Poštnina plačana v gotovini. Maribor, sreda 13. oktobra 1937 MARIBORSKI Stev. 253. Leto XI. (XV»1.) Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo iu uprava: Maribor, Grajski trg 7 / Tel. uredništva in uprave 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 1-1. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasili oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA Naše zavezmišivo $ Franciso Vosraj je bil v Parizu v navzočnosti Predsednika jugoslovenske vlade ter Predstavnikov Francije podpisan dokument, s katerim se vnovič podaljšuje prijateljska pogodba med Francijo in Jugoslavijo iz leta 1927. Ta dogodek je tako Pomemben, da zbuja pozornost vseli evropskih vodilnih sil. Ta podpis je bi! si-Cer gola formalnost, toda o tem dogodku se zinova poživljajo spomini na vse ono, pr nas s tako evidentira pri rodnostjo, •ako blestečo tradicijo in s tolikim čustvenim zanosom veže z našo veliko prijateljico in zaveznico na zapadli. Niso tukaj interesi, materialne dobrine, ki bi Narekovale takšno politiko. Priroda, zgodovina sta ustvarili neporušne ve.zi, preko katerih ne more nobeden državnik. Pariz je bil edina evropska prestolnica, ki je ob prvih sicer prcuranjenih Poročilih o kosovski bitki prisostvoval Tedeumu v notrdamski cerkvi za zmago srbskega orožja proti Turkom. Od te Prve postaje, na kateri srečujemo simpatije, ki vežejo južno slovanski rod z velikim francoskim narodom, se neprekinjeno nadaljujejo svetle točke prijateljskih, zavezniških stikov. Peter A. Zrinjski je imel svoje stike z »uglednimi Francozi, skušajoč dobiti pomoč od Ludvika XIV. proti Avstriji. Ideja flirije, prva konkretna idejna etapa k osvoboditvi ■'Ugoslovenov, je vznikla na francoskih tleh. Naš veliki prosvetitelj Dositej Obra-dovič se obrača na vodilne francoske kroge, ki jim tolmači nujno potrebo ustanovitve jugoslovenske države. Hrvatski Puntar Evgen Kvaternik ima stike s Parizom, prav tako vsi vodilni srbski državniki od zatona prejšnjega stoletja ra do današnjega dne. Prijateljstvo in zvesto zavezništvo s Francijo ne izhaja iz popisanega papirja. Čvrsto je zasidrano v srcih vseh nas. oilo bi nesmiselno in kratkovidno, če bi noteli mimo tpga dejstva, ki sta ga ustva-priroda in zgodovina. Jugoslavija se te ustvarjala ob močnem deležu zvestega prijateljstva velikega francoskega najeda. Ko so hrabri srbski borci po albanski katastrofi morali zapuščati svojo domovino, tedaj jih je Francija sprejemala ne kot zaveznica, ampak kot prava druga domovina, kot dobrohotna druga niati. , Jugoslavija sicer lahko živi v dobrih. '°rektoih miroljubnih odnošajih z vsemi j*vojimi sosedi. 'Poda ti odnošaji ne smejo r*ti nikdar v neskladje s francoskim za-, ezništvom. ki je vzvišeno nad vsem, ar bi nam mogli nuditi drugi, izvzemši ,e samo prekaljeno in v težkih preiz-“snjah izkazano bratsko zvestobo češkoslovaškega naroda. S Francijo in Ce-Koslovaško nas veže nekaj, kar je rnno-mnogo več kakor gola korektnost 1 dobrohotno razpoloženje. čerajšnji podpis pomembnega doku-fte,]ta prijateljske zvestobe v Parizu pa osvetljuje samo čvrsto usidranih tra-cianalnih odnošajev med Francijo in 8odt^avij°' ampak -ie Pomen tega do-te ka v sedanji situaciji širši velik,>00-nejšt To prijateljstvo in zavezništvo Di&lomaeiia gaji preteii voini