj Zahodne Evrope v silo, ki ne godi Moskvi in včasih tudi ne Washingtonu.
Kaže, da se še nikdar po drugi svetovni vojni svet v celoti ni znašel istočasno v tako zapletenem položaju, tako na denarnem gospodarskem in političnem polju, kakor prav sedaj. „Doživlja istočasno krizo v gospodarstvu, v energiji in v vodstvu,“ je zapisal londonski The Economist.
Toda, kakor je zgodovina že neštetokrat dokazala, se svet iz te trojne krize ne bo izmotal če ne bo šel vase in se vprašal kaj so skupni interesi vseh in vsakega naroda posebej. Britanski rudarji ne bodo na boljšem, če bodo s svojimi zahtevami povzročili v državi še hujšo gospodarsko in energetsko krizo. Arabci ne bodo dobili svoje nevarne igre, če jo bodo zapeljali tako daleč, da se bo svet znašel pred še hujšim gospodarskim polomom. Izrael ne bo ostal varen, če bo za svoje narodne interese izigraval ZDA proti Evropi in Japonski ali obratno. ZSSR ne bo ostala varna pred navalom ostalega sveta, če se bo ta zaradi njihovega izigravanja Arabcev proti človeštvu znašel pred krizo svojega lastnega obstoja.
Teh dejstev se, kakor kaže, ne zaveda tudi ne komunistični režim v Jugo-sloviji, ki s svojo politiko tkzv. tretjega sveta, izpostavlja narode v državi nevarnostim, ki so lahko usodne za njihov nadaljnji obstoj.
Arhipelag Gulag
NOVA SOLŽENICINOVA KNJIGA
Sovjetski literarni Nobelov nagrajenec Aleksander Solženicin je pretekli te den dal dovoljenje pariški založbi YMCA Press, da v ruščini natisne in izda njegovo knjigo „Arhipelag Gulag“ ki jo je bil poslal skrivaj v rokopisu na Zahod že pred petimi leti. Sovjetska tajna policija KGB je namreč letos avgusta odkrila in zaplenila drugi Solženicinov rokopis te knjige ter pisatelj zato ni več videl potrebe za zadrževanje dovoljenja pariški založbi za izdajo te knjige.
Založba je knjigo že vrgla na trg ter jo označila za „silovit dokument in neizmeren fresco sovjetske organizacije koncentracijskih taborišč od 1918 do 1958“.
V knjigi Solženicin piše, da bi morali vsi vodje sovjetskih koncentracijskih taborišč biti postavljeni pred sodišča, podobno kakor so bili sojeni nacistično vojni zločinci. Solženicin se v knjigi sprašuje: „Zakaj so Nemci mogli soditi svoje zločince, Rusiji pa ta možnost ni dana? V Zahorni Nemčiji je bilo do 1966 obsojenih 86.000 nacističnih zločincev. V skladu z razmerami bi to odgovarjalo 250.000 tovrstnim zločincem v naši državi.“
Solženicin je izjavil, da knjige ni dovolil’natisniti prej, „ker sem čutil, da imam večjo dolžnost do tistih, ki so še živi, kakor pa do tistih, ki so že umrli.
V Madridu so, po uradnih poročilih baskovski teroristi, ubili Francovega naslednika admirala Carrera Blanca. Franco je imenoval novega naslednika, policija pa po vsej državi išče teroriste. Štirje baskovski emigranti, ki se mude v južni Franciji so na tajni tiskovni konferenci izjavili, da so oni atentatorji.
Na mirovni konferenci v Ženevi so se pogajanja med Izraelom in Egiptom nadaljevala v sredo, 2. t. m. Doslej zlasti amerikanski zunanji minister Ki-ssinger smatra za velik uspeh, da je sploh prišlo do direktnih razgovorov med Izraelom in Egiptom.
Arabske petrolejske države so za več kot sto odstotkov zvišale ceno petroleju, od 1. januarja t. 1. Sledila jim je tudi Venezuela, ki je ceno svojemu petroleju postavila še nad arabsko. Vse svetovno gospodarstvo se pripravlja na novo svetovno inflacijo, za katero menijo, da bo sledila zvišanju cen petroleju.
Komet Kohoutek je 28. decembra lanskega leta „srečno“ zavil okrog Sonca in ga bo že prve dni letošnjega januarja ob jasnih večerih možno s prostim očesom videti na zahodnem obzorju kmalu po sončnem zahodu, „če bo šlo vse, kakor predvideno,“ pravijo astronomi. Ameriški astronavti so komet večkrat fotografirali med svojimi sprehodi po vesolju izven Skylaba-2.
Toda sedaj, ko je tajna-policija ugrabila moj rokopis, mi ni preostalo drugega, kakor dovoliti natis.“
Knjigo „Arhipelag Gulag“ je Solženicin začel pisati takoj po izdaji svojega dela „En dan v žvljenju Ivana Deniso-viča“. Solženicin imenuje svojo novo knjigo „spomenik solidarnosti vsem mučencem in mrtvim v letih od 1918 do 1958“.
Solženicin je uporabil Gulag — upravo koncentracj skih taborišč od 1934 do 1960, ki se je spremenila v splošni izraz za velika taboriščna področja — kot simbol „nezmernega arhipelaga (otočja) v Sovjetski zvezi, na katerem milijoni umirajo oropani vse svobode“. Solženicin tudi piše, da „nas bodo bodoče generacije obsojale za revne in smešno ponižne ker smo se najprej pustili pretepsti v milijonih, potem pa smo še slavili svoje zločince v varnosti njihovih starih let“. Zahteva kaznovanje krivcev in nadaljuje: „Biti pa moramo usmiljeni in jih ne streljati, ne jih utapljati v slani vodi, ne jih nabijati s škornji, ne jim stiskati lobanje z jeklenimi kleščami, ne jih zapirati za rešetke, kjer naj ležijo drug na drugem kakor prtljaga. Soditi jih je treba, da bodo priznali: Da, jaz sem bil mučilec in zločinec.“
Solženicin nato dodaja: „Javno moramo obsoditi sleherno idejo o maščevanju ljudi nad ljudmi, ker bodo sicer mladi ljudje ugotavljali, da ostaja nizkotnost na svetu nekaznovana in celo nagrajena.“
YMCA Press je istočasno z izdajo knjige objavila, da novo Solženicinovo delo prinaša dokumentirano zgodovino in celoten seznam koncentracijskih taborišč v Sovjetski zvezi in je posvečeno „vsem, ki niso mogli preživeti, da bi mogli govoriti.“
Leto 1973, ki je pravkar minilo, je bilo v mnogih ozirih leto presenečenja, sprememb in novih činiteljev v poteku argentinskega javnega življenja. Smer, ki so jo nakazale te spremembe se bo gotovo v letu 1974 nadaljevala, v marsikaterem primeru poglobila, medtem ko bodo novi elementi obogatili že tako razgibano politično pozomico.
Novo smer argentinske politike je začela poplava peronističnih in filopero-nističnih glasov na marčevskih volitvah, in pa seveda še večja zmaga na pero-novih predsedniških volitvah, na katerih je nastopil sam general Peron in bil izvoljen za vodja države. Od tistega trenutka se je tudi spremenila taktika vladajočega režima. Če je do takrat, zlasti pod vlado dr. Campore in bistveno po zaslugi njegovega notranjega ministra dr. Righi-a, levica s sigurnostjo zavzemala položaje, je od tedaj naprej bil znova vzpostavljen red, kot si ga predstavlja naj ožji krog Peronovih sodelavcev. Pričel se je oster nastop proti skrajni levici, proti komunizmu in njegovim prevratnim elementom, in zlasti oster nastop proti levičarskim elementom infiltriranim v peronističnem gibanju. Najznačilnejši odsev te nove politike je reorganizacija peronizma, ki je še vedno v teku. To je povzročilo tudi notranji spor v peronizmu, kjer široki krogi zlasti mladinskih formacij, ne soglašajo s trenutno politiko. ,
Tudi je preteklo leto pokazalo resnični položaj drugih političnih formacij. Stabilnost radikalov, ki pa ne morejo trenutno preko omejenosti kadra svojih volivcev. Zaton desnice, ki je sicer dobilo, trenutno voditelja v bivšem ministra Franciscu Manriqueju, pa kaj kmalu začela propadati. Porod nove levičarske sile (Ljudska revolucionarna povezava'', ki se ideološko krepi zlasti po volitvah, iz disidentov peronistične fronte in iz vrst peronistične mladine. V tej smeri se bodo verjetno razvijali dogodki tudi v novem letu.
