Dopisi. Iz mariborske okolice. (Kdo pa drug, k ak o r S ei dl?) V Kamci je bila volitev solskega predsednika, enako pri sv. Križu. Kaj mislite, koga so volili ? No, Seidl je izvoljeu. Nekteri so res tako zatelebani v njega, da, ko bi jih tudi ob kožo deval in jim nieso iz hrbta rezal, bi ga še vendar bvalili in volili. ,,Slov. Gosp." je že lani poročal o Otičevi ustanovi za uboge iu šolarje; 25 gold. bi moral dobiti 1 solar v Kamci, 1 pri sv. Križu in 1 pri G. Kungoti. Pravico razdeljenja so imeli kamški župniki že 70 let. Vso prenioženje je blagi g. Otič ubogim v Kamci sporo.il, in od teb ubogira sporočenih denaijev se jemlje za šolarje. Predsednik farnega sirotinskega zavoda še je po zdajnih postavab gospod župnik v Kamci, tedaj mora imeti pravico razdeljenja. V novi šolski dobi si pa boče Seidl prilastiti pravico župnikovo v Kamci in pri sv. Kiižu. Razdelil je letoa aolarjem denarje še le meseca januarja 1876, mesto avgusta 1875. Ni mogoče drugače, ker ima veliko skrbi, malo časa, nikoli denarjev. Ko se mu je povedalo, da je to župnikova praviea, je rekel: ,,ist eine Verordnung", pokazal je ni. V njegovem kraljestvu je veliko smešuib ,,verordnung". Ker se mu je očitalo krivo ravnanje, je prepovedal provizorju pri sv. Križu, denatje izročiti za šolarje rekoč: nmoiain poprej tožiti". Čudna se nam zdi tolika piedrznost. Predaik sirotiuakega zavoda je g. župnik, Seidl je le oče ubogih. Pravico prepovedi ima le okiajni glavar, a nikdar Seidl. Križki šolarji še tedaj morajo čakati na denarje za pretečeno leto. Kar je rujni gospod Otič pred 70 leti zapovedal, to hoče Seidl prevreči. Kar so dubovni že nekdaj za uboge in solarje stoiili, s tem bi se radi liberalci bahali. Založite, liberalni gospodje, ali Seidl ali kdo drug 10.000 gld. . . Nibče vam ne bo pravice jemal. V pondelek so g. Seidlu na Rosbahu posestvo cenili. Vedel se je vselej iu povsodi kot veliki posestnik. Cenilo se je njegovo posestvo za 2800 gld. Take imenujemo pii nas na alovenskem Štajerskem male kočlarje, nikdar velikeposestnike. Zapriseženi cenilni inož je bil nekdaj srenjski svetovalec, potem sienjski sluga. Seidl mu je vzel vse pravice. Zdaj on pravi: ,,kuga frdamana" vse mi je vzel, jaz pa mu bom ngrunt" predal. Iz Ptuja. Preteklo soboto predstavil se je ptujskim volilcem kandidat za dižavni zbor g. Dr. Dubač. Sbod bil je neobično rauogobrojen; tudi slovanska stianka bila se je v velikem številu udeležila. Izid shoda bil je: Dr. Duhač prime se jednoglasno za kandidata. In, če pomislimo na njegovega predbodnika Fiiceta, ua Reuterja, Rasta, za koja se je tudi govorilo, smemo biti, in tudi smo s Dr. Duhaeem pvav zadovoljni. Značajni, pravicoljubni mož se, kolikor bar meni znano, nikoli ni kazal protivnika uašega naroda, in ne bode, nadjamo se, kot državni poslanec tudi Cerkvi nikoli krivice nanašal. Tako smemo deloma po njegovem programu, poglavito pa po nekib drugih izvorib soditi. Zazdeva se nam . . . , ali počakajmo — dela! Po razvitku programa, o katerem ob svojem času morebiti kojo spregovorim, bil je, kakor sem rekel, g. Dr. Duhač vsestransko iu uavdušeno kot ponudnik sprejet. Predsednik skupščine g. Dr. Strafela pozivlja navzoče na razgovor. Precej časa se nikdo ne oglasi. Koneeno vzdigne se g. Bratanič, premožni ali čmerikasti stari možicelj, kojemu 80, tako se pravi, do njegovega prav velikega imenja krvavi kmetski žulji piipomogli. Celi Ptuj pozna kisljivega sivčeka, ki je že 8 poldrugoj nogoj v grobu, ,,slabo stran", t. j. rohtanje proti duhovništvu splob, posebno pa proti kloštrom. Šaljivi smebljaji letijo skoz sobano, ko se sivi godrnjaček oglasi za besedo, in drug drugemu že prišeptava zadrzaj prihajajoče Bratani.ijade. ,,Herr Doctor, tracbten Šie, daas da8 Klostergesetz sobald als moglich in Wirksamkeit trete, datnit diese unglttckseligen Egel, die daa Land aussaugen, einmal vertilgt werden, und damit ich mich kuiz fasse: zuna Woble Oesterreichs ist das nothwendigste, dass die Kloster sobald als moglich ganz aufgelost und saramt den Blutegeln vertilgt werden." Lehko pogodite, da se je tej modroati vse grohotansko smejalo, kajti deu na deu se zaraore v Ptuju slišati pravljica: čo bi imel ta staii bogatin vse svoje premoženje v bakrenem denaiju, in bi ga na tebtnico položil, solze Haložanov bi itak to veliko težino trikrat pretegnole. Dr. Dubač, taki zapazivsi, s kom da ima posla, vtolaži mu srce: le potrpite, moj dragi, s časom  bo se tudi vaša sična želja