požar LONDON, 13. oktobra. »Daily Mail« priobčuje izjavo, ki jo je dal njegovemu pariškemu poročevalcu zunanji francoski minister Delbos: »Italijanski odgovor ni izpolnil naših pričakovani. Forma italijanske note ni sicer agresivna In se more smatrati kot koncHiantna, vendar moramo v tem trenutku v akcijo, ker se ne sme več rušiti politika nevinešavanja. V tukajšnjih krogih se e ujejo najrazličnejše kombinacije, ki naj pogasijo preteči požar. Obrrvna-vajo se tri možnosti; 1. Sklicanje poslaniške konference v Londonu. 2. Sklicanje konfei^nce petih sil, in sicer Franclje, Anglije, Italije, Nemčije in sovjetske Rusije. 3. Izdela se akcijski program, ki m. se predloži londonskemu nevtral.tetnemu odboru. Program bi se moral obravnavati v pospešenem temou in bi moral čimpreje stopiti v veljavo, (UfiMka&slu rnmda tmft&gm nove de-$mm metode BERLIN, 13. oktobra. Kakor se do-znava iz zanesljivega vira je obisk Wind-sorskega vojvode v Nemčiji namenjen predvsem pripravam za velik mednarodni načrt pod motom socialne renesance. Namen te akcije je ustvariti ob sodelovanju z nacionalnimi industrijami posameznih držav boljše delovne pogoje in boljše socialne razmere %a delovne mn<5-žice. K sodelovanju naj bi se pritegnila tudi mednarodna trgovinska zibornica in mednarodna mirovna liga, ki namerava icvoliti Windsorskega vojvodo za svojega častnega predsednika. Windsorski vojvoda je sprožil ta načrt ob priliki svojega obiska pri ameriškem industrijcu Bedaimi, kjer so se vršila posvetovanja, ki so jim prisostvovali številni industrij-ci, predvsem Američani. Ta socialni načrt bo pripravljal Windsorski vojvoda s poučnimi deli in brošurami, ki jih namerava izdati na podlagi svojih izkušenj na študijskih potovanjih. Po obisku Nemčije se bo vojvodski par vrnil v Pariz in nato v Ameriko, Italijo in Švedsko. Vojvodi je predvsem do tega, da prouči delovne odnošaje in socialni položaj delovnih množic v demokratičnih in diktatorskih deželah, da bi lahko na tej podlagi izvajal primerne zaključke. Ameriški industrijec I3edaux, čigar delovni sistem znatno vpliva na socialne načrte Wind-sorskega vojvode in ki je posredoval tudi pri obisku Windsorskega vojvode v Nemčiji, je že stopil v slik z dr. Leyem, vodjo nemške delovne fronte. Obstoja tudi načrt, da se sproži vprašanje zgraditve ogromne tvornice, kjer naj bi se uveljavile delovne metode na podlagi Beda 11x0vega sistema, ki predstavlja v svojem bistvu prenos v sovjetski Rusiji že uveljavljene Stahanovlieve metode na industrijo. ibpiitjaja »id, dm frnm®,, sMjenje tadi faftmsftik steMpemik s$Hhov LONDON, 13. oktobra. Vojni poročevalec »Daily Telegrapha« objavlja posebno poročilo iz Šanghaja., V tem poročilu navaja podatke o prvem uporabljanju strupenih plinov po Japoncih. Med srditim topniškim obstreljevanjem bojnega odseka pri Lotienu so se stvorili nad kitajskimi postojankami mali, sivo-zeleni oblaki. Kljub lahkemu vetru so ti oblaki obležali še nek ur nad kitajskimi jarki. Po pripovedovanju nekaterih kitajskih vojakov, ki so se vrnili iz prednjih jarkov, so se vojakom začele najprej solziti oči, nakar so se pojavile na obrazu in rokah ožgane rane, Plin je učinkoval, tudi na razkrite glave, kjer je uničil in sežgal vse lase do korenin. Ranjenci, ki so jih pripeljali iz tega odseka, so