Kar se tiče vojaštva, se je pokazalo
kako strnjeno stoji v službi ciljev, ki so si jih postavili. Ustavnost je trenutno najmočnejše geslo in v smislu tega gesla so oborožene sile mirno prenesle zamenjavo vodstva v mornarici in suhozemski vojski. V tem smislu je vojaštvo trenutno eden najmočnejših stebrov, na katerega se naslanja sedanji režim.
Drug takih stebrov, ki pa je bil tudi vedno temelj peronizma je organizirano delavsko gibanje. Glavna delavska konfederacija CGT je bistveno pripomogla Peronovemu povratu, financirala volilno kampanjo in krepko posegla v potek dogodkov, ko je kazalo, da bi se lahko proces skrivil. Nagrada za to zvestobo in pa tudi orožje za nadaljno delo v tej smeri je zakon o sindikalnih organizacijah, ki daje CGT in njenim organizacijam novo moč. Vendar delovanje mladine na sindikalnem polju, združene v JTP (Delavska peronistična mladina), ogroža položaje starih sindikalnih voditeljev. Razne zmage JTP na volilnem področju prerokujejo v novem letu precej hude spopade.
V letu 1973 se je tudi precej razjasnil univerzitetni položaj. Gotovo so univerzitetni študentje važen faktor v odločanju usode vsokega režima. Tu se je pokazalo, da je peronizem, kljub na sprotni tradiciji, dosegel vodstvo večine študentovskih centrov na univerzah. Presenečenje so napravili tudi radikali, ki so praktično zasedli drugo mesto če upoštevamo vsedržavni položaj. Tako so bili „uradni“ komunisti (to je študentovsko predstavništvo promoskovske partije) potisnjeni na tretje mesto, medtem ko so skrajno komunistične (kubanske in kitajske) formacije žalostno propadle. Vendar si ni delati utvar. Celotna ideologija univerze plove na levo. V tem smislu bo tudi peronizem (kot seveda radikalizem) imel probleme s študenti, ki sicer pod strankinimi zastavami iščejo novih socialnih, gospodarskih in političnih poti in sicer na levo od sedanjega poteka. Ali bo to tudi splošno vodilo v letu 1974?
Partija in vojska proti veri
V KOMUNISTIČNI JUGOSLAVIJI.
Beograjski dnevnik Politika je natisnil za svoje naročnike koledar za letošnje leto in ga opremil s ponatisi srednjeveških fresk iz raznih pravoslavnih samostanov raztresenih po vzhodnem delu Jugoslavije.
V zadevo se je v sedanji novi partijski protiverski gonji v komunistič.ii Jugoslaviji vtaknila tudi Titova vojska ter je agencija Tanjug objavila zahtevo Titovega generala Milojice Panteliča, da se uvede preiskava, kdo izmed urednikov Politike je odgovoren za natis koledarja z verskimi slikami. -v
Poročilo je morala objaviti tudi Politika. General Pantelič v svoji izjavi tudi protestira, da so po državi „tudi lansko leto“ prodajali slike svetnikov „kot versko propagando“ in da bi morala Politika „za koledar natisniti fotografije spomenikov ali junakov jugoslovanske revolucije.“
Komunistično časopisje širom Jugoslavije je decembra napadalo prodajanje
- -«v»
božičnih razglednic z odtisi jaslic in drugih religioznih podob, „toda prodajanje razglednic, večinoma uvoženih iz-Italije, se kljub temu nadaljuje,“ so protestirali komunisti.
Politika tako Tanjugu kakor generalu Panteliču ni ostala dolžna odgovora. V isti številki, v kateri je objavila Panteličev protest in zahtevo po preiskavi krivca v uredništvu dnevnika, je Politika zapisala, da so „freske, reproducirane na koledarju, nedeljiv del kulturne in politične zgodovine srbskega naroda. Te freske so bile raztavljene v Parizu in svet je hvalil bogastvo kulturne dediščine, ki je bila do tedaj skrita v srbskih srednjeveških samostanih. Nihče ni takrat ali pozneje navezoval te lepe primere narodne umetnosti izključno samo na cerkev.“
Eden od urednikov Politike je izjavil, da bo to edini komentar uredništva na partijsko-vojaški izpad proti koledarju in uredništvu.
C = SI
Pavel Fajdiga
Tihomorski biser
Tako Britanci pesniško nazivajo Hong Kong. Leta 1842 so ga „dobili“ od Kitajske v upravo, leta 1898 pa še nadaljno ozemlje proti celini, New Territories (Novo ozemlje) za 99 let. Britanska uprava nad tem področjem se bo, če bo vse ostalo tako kot je danes, sama po sebi iztekla konec našega stoletja. Toda Britanci vzdržujejo in izboljšujejo in gradijo Hong Kong naprej, kakor da ga bodo imeli še v 21. stoletju in morda še dalje. Držijo se, vsaj v Hong Kongu, prve polovice načela: delaj, kakor da boš večno živel (in živi, kakor da boš jutri umrl).
Na 'majhnem otoku, ki je Hong Kong, in na bližnjem polotoku (čez dober kilometer širok preliv), ki se imenuje Kowloon, se drenja danes štiri milijone ljudi. Osemindevetdeset odstotkov je Kitajcev, samo dva odstotka tujcev: Angležev, Amerikancev, Portugalcev, Japoncev, Nizozemcev, Indijcev, Pakistancev, Filipincev, Nemcev, Francozov, Italijanov in — Slovencev. Salezijanec p. Stanko Pavlip
je direktor velike osnovne in srednje šole v Kowloonu.
Angleščina je uradni jezik v Hong Kongu, večina kitajskega prebivalstva pa govori kantonski dialekt, ki ga Kitajci smatrajo za naj odločnejši kitajski dialekt.
Hong Kong China Post, po formatu podoben buenosaireškemu La Prensa ali New York Timesu, po nakladi presegajoč prvega, po informiranosti pa skupek, je največji in najvplivnejši dnevnik v koloniji. Na novodošlega tujca napravi v tem dnevniku pač največji vtis vsakodnevno uokvirjeno poročilo na prvi strani spodaj, ki glasi (z vsakodnevnimi spremembami v številkah) nekako takole: Včeraj je pristaniška policija potegnila iz morja 27 trupel kitajskih beguncev, nekatera raztrgana od morskih psov, druga ranjena od koral in čeri, ki so poskušali preplavati zaliv. Dvestopet-inosemdeset beguncem pa se je posrečilo preplavati živim na naš breg.
Ker breg Maocetungove Kitajske loči
od hongkonškega brega več kilometrov-širok morski zaliv, je razvidno, da se požene v avanturo svobodi ali smrti naproti kitajski begunec v najlepših mladih letih, ko si drzne pomeriti svojo mlado zmogljivost z nevarnimi naravnimi elementi. Prehod po suhem je na'mreč neprodušno zaprt, ker pač Angleži že niso mogli več vzdržati navala množic, ki so silile v svobodo.
Kam z vedno novimi begunci, dasi jih je dnevno le nekaj sto ali manj? Angleži še vedno zidajo nove in nove stanovanjske bloke, z enosobnimi stanovanji, da v njih „začasno“ nastanjajo prihajajoče Kitajce. Po 28.000 ljudi je nagnetenih v enem takšnem stanovanjskem bloku, visokem deset do petnajst nadstropij. Za boljšo izrabo že zaradi naravnih okoliščin tako tesno odmerjenega prostora na polotoku Kowloonu, kjer te stanovanjske bloke gradijo, je večina teh stavb brez prostorov za pranje in sušenje perila, tudi brez dvigal. Ljudje zato sušijo perilo obešeno na dolgih bambusovih palicah skozi okna svojih skromnih stanovanj. „To so hongkonške ,zastave* “, mi je žalostno pojasnil p. Pavlin.