saraa po sebi izpolnila. In ta — se lepo zabvali. R. Od sv. Miklavža nad Ormužem. (Dvakrat oženil. — Zima. — Umrl.) J. Eger, rudarski delavec iz Prevali na Koroškem se je leta 1870 oženil z viničarsko bčrko Nežo Gačič v Brebovniku. Ne dolgo po poroki pa je ženo z malim otročičem zapustil, rekoč, da ga tukajani ljudje kot tujca ne trpijo, ter se je podal po ,,širokem svetu"- — Do letoa Di bilo ne duha ne sluha od njega, akoravno je svojej ženi pri odhodu obljubil, da bo njej večkrat pisal, ter otroku v pomoč denarjev pošiljal. — Pretečeni teden pa srenjski predstojnik Brebovniaki ženo k sebi pokliče, da njej iz došlega pisma nekaj o njenem možii pov6. — Žena pride vesela k predstojuiku, nadjajoča se, da se je ipak enkrat .ljubljeni" mož spomnil na njo in otroka; toda, kako se zavzame, ko njej piečita došlo pismo predstojniatva občine Prevali na Koroškem, iz katerega sledi, da se je njeni mož J. Eger zopet oženil, ter bil 3. oktobra p. 1. v cerkvi sv. Danijela na Koroškem z Nežo Uršič poiočen. — Stvar se je sedaj izročila sodniji, kateia bo baje 2 možema v eduem telesu dostojno kazen naklouila. — Temu, nenavadnemu slučaju se tukajšni Ijudje smejijo, a tudi čudijo. — Zima pri nas močno pritiska. — Od Trgoviča proti Varaždinu je Drava cisto zaledenela; velike ledene plošče stojijo kvišku. — V Ormužu so vsi mlini na Dnivi in tudi brod močno poškodovani. V bližnjem Središčn je led več nilinov odtrgal, ter dalje in na drugo stian Drave potisnil. — Naši viničaiji z malimi otroci tudi hudo zimo trpeti morajo, ker imajo malo drv za kurjavo. — V okolici je že par svinčet vblevu zmrznilo. — Gotovo bo tudi trta in zimina trpela in tako zopet ni na dobro letino upati. Umrl je g. Matija Janežič, posestnik na Brebovniku. — Ranjki je bil v Ormužkem okraju jako spoatovana oseba; delal je uže od leta 1848 neprestano v občinskih in okrajnih zadevah. Bil je mnogo let občinski predstojnik in ud okrajnega zastopa Ormužkega. — Potegoval se je rad za narodne pravice in za blagor svojih soobčanov. V lepeni sprevodu smo ga v petek 14. t. m. oddali materi zemlji. — Naj v miru počiva! Iz Zreč. (Slovesnost knapov). Na god sv. Barbare, pretečenega leta, so imeli Zrečki knapi službo božjo v slavni romarski cerkvi Matere božje na Biinjevi gori. Po svoji volji so si godbo najeli, ž njo šli v cerkev, potem pa v krčmo, kjer so popoldau imeli 8voj trus, ples itd. ZveČer je eden knapov zasadil nož našemu g. učitelju v pleče in ga do krvavega ranil. Sodnija je krivega po zaslužeuju kaznovala. Vse to se je preuzvišenemu akofijstvu v Mariboru naznanilo, od kte- rega je došla rešitev, ki 86 je brala faranom 16. t. m. Jz nje poizvemo slede6e: ,,ŠkofiJ8tvo ne more in ne sme trpeti, da bi 80 sveti 6asi in godi, poeebno pa boguslužna opravila na tak način oskrunjevala. Močno toraj obžaluje imenovane nerednosti in jih glasno obsodi; ob enem pa tudi naro6uje, da se na prihodnji god 8V. Barbare, ako bi se še prosilo, od farnega uradvi cerkvena 8love»nost knapom le pod teun pogojem sine dovoliti, ako predniki kuapov častuo besedo zastavijo, da ne bo godbe, ue v cerkvi, ne pri pojedini in da «e knapi rano in mirno razidejo. Sicer se no sme vec v tem letu cerkvena slovesnost za knape obhajati; ako se pa dana beseda ne drži, je ceikvena alovesnost za knape za vselej prepovedana. Slovesnost sv. Barbaie ima za knape resen pomen — oponiinja jib živo na vedno smitno nevarnost — je glasna prošuja za sre5no zadnjo uro — zato se pa naj v tem duhu obhaja, ali celo opusti. Vaak dober farman pravi k tej resitvi: Prav tako". Iz celjske okolice. (Poslano). Letos je silno veliko snega padlo. Sueg ]ia zadržava in moti vožnjo po okr. in drugib cestab. Ker okr. zastop celjski silno veliko denarja pozoblje za cestne stroske, prašamo zakaj ni dal odkar veliki sneg leži — se niti eukrat ne snežnega pluga po okr. cestab viaciti; in kakojeto, da cestarji ne odine6ejo ob cestab snega? Postava vsaj veleva to. Ako pa okr. zaatop tega ne spozna za avojo dolžnost, zakaj tega ue zapove srenjaru? Pri okr. cestab je veliko popravil, ki davkepla5itelje grozuo veliko denaija stanejo. Kako to, da ni nikdar slisati, da bi se posipovauje cest, popravljanje niostov itd. po o6itni dražbi oddavalo, ampak se to vse npod rokoj" prijateljsko poravnaV Slišal seni na iastna ušesa, kako s? je krnet babal, da ima okr. zastop sarao zato rad, ker »i pri njem veliko zaaluži. To je vendar dosti liberalno. Radovednež celjske okolice.