grozovito pohabljeni. Nekaterim manjka koža, večina pa je izgubila vid. Nadaljnja posledica izgube las in kože je, da izgube tovrstni ranjenci dar govora. Japonska oblastva demantirajo uporabo strupenih plinov po svojih četah in izjavljajo. da so vse zastrupitve im opekline vzrok sestavin eksplozivnih snovi. Kitajski strokovnjaki, ki so našli na delih izstrelkov sledove strupenega plina, so povabili k pregledu inozemske strokovnjake, da izrečejo svoje mnenje. Slug; - Ha na,lireč predvsem ohranitvi miru Va 0Sn°vi obstoječega reda. ohranitvi Čel n°St' in stalnosti Je to služba na-2 miroljubnega motrenja odnošaje'-Se.rni državami, kolikor in kadar srre Di jamčenje mirovnega stanja v Evro-ftiir . n’ krepki, nedvoumni povdarki tijj 0 'ubnosti so zlasti potrebni v današ-tiik evr°P-skj 1 <\ mi situaciji, ko ,'A dano. da bi točno mogel pred-*' na kakšnem koncu sveta utegne BokoSi Mesim®/, no laških ietaiiU RIM, 13. oktobra. Po semkaj dospelih I bomb italijanskih leiaicev. Vesti se na vesteh je bilo v za jnjih dneh usmrčenih merodajnih mestih niti de men tirajo niti [nad 5000 Abesincev, ki so postali žrtev7 • potrjujejo. ptpmske keotfte m Mimtske ovkuttotote Na torkov živinjski sejem v Mariboru dne 12. t. m. je bilo prignanih: 8 konjev, 15 bikov, 120 volov, -494 krav in 14 telet, skupno 651 komadov. Povprečne prodajne cene so bile naslednje: debeli voli od 4.60—6 din, poldebeli voli 3.75 do 5.50, plemenski voli 3.40—4.75, biki za klanje 3.50—5, klavne krave debele 4 do 4.75, plemenske krave 3.25—4, ikrave za klobasarje 2.25—3.6!), molzne krave 325 do 4, breje krave 3.10—3.60, mlada živina 4—5.50, teleta 5—6.75 za komad. Prodanih je bilo 424 komadov. Mesne cene: volovsko meso I. vrste 10—12, volovsko meso II. vrste 8—10, meso bikov, krav iu telic 6—12. telečje meso I. vrste 10 do 12. telečje meso II. vrste 8—10, svinjsko meso sveže od 10—14 din za kg. Vprašanje osrednje Zadružne banke v smislu čl. 108 novega zadružnega zakona se živahno obravnava v naših gospodarskih krogih, ki opozarjajo na nevarnosti centralizacije zadružnega denarja, ker bi pokrajinske zadružne banke ne imele nikakšnih privilegijev 111 bi radi tega ne mogle konkurirati z osrednjo zadružno banko v Beogradu. Koliko znaša letošnji pridelek koruze v Jugoslaviji. Po statističnih podatkih kmetijskega ministrstva smo pridelali letos 53.5 milijona metrskih stotov koruze. Pridelek koruze je večji kakor v vseh prejšnjih letih, ne samo po svoji količini, temveč tudi po povprečnem pridelku na hektar, ki je prvikrat prekoračil 20 metrskih stotov. V dravski banovini smo pridelali 585.000 metrskih stotov koruze, to je 14 metrskih stotov na hektar. Vozne olajšave za trgovske potnike. Kakor poročajo iz Beograda so na merodajnem mestu pripravili osnutek odredbe, po'kateri naj bi se z letom 1938 priznala članom združenja trgovskih potnikov polovična voznina za II. in III. razred potniških in brzih vlakov. ProiZvodja sladkorja v Evropi. V tisoč tonah bi znašala po sedanjih cenitvah proizvodnja sladkorja v posameznih državah: v Angliji 450, v Belgiji 245, v Češkoslovaški 750, v Danski 240, v Franciji 940, v Nizozemski 220, v Italiji 350, v Madžarski 120, v Nemčiji 2150, Avstriji 150, Švedski 310 in v vseh drugih državah 636. torej skupino v vseh evropskih državah 