Promet na avenijah, cestah in ulicah
je neprekinjen, noč in dan. Menjalnice, zlatarne (pred vsako sedi po en ali dva stražnika z brzostrelko v roki) in druge vrste prodajalen, so večinoma odprte tudi noč in dan. Pročelja stavb so dejansko zastrta s slikovitimi kitajskimi napisi v raznovrstnih barvah, ponoči vsa razsvetljena z neonskimi lučmi, da je mesto za oko kakor v mavrične barve
Sicer pa poleg nakopičenega bogastva na vsakem koraku naletiš na značilno azijsko revščino. Množice meščanov se preživljajo s preprodajo najrazličnejših predmetov, razgrinjajoč na cestni tlak svoje blago v ponudbo mimoidočim. Zanimivo je, da ni vpitja in kričečega ponujanja razstavljene robe. „Trgovec“ kakor nem stoji ali čepi ob svoji robi in čaka konec dneva.
V Kowloonu je dobil Maocetung dovoljenje za vzdrževanje velike trgovine, v kateri prodajajo izključno blago iz rdeče Kitajske. Konkurirati kljub nizkim cenam Mao s to trgovino ne 'more svobodni trgovini v Kowlonu in v Hong Kongu, ker kvalitetno tako zaostaja za njo, da tudi še tako reven prebivalec kolonije redkokdaj zaide vanjo.
Hongkonško pristanišče je svet zase. Odkar so Hong Kong Britanci spreme-
nili v eno najvažnejših pomorskih postojank v Aziji, njegovo pristanišče mrgoli vseh vrst vodnih vozil: velike tovorne ladje čakajo včasih dneve na vrsto za prostor ob pomolih, da raztovorijo in natovorijo, motorni čolni prevažajo potnike iz Honkonga čez preliv v Kowloon in nazaj (podmorski tunel uporabljajo številni avtomobilisti), ribiške ladjice, sampani jim pravijo, križajo vodno gladino vsevprek. Na sampanih cele družine od rojstva do smrti preživijo svoj čas, večinoma ob ribji hrani, z revnim zaslužkom od ribolova, s katerim se bavi desettisoče hongkonških prebivalcev.
Na mejo med rdečo Kitajsko in Hong Kongom, ki križa New Territories, prihajajo od časa do časa kitajski komunistični propagandisti in pretihotapijo znane Maocetungove rdeče knjižice (v angleščini) na „našo“ stran. Obiskovalci meje, odkoder je razgled čez rečico, ki je meja med svobodo in komunistično Kitajsko, jih morejo kupiti za nekaj hongkonških centov. Sicer pa se pogled skozi daljnogled čez rečico ustavi ob majhni kitajski vasi, ki leži kakor mrtva ob rižnem polju, kjer nekaj kitajskih kmetov žanje riž, do kolen v vodi, za Maocetungova državna skladišča.
„Koralni božič“ v Barfločah
Serie a» SBçwcrgjc
LJUBLJANA — V ljubljanski Mestni galeriji je Društvo slovenskih likovnih umetnikov pripravilo svojo redno umetniško raztavo. Skoraj 100 umetnikov je zastopanih, ki so predstavili svoja dela, med njimi je tudi nekaj samoukov: Sedej, Tisnikar, Repnik, Plemelj in Horvat—Jaki. Vendar pa ni na razstavo poslalo svojih del nekaj znanih umetnikov „prve lige“.
LJUBLJANA — Pred kratkim je izdala Cankarjeva družba Leksikon, pripravljen po nemškem Brockhausovem Ljudskem leksikonu. Sedaj pa je Državna založba Slovenije dala na trg prvi zvezek „Male splošne enciklopedije“, ki obsega gesla od A do G, sledila bosta še dva zvezka. „Mala splošna enciklopedija“ je poslovenjeno delo beograjske „Prosvete“, ki so jo, kakor pišejo, primerno adaptirali slovenski strokovnjaki in ji dodali kakih 10% izvirnega materiala, specifičnega za slovenske prilike.
LJUBLJANA — Umrl je 11. dec. po daljši bolezni Ciril Debevec, gledališki igralec, režiser in publicist. Pogrebne obrede je opravil kamniški dekan. Na grobu so se poslovili od njega dr. Bratko Kreft, prof. Mravc in J. Furlan. Peli so kamniški pevci. Zapušča ženo Valerijo Heybal.
MARIBOR —- Mariborska Tekstilna tovarna ima 4700 delavcev pa samo 235 jih je komunistov... Od 1500 mladih delavcev je včlanjenih v partijo le 87. lako je povedala na sestanku komunistov Tekstilne tovarne sekretarka Marija Pušnik. Rekla je tudi, da neradi sprejemajo v partijo mlade člane, ker se „bojimo mladine in njene zdrave kritičnosti“. Ni pa rekla, da morda tudi mladina nima namena včlaniti se partijo, ker od tega ne pričakuje nobenih moralnih koristi.
LJUBLJANA — Poostreni carinski predpisi so stopili v veljavo s prvim januarjem. Po tem bo moral vsakdo ob prestopu meje na posebnem obrazcu napsati koliko prstanov nosi na roki, kakšno ovratno verižico ima, ali ima žepno in ročno uro in ali ima na glavi krzneno kučmo... V obvestilu je namreč napisano, da potnik iz Jugoslavije ob vrnitvi ne bo plačal carine za tehnične predmete, fotoaparate, magnetofone, radijske sprejemnike, nakit (ne samo za diagocenega ampak tudi osebnega), športno opremo in dragoceno krzno le v primeru, če bo vse to prej ob odhodu cariniku prijavil na posebnem obrazcu. Vsekakor bodo cariniki morali delati s precejšnjo vnemo, kajti leta 1972 je bilo samo v maloobmejnem prometu za 1 i mlijonov prehodov, v Jugoslavijo pa je prišlo okrog 47 milijonov oseb.
ORMOŽ — V Ormožu sa zastopniki tovarne „Jože Kerenčič“ ppÖpisalS sporazum z avstrijsko skupino Wilhelm Angers, z londonskih mednarodnim, zdru -žen jem z'a investicije v Jugoslaviji in z ljubljanskim Tehnoimpeksom za zgradi' tev tovarne jofcvirjev za očala. Nova to-
varna bo, v prvi fazi zaposlila 90 delavcev in bo izdelala 500.000 dkvirjev; od tega bo šipi zh izvoz 200.000 kosov, kasneje pa bo 170 delavcev izdelovalo po en milijon dkvirjev na leto. Stroški so preračunani na 49 milijonov dinarjev, od tega bosta prispevala „J. Kerenčič“ 61%, Tehnpimpefas 6%, Avstrijci 19%, londonsko združenje, 14%. Potrebne dinarske kredite in garancijo za mednarodne posojila bo dala Kreditna bknka Maribor.
KRŠKO ,— V krški tovarni papirja in celuloze bo marca 1974 stekel tretji stroj, za izdelavo papirja; stroj so te dni že naročili v Veliki Britaniji. ,S tem strojem se ‘bo povečala proizvodnja papirja za, 55.000 ton letno na 122.000 ton. Poleg tega nameravajo povečati tudiproiz-vodnjc celuloze in sicer s '55-000 t,on siul-fitne na 120.000 ton magnetitne celuloze.