7,111.000 ton. Pri tem pa Rusija ni šteta. Ruska proizvodnja pa se ceni na 2,1 milijona ton, da znaša celotna sladkorna proizvodnja Evrope (z Rusijo) 9,211.000 ton. Žetev repe se je v posameznih evropskih državah že začela. Zaloge sladkorja so bile v evropskih državah koncem avgusta za 300.000 ton manjše ko lani. ŠANGHAJ, 13. oktobra. Trije avtomobili. ki so last tukajšnjega britanskega poslaništva, so bili na vožnji iz Nankinga v Šanghaj predn strojničnega obstreljevanja šestih letal. Zatrjujejo, da gre -a japonska letala. Japonci so objavili komunike, v katerem pravijo, da niso p-e-jeli nikakšnega pomočila, da bodo voz;U avtomobili v smeri Šanghaja. NEMOCOCti §mmdm k&mtd USA stmoujm BE1RUT, 13. oktobra. Generalni ton-'zul Združenih držav ameriških je bil po J danes ali jutri zažareti iskra, ki lahko v trenutku zajame ves svet v silovitem svetovnem požaru. nekem neznancu ustreljen s tremi kroglami. Morilca so francoska oblastva aretirala in zaslišala. Ozadje političnega umora še ni točno ugotovljeno. toda z BONBONI preprečili MOCOCt )E/ PMedi Ločilna črta Pod tem naslovom piše »Kmetski list« v št. 40: »Ločilna črta. Pri nas na Slovenskem iz dneva v dan narašča vojska onih, ki resnično ljubijo domovino in ki vprav danes čutijo, kako lepe bodo žrtve, ki jih bodo zanjo doprinesli. Ako se ustaviš na vasi, boš dobil ljudi, ki žive čisto zase in še v cerkev hodijo zato, da se ubranijo vsakega stika z drugimi. Ko gori domačija, ki jim jo po navadi zažgo enaki po duhu, hrti vsa vas na pomoč. Šele tedaj odkrijejo, da so člani občestva. Spoznajo, da je sicer prav, če so meje točno zarisane, da pa jih nimajo '/.ato, da bi bili ločeni od vseh sosedov, sosesk in človeštva. Takšen človek je sad razmer. Razmere so okolica, ki ga obdaja, čas, v katerem živi, v glavnem pa so oni, ki zahtevajo, da se po njih ravnamo, tisti, ki hočejo dati vsemu sebi lstno obeležje. Tak Človek nima ljubezni do drugih, je samopašen in vedno le gleda, kako bo ■pomnožil svoje bogastvo. En tak človek je pohujšanje vsem. mnogo njih pa pomeni pogubo.« Kosmata vest »Slov. beseda« piše v št. 37: »Bridko resnico Je zopet enkrat junaško povedal sam sebi v brk ljubljanski »Domoljub«, ki se je v zadnji številki silno razkačil nad vsemi onimi slovenskimi politiki, ki so imeli svoj čas polna nsta slovenske avtonomije in celo federacije, pa so potem za ministrski stolček prodali svojo slovensko avtonomijo... Res je vse to! Tudi mi poznamo take politične žalostne itn klavrne junake, ki s svojo nekdanjo veliko avtonomistično zastavo brez sramu prodali za vabljivo koritce v centralistični beograjski vladi. Teh dičnih značajev ni treba iskat predaleč od »Domoljuba«. Ko sc znaša nad pr o kle t kn centralizmom, ki ga pa njegovi gospodarji tako zvesto podpirajo, piše JRZ tednik še tole: »Dobrote centralizma smo ponovno okušali (in jih okušamo tudi danes, op. ur.) na svoji lastni koži. Taka politika je smrt za vsak narod, kajti v takih razmerah delajo lahko voditelji z narodom (iti! tudi res delajo, op. ur), kar in kakor hočejo, saj vedo, da lahko preobračajo 'največje kozolce, da lahko trikrat na dan menjajo svoje programe, da lahko delajo na račun ljudstva najbolj grde kravje kupčije, kajti lijih zaslepljenci bodo šli kot backi slepo za njimi kamorkoli in nihče jih ne bo tiral na odgovor...« — Res, temeljito si je izprašal svojo in svojih gospodarjev kosmato vest ta dični JRZ in katoliški tednik..,« Generalu Maistru sgtcmenik! Mm« povdarjajo naše zahteve glede .naših rojakov onstran meje, ki so prepuščeni žalostni usodi. Že sedaj naj se prične s predpripravami za to veliko proslavo. Složen naj bo nastop vseh naših organizacij brez razlike politične pripadnosti, da bo manifestacija tem sijajnejša. V program proslave pa bi spadal nedvomno slovesen akt odkritja spomenika generalu Maistru in sicer naj se ta spomenik odkrije v najprimernejšem kraju, to je v Mariboru samem. Nemudoma naj se sestavi v Mariboru akcijski odbor za postavitev takega spomenika v Mariboru. Kakor se čuje, se je akcija za postavitev spomenika v Št. liju obbrezuspešila in ni pričakovati, da bi rodila pozitiven rezultat. Sicer pa ie najbolj primeren kraj za Maistrov spomenik mesto Maribor. Izbrati je v me- Prihodnje leto 23. novembra poteče 20 let, odkar so hrabri Maistrovi borci razorožili nemško zeleno gardo v Mariboru in zavzeli Maribor. Usoda mesta Maribor je bila takrat odločena. Maribor je bil pridobljen z discipliniranim in pogumnim nastopom generala Maistra in njegovih borcev novi državi Jugoslaviji. Objektivni zgodovinar bo moral ugotoviti, da bi brez generala Maistra in njegovega energičnega nastopa Maribor bil izgubljen za novo jugoslovensko državo. Prevelika je zasluga tega moža, da nam je zasigural ne le naš jugoslovenski Me-ran, temveč je njegova zasluga sploh, da poteka naša severna državna meja tako, kakor smo jo dobili po sklepu mirovinih pogodb. Zgolj radi junaškega čina Maistrovih borcev je bilo odločeno, da pripadajo #ves bivši južni Štajer in posredno Prekmurje in Mežiška dolina Jugoslaviji. Da smo imeli Slovenci takrat več Maistrov in Malgajev pa bi sigurno tudi naša meja na Koroškem potekala drugod, kakor pa smo jo dobili po onem nesrečnem koroškem plebiscitu pred 17 leti. Jugoslovani in posebno Slovenci vse premalo častimo svoje zaslužne može. Spoštovanje in priznanje zaslug zaslužnim možem ni le dolžnost čustva pijetete, temveč vpliva tudi vzgojevalno na narod in posebej na deraščajoeo mladino. 23. novembra 1938. leta se bo vršila po sklepu občnega zbora Zveze Maistrovih borcev velika proslava osvoboditve Maribora. Ta proslava naj bi bila velika in složna manifestacija našega naroda za Jugoslavijo in za našo severno mejo. Takrat se ima zbrati v Mariboru ves naš živelj, ki ima smisel za našo zgodovino, posebej za okrepitev narodne zavesti ob severni naši meji. Obenem naj se ob priliki te proslave na manifestanten način Sfm£m Liga. Po tritedenskem odmoru se bo tekmovanje za državno nogometno prvenstvo nadaljevalo v nedeljo 17. t. m. «s je razpored tekem naslednji: v Ljubljani SK Ljubljžtna: Hajduk, v Beogradu Jedinstvo:Jugoslavija in BSK:BASK, v Sarajevu Slavija:Gradjanski, v Zagrebu aBg .7^ M a 1 i h o r s k ? »V e č e r n i k« Jutra Stran 3. t.v« j*jESKSgngBBB7*- c3S££ G©ye Naša Ljudska univerza stopa v novo kulturno sezono. Početkom meseca oktobra je bilo prvo otvoritveno predavanje »Po Donavi od Pasave do črnega morja«. To predavanje, ki je bilo izredno dobro obiskano, in je imelo namen, da opozori slušatelje na Donavo, ki postaja zlasti v zadnjih letih