Umrli so od 28- nov. do 7. dec, 1973:
LJUBLJANA — Frančiška Mihelčič r. Balant 90; Stanko Gorišek; dr. Vladimir Orel, odvetnik in sodnik v pok. (pokopan v Ivanjigradu pri Komnu); Jožefa Berčan r. Kastelic; Karel Pirš, up. bančni uradnik; David Remškar; d1’ Vladimir Bertot, 94; Bruno Bruma;; Frančiška Skalja r. Livk; Angela Plestenjak; Josipina Lampe r. Suhadolc; Fanči Mačkovšek, up. učit.; Igor Drolc (nesreča v planinah) ; Josipina Lipovšek r. Lampič; Elizabeta Kraker r. Modrijan; Karel šefman, up. direktor in borec za sev. mejo; Vinko Munda, 81, up. župnik; Janko Cizel, 82, borec za sev. mejo; Mila Repič r. Keše; Franja Thuma; Jože Vindiš, up. dentist; Ana Ropret, 91; Leopold Posch, 76; Ema Ožbalt r. Nachtigall; Marija Devjak r. Oven; Josip Loos, up. ravnatelj; Jože Završnik, up. vlakovodja, 73; Franc Čuk, up. v. jamomerec, 91; Frančiška Vrbinc r. Bokavšek; Robert Ahčin, up. ortopedski mojster; Ivan Velkavrh, slaščičar; Lojze Žmuc, pasarski mojster; Štefanija Strasser r. Lenger; Antonija Pokovec, 79; Marija Bernar r. Hrome; Jože Batič, 87; Justin Demšar up. par-ketar; Janko Kuralt ml., pravnik.
RAZNI KRAJI — Drago Kafol ja, gradb. delavec, Grosuplje; Janez Bralce, Podkraj pri Velenju; Ivan Penčur, Hotič; Jernej Dagarin, Škofja Loka; Antonija Malavašič (češmelova mama), 87, Rovte; Ivana Hribar r. Grum, 86, Bizovik; Jože Pančur, Kamnik; Aleksander Lavrič, up. poštni upravnik, Nova vas; Egon Zorec, ravnatelj poljcdrl-sko-živinorejske šole v Turnišču, Ptuj; Janez Pekolj (Špan), Artmanja vas; Karolina Gostinčar, 91, Škofja Loka; dr. Dušan Senčar, up. odvetnik, 86, Prevalje; Lovro Hribar, Moste; Anica Burja, Bled; Karel Rudolf, Teharje; Karlo Benčina, krojač, Dobrunje; Dragica Jarc, 88, Planina; Ivo Mihelič, up. šolski ravnatelj, Kamnik; dr. Branko Lukman, up. zdranik, Maribor; Ivana Sever, Ježica; Jože Majdič, Vir pri Domžalah; Frančiška Mavetič, Črnuče; Ivan Arhar, 94, Šentvid; Oto Mlinar, Celje; Peregrin Jesenšek, 85, Izlake; Nežka Štepan r. Gornik, Zadvor; Lojze Sever, stolarski mojster, Vaše; Ivan Vratanar, Rečica ob Savinji; Mihaela Janc r. Jelen". Kranj; Anica Pelc r. Pengov, Domžale; Albina Bizjak, Potoče; Ciril Jemc, Bled,-dr. Marija Vučič r. Benikar, Zagrel); Zvonimira Vizjak r. šorcelj, Kočevje; Jože Božič, Dolga Poljana pri Ajdovščini; Franc Kremžar, strojni ključavničarski mojster — obrtnik, Šentvid.
Božič koralne glasbe. V dneh 15 in
16.	dec. je tukajšnja glasbena skupnost pripravila, kot je že vrsto let navada, kvalitetni koncert nazvan „Koralni božič“ (Navidad coral).
Verjetno so gorate pokrajine posebno primerno pozorišče za vzvišeno in 'mogočno koralno glasbo. Prav kot kipijo v nebo skalnati in ledeni vrhovi, tako se pnejo kvišku v višave koralne skladbe. Bariloška gotska katedrala se skladno prilega vzponu zunanje narave in notranjemu zagonu večne muzike. Nekaj tajin-stvenega in svetega pljuje skozi zvoke, ki padajo v temno cerkev z bledo ožarjenega kora in proseča molitev zveni iz flavt, ki spremljajo procesijo svetlo oblečenega zbora pomikajočega se v soju sveč skozi srednjo ladjo. Nato zažari vsa absida in v bleščeči luči. donijo zbori in orkester, pojoč gorečo prošnjo in burno hvalnico. Tudi človek, ki ni izšolan v glasbi, uživa staro, nikdar minljivo umetnost in se za kratke minute pomakne v lepše krajine, podobne tistim, ki jih najde plezalec v prepadih, stebrih in višinah nebotičnih sten.
Večkrat sem se med koncertom spomnil nepozabnega Julija Kugyja, gospoda Trente, ki zdaj upodobljen v bronu zamaknjeno zre v vrhove Jalovca. Ta poet Julijskih Alp, eden največjih alpinistov svoje dobe, je dolga leta vodil tržaški pevski zbor in muziciral na velike orgle, ki jih je dal postaviti v meha-ritski tržaški cerkvici. Ob slabem vremenu je v Zermattu igral klavir in iskal v glasbi podobnih višin, kot mu jih je ob lepem vremenu nudil Matterhorn. Sam trdi, da nima njegovo glasbeni navdušenje nobene zveze z gorami, če-
SLOVENCI V
Osebne novice!
Krščena je bila v nedeljp1, 18 nov., v slovenski cerkvi Marije Pomagaj Olga Kristina Žakelj, kčerka inž. Jožeta Žakelj In ge. Jožejke roj. Debeljak. Botra sta bila arh. Jore Vombergar in ga. Marija Žakelj roj. Jarc. Krstil je rev. Jure Rode.
ZVEZNA OBČNA ZBORA SDO in S-FZ
Kakor je bilo določeno na zadnjem občnem zboru v začetku leta so bile volitve za nove odbornike v mladinskih organizacijah v nedeljo, 23. decembra, v Slovenski hiši.
Občna zbora sta se začela ob 10.50.
Slovenska fantovska zveza
Občni zbor je bil v veliki dvorani Slovenske hiše. Začel se je s pozdravom in molitvijo Janeza Rodeta. Takoj je zapisnikar Gregor Batagelj prebral poročilo občnega zbora v mesecu aprilu.
Sledila so poročila vseh odsekov SFZ v velikem Buenos Airesu. Predstavili so jih Carapachay, Morón, Ramos Mejía, San Justo in Slovenska vas.
Nato je stopil pred navzoče duhovni vodja SFZ dr. Alojzij Starc, ki je v obrisih naredil pregled poslovne dobe in podal največjo važnost na srebrni jubilej, ko ga bosta slavila SDO in SFZ.
Predsednik Rode je nato v kratkih besedah orisal položaj organizacij v preteklem letu. Bilo je nekaj pomanjkljivosti, ki je nujno potrebno, da se za bodoče popravijo. Zvezni tajnik Boštjan Kocmur je prebral poročilo o delu, ki
članka, ki ga je napisala Zalka Vire. Janez Golob razpravlja o temi „Mladina in politika“- Anica Erjavec pa opisuje „Modernost“. „Ali mladina ne poje?“ je problem, ki zanima Magdaleno Koprivnikar. Sonja Marinšek pa se poglobi v „Prijateljstvo“. „Tehnika“ je predmet, o katerem piše Jože Cukjati. Jože Markovič objavlja svoje „Misli ,o domovih“. Za konec pa Peter Klobovs razprede „Statistiko“ o članstvu in delovanju mladine v Slovenski fantovski zvezi in Slovenski dekliški organizaciji. Celoten almanah pa je opremila Marijana Stariha.
Snovi, ki jih 'mladi študentje obde-lavajo, so, kot vidimo, raznolike, snovi, ki zanimajo mladno in so z njenim duševnim in telesnim razvojem tesno povezane. Razveseljivo pa je tudi število člankov, ki obdela vaj o našo slovensko problematiko in, v ožjem krogu, problematiko naše slovenske skupnosti v Argentini.