vedno važnejši politični in gospodarski činitelj in ki veže države v podonavskem bazenu s črnim tar Sredozemskim morjem in ostalim svetom. Prvotna zamisel Švehle in Hod-že o sklopu podonavskih držav naj bi se uresničila. Ta tvorba odnosno zveza držav naj bi nastopala kot enota, ker bi se lahko samo na ta način uspešno uprle gospodarskemu in političnemu imperializmu evropskih velesil. Drugo predavanje, ki smo ga slišali v novi sezoni, nas je seznanilo z znamenitim španskim slikarjem Francesco Qoye. Po tvoritveni besedi prof. Bunca ie povzel besedo profesor in slikar Ljubo Babič iz Zagrebač V svojem strokovnjaškem podavanju je predstavil predhodnika moderne F. Goya, iz čigar del odseva jasen ir glasen protest proti vojni, tako da so njegova dela aktualna baš v sedanjem španskem državljanskem metežu. V Španiji se ne borita samo dva svetovna nazora, temveč se pojavlja tu zver rnržnje, ki jo je Goyc uzrl že pred 130 leti in jo prikazal kot zločin, ki se vrši nad španskim narodom. Pri vseh poročilih, ki jih dobivamo iz Španije, pozabljamo na to, da se borijo tu na obeh straneh s silo rekrutirane armade. Odlični predavatelj in slikar prof. Babič ie v svojem predavanju prikazal samo del Goyevih del. Prikazal ga je kot grafika. Njegov oster pogled sega tudi za kulise. Na vse gleda jasno in točno. Njegov bister duh, izredna fantazija in tenkočutnost, ga uvrščajo med najbolj raz-borite slikarje' njegove dobe. Fantazija, ki ustvarja na bakrenih ploščah protest, ie pri Goyu tesno povezana z razumom. Vse španske režimo je naslikal kot osle, ki jahajo in težijo španski narod. Goye je v svojem izražanju oster in jedek satirik, ki se ni nikdar oddaljil od realnosti. Vse riše jasno in razumljivo. »Idioti« je njegov svojevrsten portret. Udarjeni s slepoto in lenuštvom stojijo pred nami s zadelanimi ušesi in slepi. Redi jih osel, ki prenese vse. Jasna in točna karikatura španskega degeneriranega fevdalizma. Kot značilno okoliščino moramo povda-riti, da je namreč španski narod ostal v analfabetizmu še danes na prvem mestu med vsemi evropskimi narodi. V nadaljnjih portretih, prikazanih v skioptičnih slikah je demonstriran ves Goyev sarkazem in vsa ironija nad lažno babje-vernostjo in farizejstvom. Goye je bil vnet zagovornik teze, da naj duhovščina prekine vmešavanje v politiko in naj se posveti izključno dušebrižništvu. Proti Politikujoči duhovščipi je dvignil svoj oster protest. Radi tega ga je španska cerkvena policija preganjala in za dedovala od njegove mladosti do smrti. Še kot starec je moral v pregnanstvo. Preganjali so ga, ker se je rogal namišljeni vernosti in babjeverposti. V bakrene plošče pa je vsekaj prestrašepost versko zblaznelega naroda, ki si ustvarja v svoji fantaziji vsemogoča strašila. V grafiki je Goye’ miselni risar revolucionar, nov po vsebini in obliki. Je velik realist, toda istočasno tudi velik patriot. Njegove slike predstavljajo protest fanatičnega španskega nacionalista. V svojih nadaljnjih delih je drastično ponazoril vse grozote vojne in najdemo tu živo ponazorjeno borbo španskih kmetov proti francoski soldateski. Prikazal nam je bestialne borbe takratne dobe okrog Madrida in začetek španske gverilske vojne, vpostavitev Napoleona v , °Paniji itd. Goyeve slike so prikaz realnosti in to z najenostavnejšimi sredstvi. Njegova dela so pravi bakreni rokopisi, ' tih je izdelal veliki mojster: Vse je risano v neki nervozi in jezi. Na bakru iz-rnža reakcijo ua dogodke In jih z mojstr-sko roko registrira, ne samo za sebe in n- samo za španski naro^j, temveč za ves kulturni svet Starega in gluhega Goya najdemo ob zadnjih dneh življenja v lajali hiši v predmestju Madrida: Čudak, ** riše kar naprej, še vedno svež po du- motim G©sp@darska vprašanja v Ljudski univerza 2e v .prejšnjih letih je Ljudska univerza prirejala predavanja iz narodnega gospodarstva, ki so našla med občinstvom mnogo zanimanja. Interes za te probleme je razumljiv, če upoštevamo, da so ravno gospodarska vprašanja ona, okrog katerih se suče vsa današnja politika in ostali dogodki našega vsakdanjega življenja. Kljub vsemu temu pa so vzroki gospodarskega dogajanja, kakor tudi njegove oblike in sploh organizacija modernega gospodarstva, skoro docela neznana dežela ne samo našemu preprostemu človeku, ampak tudi našemu inte-ligentu. Besede kot kliring, devizni promet, devalvacija, embargo in druge, ki jih čitamo vsak dan po. večkrat v časopisih v zvezi z diplomatskimi pogajanji, mednarodnimi konferencami in debatami, so nam magični pojmi, za katerimi si ne verno predstavljati nič pravega. Čudno se zdi našim ljudem, ko čitajo, da je panika na njujorški borzi bila signal veliki gospodarski krizi, ali da je usoda, francoske vlado odvisna od nihanja franka. Ne morejo si predstavljati, kako je mogla kratka naredba angleške vlade o ukinitvi zlatega standarda funta pretresti vse evropske finance, in kako je to, da je cena naše pšenice odvisna od vremena v Argentini ali v Združenih državah. Karteli in trusti so nevidna strašila, k! jih naš mali človek .čuti povsod, pa če kupi samo škatlico vžigalic, ne ve pa si predstavljati, kako in kaj je z njimi. Da se kaže pri nas tako nepoznavanje najpreprostejših gospodarskoh pojmov in temeljev gospodarskega življenja, ni nič čudnega, 5e pomislimo, da ni niti ena ura v vsej srednji šoli posvečena gospodarstvu domače države, kaj šele da bi se obravnavala gospodarska vprašanja v splošnem. Kaj več o teh problemih ae odnesejo v življenje niti absolventi univerz in strokovnih šol, z izjemo onih, ki se morda iz lastnega zanimanja posebej pečajo s temi vprašanji. Nezadostnost izobrazbe v tem pogledu je začutila tudi že naša uprava, ki je priredila za srednješolske profesorje posebni narodnogospodarski tečaj v Ljubljani. V Mariboru se je odločila Ljudska univerza, da bo priredila tak tečaj in s tem ustregla ponovno izraženim željam občinstva. Tečaj se bo pričel v drugi polovici oktobra in bo trajal predvidoma kake tn do . štiri mesece. Predavanja, zvezana z diskusijo, bi se vršila enkrat tedensko. Predavatelji bodo obdelali v glavnih obrisih razvoj gospodarstva od prvih začetkov preko antičnega in fevdalnega do modernega. Prav posebej se bo prikaza! postanek in razvoj sodobnega kapitalističnega sistema, njegove tehnike in organizacije. Pojasnila se bodo vprašanja svobodnega in vezanega gospodarstva, organizacija industrije, trgovine in kredita, vloga in pomen denarja, poslovanje borz, mednarodnega denarnega prometa itd K sodelovanju je Ljudska univerza povabila nekatere svoje že znane predavatelje, kot so prof. Baš