Letošnji skupini abiturientov naših srednje&ol. tečajev želimo v nadaljnjem študiju ali delu obilo uspehov. Upamo pa tudi, in almanah nam te upe podpira, da bodo po končanih ¡slovenskih študijih, še naprej ostali aktivni člani naših organizacij, se še bolj čvrsto vključili v delo naših domov. Almanahu 1973 pa naše priznanje in naj toplejše priporočilo.
prav koreninita obe zanimanji v romantiki in poeziji. Vendar pripoveduje, kako mu je na vrhu zimskega Montaža zvenela po ušesih muzika palestrinskih angelskih zborov in omenja še druge vzpone ali slike pokrajin, ki so se mu v globini notranje zavesti družile s poznanimi 'melodijami velikih skladateljev.
Med poglavitne pobudnike in oblikovalce bariloškega koralnega božiča sodi naša rojakinja Lučka Jermanova4 Letos ni vodila samo svojega mladinskega zbora, ki že zahteva celega človeka in primernega potrpljenja, temveč ji je pripadla tudi častna naloga, da je dirigirala zaključno kantato, v kateri so sodelovali vsi nastopajoči zbori in bariloška kamerata. Vsekakor pomembna stopnja v glasbenem razvoju umetnice, ki že vrsto let deli svoj čas 'med službo glasbi in dolžnostmi žene s petimi otroki.
Vaš dopisnik je radi svoje več kot skromne glasbene izobrazbe do zdaj raje prepuščal drugim, da so pisali o Lučki-nem zboru in njeni dovršeni muziki. A ko sem tokrat v mraku gotske cerkve znova široko dojemal edinstvenost koralnega božiča, sem sklenil, da vsaj enkrat dodam svojo 'malo pomembno pisano pohvalo burnim aplavzom, ki jih je bila naša prijateljica s svojimi sodelavci deležna od pozornega občinstva, ki je do zadnjega kotička napolnilo veliko barilo-ško katedralo.
Slovenska polnočnica. Za božični večer smo imeli tukaj slovensko polnočnico. G. Rode, ki je za to priložnost prišel iz Buenos Airesa, je maševal pri šolskih sestrah in slovenski rojaki so se odzvali v velikem številu vabilu k božični sloves-snosti.
V.	Arko
ARGENTINI
ga je opravila zveza, enako so bila prebrana poročila o športnem delovanju in o stanju blagajne.
Takoj nato so bile volitve novega odbora SFZ.
Predstavili so se iz sledečih krajev naslednji delegati: Kinkel N. iz Adro-gueja, Žnidar Franci iz Carapachaya, Tomaž Rant iz Morona, Franci Schiffrer iz Ramos Mejije, Franci Cukjati iz San Justa, Marijan Obržan iz San Martina in Marijan Adamič iz Slovenske vasi.
Po dolgem razpravljanju je bil izvoljen z večino glasov za novega predsednika centralnega odbora SFZ Franci Žnidar iz Carapachaya. Z dolgotrajnim ploskanjem in čestitkam novemu predsedniku, v katerem je bilo videti veliko volje in navdušenja za delo se je zaključil občni zbor za leto 1974. Opozoriti bi bilo treba na člana prejšnjega zvez-odbora ki ni bil ne resen ne sppstljiv do svojih' sovrstnikov.
Novi odbor SFZ je sledeč:
Predsednik Franci Žnidar, podpredsednik Marijan Obržan, tajnik Franci Schiffrer, blagajnik Franci Cukjati. športni referent Tomaž Rant, kult. ref' Adamič Marijan in Andrej Vidmar.
Slovenska dekliška organizacija
Občni zbor se je začel z molitvijo in pozdravom predsednice Marije Urbančič. Takoj so bila navedena imena vseh novih predsednic krožkov SDO.
Sledila so poročila krožkov, katera so oddala Carapachay Morón, San Martin, Slovenska vas, San Justo in Ramos Mejía.
Tudi zvezni odbor je poročal o opravljenem _ delu v preteklem letu in sicer najprej tajnica nAa Marija Klanjšček, blagajničarke Helene Urbančič, kult, ref. Martine Koprivnikar, gospodinje Mici Korošec in športne ref. Nežke Kastelic.
Preudarno in ginjena se je poslovila od članic v toplih besedah predsednica Marija Urbančič, ki je veliko naredila in pripomogla pri delu v mladinskih organizacijah.
Sledile so misli duhovnega vodje dr. Alojzija Starca, ki je pohvalil delo preteklega leta in podal važnost na jubilsj SDO in SFZ, ki bo prihodnje leto. v ^Nato je predsednica Marija Urbančič predstavila program za boljše organiziranje dela, nakar je bil kratek odmor,
Po dolgem razpravljanju pri volitvah je bila izvoljena za novo predsednico centralnega odbora SDO za leto 1974 Martina Koprivnikar iz Slovenske vasi. Z dolgotrajnih ploskanjem se je zaključil občni zbor z molitvijo.
članice odbora so sledeče:
Predsednica Marija Koprivnikar, tajnica Helena Fink, blagajničarka Pavla Petelin, gospodinja Magdalena Mar-kež, športna ref. Jožica Kopač, kulturna referentka Helena Urbančič.
Novo izvoljenim predsednikom in no-, vima odboroma čestitamo in želimo polno uspeha in sreče v novem letu, ki ima posebno važnost: srebrni jubilej SDO in SFZ. Jubilej, ki je začetek nove dobe z večjim navdušenjem in veseljem za dosego ciljev, ki so dragi za vse, ki čutijo in mislijo z mladina.	J. R.
ŠE EN SPOMINSKI VEČER
Društvo borcev Tabor in pevslu zbor Carantania sta posvetila 30-letnici Balantičeve smrti poseben večer v soboto,
22.	decembra, v Slomškovem domu v Ramos Mejiji. Večer je začel predsednik Tabora Ivan Korošec, spominjajoč se
„Mladi smo“
Leta 1968 je šest abiturientov slovenskega srednješolskega tečaja Ravnatelja Marka Bajuka iz Buenos Airesa pripravilo šest kratkih razprav in jih v mali brošuri predstavilo kot sad in izpričevalo svojega študija. Ta prvi almanah ki je nosil naslov „Med dvema svetovoma“ je začel tradicijo, ki se od tedaj ponavlja iz leta v leto.
Letošnji almanah, šesti po vrsti, pa nosi naslov „Mladi smo“ in je pri njem sodelovalo rekordno število 25 petošolcev, katerim se je pridružilo (to je tudi posebnost letošnjega almanaha), pet študentov srednješolskega tečaja iz Slovenske vasi v Lanusu. Gotovo veliko število sodelavcev onemogoča daljše razprave, zato bi mogli, v primerjavi s prvimi almanahi morda misliti, da je kakovost padla, a če podrobno pregledamo 52 strani stisnjene tvarine, morem,o ugotoviti, da je nakopičenih ogromno misli, idej o položaju mladine, sploh toliko bogatega in pestrega materiala, da smo tega almanaha in njegovih mladih sodelavcev lahko res veseli.
Uvodoma razrednik 5. letnika Tine Debeljak ml. (v Lanusu je skupino vodil g. Franc Sodja CM.) obrozlpži namen almanaha in cilj ki je vodil mlade študente, pri njihovem delu. Nato se raz-
vrstijo drug za drugim prispevki petošolcev. Alenka Belič je napisala razmišljanje „Mladi smo“. Helena Urbančič piše o „Idealih današnje mladine“. „Naša slovenska zavest“ je naslov obširnega članka. Mirijfem Jerebove, Marija Re-povž je napisala prispevek pod naslovom „Mladina včeraj, danes, jutri“. Franci Šiffrer opisuje „Naše pravice in dolžnosti“. Lojze Kržišnik obdelava snov „Mladina in Tretji svet“. Lojze Urbanč razmišlja o temi „Ljubezen in mladost“. O „Hipijih“ pa piše Miha Bokalič. Magdalena Markeiž analizira „Razmerje mladina—starši“. Razvoj „Iz otroka v mladeniča“ opisuje Marta Kopač. Bernarda Fink je prispevala članek, ki obdelava temo „Naši vzgojitelji“. „Dva svetova“ je naslov prispevku Marjete Malalan. „Šport nas vzgaja“ zatrjuje Andrej Grohar. Martina Koprivnikar opisuje snov „Srednješolski sistemi“. „Slovenska mladina v Argentini“ je tema, ki si jo je izbrala Mimi Kočar. Marijana Stariha pa analizira „Vpliv televizije“, Gabrijela čamernik je sodelovala s člankom „Mladina v Sloveniji“. „Kaj beremo?“ se sprašuje Mimi Vesel. Marjeto Markež zanima „Uporaba prostega časa“. Tomaž Rant pa se poglobi v snov „Mamila med mladino“. Mi in misijoni“ je naslov
Balantiča kot borca, ki je dal življenje za svoje prepričanje v boju s komunisti. V imenu Tabora se je oddolžil njegove-tau spominu kot vojaku. Nato je pevski zbor Carantania ki ga vodi ga. Marija Fink-Geržiničeva posvetil večer osmih zborovskih pesmi Balantičevemu spo-hiinu. Dirigentka je z zborom svoj nastop podajala, urejenega v lep ciklus, nanašajoč se na Balantičevo motiviko, kakor jo je pred vsako pesmijo podal lektor. Ker je Balantičeve poezije bilo središče Bog, je zbor poudaril z Gallusovo pesmijo In nomine Domini, njegovo privezanost na planine, je ponazorila pesem Na gore, domotožnast po domovini Kaj na tujem tudi... ki jo je odpel dovršeno Marko Fink, njegovo ljubezensko pesem Geržiničeva uglasbitev Ob jezeru itd. nato pa narodnih pesmi, katere je Balantič takoljubil. Pevski zbor se ga je tako spomnil kot pesnika in po njegovi motiviki izbrane pesmi podal v izvajanju, ki je, kot je splošno priznano, na visoki ravni pevske kulture. Glavni poudarek večera pa je bil na predavanju prof. dr. Srečka Barage, ki je z mnogimi diapoziti oživljal pred nami predvsem Balantičevo okolje, v katerem je rasel in živel. Tako nam je približal in nas seznanil z njegovim Kam nikom, planinami in njegovo družino, z zelo zanimivimi podobami iz zadnjega časa, tudi z materjo nad sinovim grobom v skupni jami grahovskih žrtev. Posebno pa je orisal vojaški položaj napada na Grahovo in obrambo ter po najnovejših virih orisal ves potek pred 30 leti. Spominski večer je bila lepa poklonitev Balantiču borcu in pesniku.
BUENOS AIRES
Slovenska polnočnica
Vsako leto božični prazniki združijo našo slovensko družino v Argentini pri polnočni maši, ki se daruje v našem glavnem središču na cesti Ramón Fal-cón. Letos je imela božična polnočnica še poseben prizvok saj je bila darovana v novi cerkvi Marije Pomagaj. K njej se je zbralo izredno število rojakov, ki so v globoki zbranosti prisostvovali sveti daritvi.
Pri polnočnici sta somaševala delegat slovenskih dušnih pastirjev za Argentino, msgr. Anton Orehar in pa slovenski misijonar v Zambiji, buenosai-reški rojak Lovro Tomažin. Msgr. Orehar je v cerkvenem nagovoru v kratkih in jedrnatih besedah želel, da bi mir novorojenega Zveličarja zajel naše družine, našo slovensko skupnost, ves narod in ves svet. Misijonar Tomažin pa nam je v nagovoru obrazložil potrebo, da delamo tudi za širjenje veselega oznanila med pogani, in to zlasti s podporo naših slovenskih misijonarjev.
Med sveto daritvijo je prepeval slovenski pevski zbor Gallus pod vodstvom dr. Julija Savellija. Po maši, med katero so praktično vsi navzoči prejeli sveto obhajilo pa so rojaki še dolgo ostali pred cerkvijo in si drug drugemu želeli blagoslovljene praznike Kristusovega rojstva.
RAMOS MEJIA
Miklavževanje
Prav zares je težko1 povedati, kdo je bil bolj zadovoljen: tisti (gospa Tinca Krištofova, gospa Helena Malovrhova, g. France Halosan), ki s,o' v sijajno uspelo prireditev položili delo in trud združen z neštetimi žrtvami, drobnimi opravili in odpovedmi (ki prinašajo n'ajvee veselja), ali tisti, katerim je bilo Miklavževanje namenjeno. Eni in drugi ¡so imeli priložnost doživeti globok smisel o dobroti, p(ni dbroti,, kj ni nekaj samo človeškega, vezanega na ta ali oni kraj in čas, ampak o oni dobroti, ki je odsev večnpistnega.
Kako ljubeznivo je bilo rajanje in petje angelčkov, ki so v osevu posreče-čenih žarometov bilj še bolj misteridzni ! (Ni čudno, da so se jim naši malčki popolnoma zaupali in pričakovali od njih vs,o’ pomoč in obrambo proti nagajivim pfalrkelnom, ki so prežali na svoje žrtce v spoštljivi oddaljenosti od ¡sv. Miklavža.
Tišina... pozna ura... Osvetljeni prestol sv- Miklavža, ki ga obdajaj, 1 angelski zbori... Vise to je pripomoglo, da je ibila pozdravna beseda božjega poslanca še b;o‘lj dostojanstvena, se bolj obetajoča, še bolj svarilna, še bolj doživeta.
Kako ne bi vzeli resno vsega prizora naši najmlajši? Drobni koraki so bili usmerjeni naravnost k prestolu po plačilo, oči P» so ¡se plašno ozirale n'a grozeče parkelne, dokler -se niso čutili var-hiteti z odhodom.
še večja — kajti vsak od navzočih doživlja globok notranji smisel.
Številni so bili obdarovan«, otroci in starejši. Za vsakega je imel sv. Miklavž pripravljeno! dhrilo, za vsakega lepo besedo, vzpodbujajočo ali svarilno, za vsakega po svojih zaslugah.
Še bi se nadaljevali pozno v noč, če ‘bi se sv. Miklavžu ne mudilp, kajti dolga je še pod pred njim in veliko je izbrancev, ki pričakujejo daril; pa tudi dežne kaplje so pripomogle, da je moral pohiteti zodhodeta.
Zaključek šolskega tečaja v ramoški srenji
Naravno nagnenje človeka, dajati navodila in napotila, pridobljena z ^izkušnjami v globoko, včasih trdo občutenih doživljajih, napotila, ki so morda vsakdanja pa vendar dragocena toliko bolj v kolikor so požlahtnjena po stiku z ljubljeno in spoštovano osebnostjo staršev, učiteljev, prijateljev,^ z njihovim trpljenjem, krajem in časom; to nagnjenje je prišlo do posebnega izraza v govoru, ki ga je imela direktorica ga. Helena Malovrhova mladini ob zaključku šolskega tečaja.
Z izbranimi besedami je podala, potem ko so zapeli himno in slovesno dvig-(Nad. na 4. str.)
(Nad. s 3. str.)
nili zastavo (Bidovec Tonček, Breznikar Vera in Marko), kratek pregled delovanja in prizadevanja šole v preteklem letu.
Poudarila je pomen pouka zemljepisa, zgodovine, materinščine in verouka. Spoznavati tisti „košček nebes pod Triglavom“, kjer so živeli naši starši :n kjer živi Slovenski rod, spoznavati njegovo preteklost, širiti s ponosom slovensko besedo, to je bistvo slovenske šole. Še več! Vzgojiti mladino v dobre in značajne ljudi, ki uravnavajo vse svoje zmožnosti v delo za bližnjega. Višek vsega prizadevanja pa je življenje po veri, ki je najvišje in najgloblje čustvo ki ga moremo doživeti. Močno ploskanje je odobravalo njene misli.
Zahvalila se je vsem, ki so pripomogli, da je šolski tečaj tako plodovito potekel; šolskemu odboru, učiteljstvu, staršem in šolarjem. Posebne zahvale so oi-
ALI ŽE VESTE
da bo 6. januarja 23. MISIJONSKA VELETOMBOLA za vse slovenske misijonarje, da se s sodelovanjem na tej prireditvi najlepše ZAHnašim zastopnikom pri širjenju krščanstva, da je to EDINSTVENA PRILIKA za pomoč tem VALIMO BOGU za dobrote preteklega leta in se priporočimo za bodoče,
da bo na tej tomboli navzoč misijonar, ki je izšel iz naših vrst, o. LOVRO TOMAŽIN DJ iz Zambije, da se bo tombola vršila kot vse zadnje, V ATENEC DON BOSCO, Humboldt in Bolivar, v Ramos Mejia da se bo začelo igranje ŽE OB POL PETIH, ne šele ob petih,
da bo GLAVNI DOBITEK spet prelepo, pol milijona pesov vredno pohištvo (oziroma po želji drug istovredni dobitek) iz zaloge misijonskega dobrotnika, podjetnika LUKE MILHARČIČA,
da Po medstotinami še drugih vrednih dobitkov tudi okrog 200 MISIJONSKIH SPOMINOV, da slovenski misijonarji pričakujejo prispevek prav vsakega izmed nas, TUDI ČE NE BI MOGEL NA TOMBOLO,
da te prispevke lahko oddaste znanim misijonskim sodelavcem ali v DUŠNOPASTIRSKI PISARNI, da se prireditelji lepo priporočajo vsem za DOBITKE, gospodinjam za PECIVO, garačem za SODELOVANJE, čim bolj vsem pa za dragoceno navzočnost in IGRANJE
PRIDITE, DA IGRAJE POMAGATE SLOVENSKIM MISIJONARJEM!
Naj bi bila 23. misijonska veletomhola 6. januarja 1974 popoldne NAŠ PLEBISCIT za slovenske misijonarje! Veseli nas bodo, hvaležni nam bodo in molili bodo za nas.
BOG NAM BO GOTOVO POPLAČAL!	Slovenska misiojnska zveza.
VELIKA IZBIRA NAJBOLJŠEGA POHIŠTVA
Podružnice
CARLOS SPEGAZZIN1 Avda. 25 de Mayo 136
SAN JUSTO Almafuerte 3230
LUKA MILHARČIČ Električni aparati
li deležni gospod Jože Javoršek, Stane Novak, Stane Snoj in Franc Vresnik, ki so z vso ljubeznijo in požrtvovalnostjo pripravljali šolske prostore in krasili kapelo. Ni čudno, da so jim navzoči izkazali hvaležnost z močnim ploskanjem.
Vsem osmošolcem je katehet gospod Jože Škerbec podaril sv. pismo, gospod Marjan Loboda pa hranilne knjižice, kot posebno darilo gospoda Hermana Zupana.
Po zahvali, ki jo je izrekel osmošolec Bidovec Tonček, so sledile recitacije in pesmi — Alenka Smole, Marija Loboda — ter po tradicionalni predaji Ključa in zastave —■ Cestnik Mirjam —, se je prisrčna prireditev končala.
K-n-
SAN MARTIN
Uspel nastop Slovenske folklorne skupine
Na področju San Martina je kraj Billinghurst, ki obhaja stoletnico svoje ustanovitve. Na proslavo te stoletnice
je pripravljalna komisija povabila tudi Slovensko folklorno skupino iz Ramos Mejia, ki jo vodi g. Janez Bitenc. Ta skupina (sedem parov) je nastopila v soboto, 17. novembra na trgu v Billin-ghurstu s tremi plesi in žela pri številnih gledalcih veliko odobravanje. Pred izvajanjem plesov je g. Bitenc razložil značaj plesov in iz katerih slovenskih področij so. Poleg dobro izvajanih plesov so na gledalce napravile zelo lep vtis krasne slovenske narodne noše, ki so jih nosili plesalci in plesalke. Veš nastop te skupine je bila lepa utrditev slovenskega imena.
Občna zbora sanmartinskih mladinskih organizacij sta se Vršila tik pred božičnimi prazniki. Dekleta — članice krožka SDO — so se zbrala na svoj občni zbor v petek, 21. decembra. Ob lepi udeležbi je vodila občni zbor gdc. Pavla Petelin. Odbornice so podala svoja poročla in nato je bil izvoljen naslednji nov odbor: predsednica Mojc^Ober-
Izključni zastopniki: Hitachi — National — Crown - Ranser — Panoramic — Aurora — Saccol — Columbia — Westinghouse — Godečo — Tonomac — Gamuza — Olivetti — Kenia — Champion — Marshall
ESLOVENA
Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mize rit Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aire» T.E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 1974 za Argentino ? 105,— (10.500) — pri pošiljanju po pošti $ 110.— (11.000). ZDA in Kanada 16 USA dol.; za Evropo pa 19 USA dol. za pošiljanje z avion-sko pošto. Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 12 USA dol.
Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Buenos Aires. T. E. 33-7213
Spričo podobnega stanja, v katerem se nahaja Svobodna Slovenija, upamo, da bodo tudi naši naročniki pokazali razumevanje do lista.
Uredništvi/
♦
Umrlo mi je moje vse, moj soprog gospod
Ciril Ponikvar
inšpektor jugosl. drž. žel.
Bog Večni Ti bodi plačnik za vsa tiha a velika dela, ki si jih storil za slovenski narod.
Rada Ponikvar roj. Borštnar
Buenos Aires ,na sveti dan 1973.
t
V 87. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dobri oče, tast ded in praded, gospod
Franze B er lic
K večnemu počitku so ga položili 19. t. m. na pokopališču v Dravljah.
Naj mu bo lahko rodna zemlja, katero je tako zelo ljubil.
Žalujoči:
V	domovini: Ivana roj. Gosar, žena
Srečko! sin z družino
Jožica, por. Podgoršek, hčerka z
z družino
Milan, sin z drulžino Stane, sin z družino
V	Argentini: Iva, p.oV Oven z družino
V	ZDA: Angelca, por. Mladenovič z
družino
V	Avstraliji: Franci, sin z družino Ljubljana, Buenos Aires, Seattle, Melbourne, 20. decembra 1973
Correo Central (B) Argentino	FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N» 1.149.713	
UBRE
Žan, podpredsednica Marta Dimnik, tajnica Darinka Zorec, blagajničarka Irena Rupnik, kulturna referentka Kati Rožanec, športna referentka Marija Ča-ter, gospodinja Marija Žagar, voditeljica naraščaja Ana Marija Klanjšček in delegatinja za zvezni odbor Pavla Petelin.
Dne 22. decembra pa so imeli svoj občni zbor fantje -— člani odseka SFZ. Občni zbor je v odsotnosti sedanjega predsednika Mihe Ribnikarja vodil Lojze Strle. Po podanih poročilih so bile ber, tajnik Ivan Jerman, blagajnik Lojze Strle, podpredsednik Rajko Le-ber, tajnik Ivan Jerman, blagajnik Rado Vidic, kulturni referent, Stanko Kahne, športna referenta Karlo Sterle in Rikardo Vinter, gospodar Andrej Petelin, vodja naraščaja Lojze Sterle, delegat za zvezni odbor Marjan Oberžan.
IZ UREDNIŠTVA
Naši naročniki in bravci dobro poznajo težke razmere, v katerih se razvija in deluje naš svobodni tisk. Te razmerel, te težave, pa seveda niso le našega lista; tildii drugod P») svetu je slično. Goriški Katoliški glas z dne 6. decembra je prinesel sledeč poziv narojčnikom:
„Stalni in nezadržni porast cen v Italiji je zadel tudi papirniško in tiskarsko stroko. To občuti seveda tudi naš list. čjtrnški so se zadnje čase skoro podvojili. Brez primernega dviga naročnine bi bili prisiljeni prenehati z izhajanjem, kar bi gotovo večini naočnikov in bralne bilo všeč. Edina možna rešitev je povišanje naročnine.
J. Š.	9
Teatro Colón 1973
Poleg samostojnih glasbenih prireditev prireja Teatro Colón vsako leto še vrsto pomembnih koncertov skupaj z drugimi buenosaireškimi glasbenimi u-stanovami zasebnega značaja, ki odločilno posegajo v glasbeno življenje argentinske prestolice. Med te sodijo predvsem Asociación Wagneriana, Amigos de la Música, Mozarteum Argentino in najnovejša Buenos Aires Tiempo y Espacio.
Wagneriana je imela svoje koncerte v gledališču Coliseo ob ponedeljkih zvečer in ob torkih popoldne, le simfo-nično-koralni koncerti so bili v Colonu. V okviru Wagneriane so letos nastopili pianist Nikita Magaloff; komorni orkester Ensamble Musical de Buenos Aires z dirigentom Pedrom I. Calderonom in pianistom Manuelom Regom; Praski komorni orkester (brez dirigenta) ; Salzburška Camerata Académica; violinist Uto Ughi: Otroški zbor iz Han-noverja; pianist Claudio Arrau; komorni zbor Wagneriane; Karl Richter: Bachov Pasijon po Janezu; I Solisti Veneti in Wilhelm Brueckner-Rüggeberg: Brahmsov Nemški rekviem in Haendlov oratorij Izrael v Egiptu.
Pasijon po Janezu
Johann Sebastian Bach (1685—17501 je najbrž najpomembnejši skladatelj reli-
giozne glasbe vseh časov, podobno kot ja Beethoven v simfoniji in kot sta Mozart in Verdi v operi.
Bachov opus je skoraj nepregleden in obsega skoraj vse glasbene zvrsti: oargelske skladbe, koncerte za klavir, gosli, violončelo, za mali in veliki orkester, suite, partite, fantazije, sonate, variacije, fuge, preludije, tokate, skladbe za posamezne glasove in zbore, cerkvene kantate, maše, oratorije in priložnostna dela. Njegova dela odlikujejo arhitektonska dognanost in duševna globina. Njegova vernost je doživeta, preprosta
Bach je nemara napisal 4 posijone, vendar sta ohranjena le dva, krajši Janezov in kasnejši in obsežnejši Matejev pasijon. Janezov pasijon je zgrajen iz ločenih delov v tehničnem in tonalnem pogledu. Jezusovo trpljenje je predstavljeno na tragično-realističen način. Stvarni izraz, ki je značilen ne le za opis trpljenja, ampak tudi za razmišljanje o odrešilnem dogodku, prehaja že skoraj v naturalizem, ki se je tedaj uveljavljal v likovnem upodabljanju Kristusovega trpljenja. V tem je Bachov pasijon po Mateju drugačen, mehak, ponotranjen, prežet s pobožnim občutjem. Bach je predstavil Janezov pasijon kot skladbo za izpit, ko je zaprosil za mesto organista v cerkvi sv. Tomaža in kantorja Tomaževe šole v Leipzigu.
Pri letošnji izvedbi so sodelovali oja-
čeni zbor Wagneriane, Filharmonični orkester, sopranistka Myrtha Garbarini, altistka Norma Lereir, tenor Ernst Haef-liger, basist Victor de Narke in v vlogi Jezusa baritonist Angel Mattiello, vsi pod vodstvom nemškega dirigenta in organista Karla Richterja, ki velja danes za najboljšega poznavalca in najvernej-šega izvajalca Bacha. Richter prihaja v Buenos Aires v zadnjem deseletju vsako leto in je poleg orgelskih' koncertov Haydna, Haendla in Bacha dirigiral v teh letih tudi izvedbe Bachovega Pasijona po Matelju, Haendlova oratorija Mesija in Samson njegovi operi Kser-kses in Julij Cezar in Haydnovo Stvarjenje. Letošnja verzija Janezovega pasijona je bila v glavnem zadovoljiva, ni pa dosegla tiste višje poustvarjalne ravni, ko kongenialno izvajana umetnina zaživi v vsej polnosti in lepoti. Vendar je občinstvo nagradilo interprete z navdušenim odobravanjem.
Nemški rekviem
Malo je skladateljev, ki bi bili tako pogosto izvajani na koncertnih prireditvah, kot je Hamburžan Jobannes Brahms (1833—97). Priljubljen je po svojih simfonijah, slavnostnih uverturah (tragična, Akademska), klavirskih in violinskih koncertih in sonatah. Skom-poniral je tudi nad 200 samospevov. Izšel je iz klasike, po nagnjenju k ar-haičnosti, po zvočni razkošnosti in svobodnejši gradnji pa je prešel v romantično smer.
Brahmsov Rekviem za sopran, bari-
ton, zbor in orkester ni komponiran na običajno katoliško mašno besedilo za rajne. Avtor je sam izbral odlomke iz sv. pisma: iz evangelijev, apostolskih listov, apokalipse, psalmov, Izaija in Pridigarja. Besedilo povezuje misli o ničnosti človeških prizadevanj, o kratkosti življenja, o neogibni gotovosti smrti in zlasti o tolažbi, ki jo nudi vera v onstransko življenje in neskončno božje usmiljenje. Pobuda za delo mu je bila smrt matere, ki je kot preprosta in verna žena veliko trpela, in prusko-avstrij-ska vojna 1866. Rekviem je sad globokega osebnega premišljevanja in iskrene vernosti, v kateri se umiri njegova misel in ublaži njegova tesnoba
Izrael v Egiptu
Georg Friedrich Haendl (1685—17591 je s svojim sodobnikom Bachom najznamenitejši predstavnik glasbenega visokega baroka. Osvojil si je ne le vse glasbene pridobitve rodne Nemčije, ampak ob svojih potovanjih po Italiji in med bivanjem v Londonu, vsa dognanja evropske glasbene kulture, ki jih je osebno presnoval in dopolnil in na njih gradil svoje veličastne stvaritve. Od nemške šole je podedoval kontrapunkt in ho-mofonijo, od italijanske in francoske se je naučil melodičnosti in plastičnosti ter pisane orkestralne barvitosti. Njegova muzika je polna živi jenske sile in radosti, je monumentalna ne zavoljo razsežnosti del ali dognane glasbene arhitekture, temveč zavoljo veličine njegovega duha, ki je uravnovešen, ubran, op-
timističen in se kot tak izraža v njegovih stvaritvah.
Haendel je bil izjemen organist, neprimerljiv improvizator, skladatelj orgelskih koncertov, 122 kantat, 40 oper ipd., vendar je v glasbenem svetu znan in priljubljen zlasti po svojih številnih oratorijih (nad 30). Slavni Mesija večkrat zasenčuje druge oratorije, ki so tudi zvečine s svetopisemsko vsebino in ki imajo nesporne notranje kvalitete. Od teh so pogosto na sporedih Samson, Saul, Juda Makabejec, Jefte in Izrael v Egiptu.
Oratorij Izrael v Egiptu je Haendel uglasbil najbrž 1. 1739. eDlo je epopej-skega značaja in skoraj v celoti posvečeno zboru. Poleg štiri in osemglasnih zborov z orkestrom so le 4 recitativi, 4 arije in 3 dueti. 1. del pripoveduje o bridkostih judovskega ljudstva v Egiptu in o izhodu iz sužnosti, 2. del pa obsega hvalnice Mojzesa in ljudstva Bogu za rešitev.
Dirigent Wilhelm Brückner-Rügg? • berg je imel na skrbi izvedbo obeh deT, Brahmsovega rekviema in Haendlovega Izraela. Pri prvem sta bila solista sopranistka Ingeborg Reicbelt in bariton Angel Mattiello, pri drugem pa so bili' solisti: sopranistki Reichelt in Ana Maria González, altistka S. Schultz tenor Ricardo Casinelli, bariton Ricardo Yost 'in basist Raúl Neumann. Pri obeh delih je sodeloval zbor Wagneriane (pevovodja Antonio Russo) in Filharmonični orkester. Izvedbe so bile kljub nekaterim pomankljivostim kvalitetne in vsakokrat privabile veliko poslušalcev.