in Stupan, poleg tr-li pa še vrsto drugih, ki se ukvarjajo s temi vprašanji, kot dr. V. Rapotec E. Jesih, dr. J. Humar in še nekateri. Tečaj bo v celoti obsegal kakih 15 ur. Vse nadaljnje informacije morejo dobiti interesenti pri odbornikih Ljudske univerze. Posestne spremembe. Mestna občina mariborska je prodala kemotehniku Josipu Heinrichu 766 ms veliko parcelo v magdalenskejn predmestju za 22.980 dinarjev. — Prav tako je mestna občina prodala v rnagdalenskern predmestju hu, brez znancev in prijateljev. Nezlomljivi duh je prodrl v stvarnost. Pred seboj vidi španski narod, ki išče izhoda in ne ve, ne kod ne kam. Trpki sarkazem in ironija sta zaključni akord: Vizija zla in zločina ter krvavi gverilski ples. Go-ye je tisti, ki daje španskemu narodu tudi danes upanje na boljše življenje na njegovi zemlji. C2HC33xB K’no »Union«. »Grad. Vogelod«, vele-filrn krasne vsebine, naravnih posnetkov. Carola Hohn, Hans Stiiwe. 708 trn veliko parcelo Leopoldu Homšaku za 15.576 dinarjev. Češki tečaj za šolnike priredi tudi letos Pedagoška centrala v Mariboru pod vodstvom prof. g. Jana Šedivvja. Tečaj je sicer nadaljevanje lanskega tečaja, vendar bo prirejen tako, da bo možen obisk tudi začetnikom. Učnina za tečaj stane mesečno 20 din. Pričetek tečaja je v č e t r t e k 14. t. m. ob 17. uri v knjižnici Pedagoške centrale. Udeležite se tečaja v čim večjem številu! Obrtniški tečaji. V Mariboru se je pričel nov tečaj mojstrskih izpitnih predavanj, ki ga obiskuje 68 udeležencev, samih rokodelskih pomočnikov in pomočnic ter mladik mojstrov. Po končamh predavanjih se začne knjigovodski tečaj, za katerega je prig'ašenih že sedaj 45 udeležencev. Istočasno se pripravlja tečaj za obrtno računstvo, zr. F istofako vlada izvanredno zanimanje. Prijave za nove tečaje se sprejemajo do konca tega meseca v referatu za obrtno pospeševanje na sreskem načelstvu (ustmeno ali pismeno). Soboto 16. in nedeljo 17. poslovilni večer ZaharOvih pevcev v mali kazinski dvorani ob pogrnjenih mizah. Vstopnine ni! Privatna plesna šola Simončič. Paketek spopolnjevalnega tečaja v petek dne 15. t. m. ob 21. uri, Gosposka 20T. Izlet na svetovno lovsko razstavo v Berlinu. Lovsko društvo v Mariboru organizira v sodelovanju s »Putnikom« v času od 6. do 16. novembra izlet s posebnim vlakom na svetovno lovsko razstavo v Berlinu. Odhod posebnega vlaka bo v nedeljo dne 7. nov. ob 9.40. uri iz Ljubljane po vožnji preko prekrasnih Visokih Tur, prihod v Miinchen ob 7.20. uri. Drugi dan obisk znamenitosti mesta in odhod ob 21.40 v Berlin. Tretji dan ob 8. uri prihod v Berlin, kjer se ostane do nedelje, dne- 14. nov. Med bivanjem v Berlinu obisk svetovne lovske razstave, obisk enega največjih lovišč v okolici Berlina, /' fakultativni izleti v Potsdam (ogled dvorca Sanssouci), izlet v Hamburg in ogled vseh ostalih znamenito n glavnega mesta Nemčije. Odhod v nedeljo, dne 14. nov. ob 7.45. uri. Ponedeljek dne 15. nov. ogled Prage in obisk velikega lovišča v okolici. Odhod iz Prage ob 22.40 preko Linza in Graza v torek, dne 16. nov. ob cca. 14. uri prihod v Maribor. Cena vožnje iz Ljubljane do Berlina in nazaj, prevoz prtljage v hotel, stanovanja in zajutrki v hotelih v Mtin-chenu, Berlinu in Pragi, v Ul. razredu din 1575. v II. razredu din 2065. Člani lovskih društev uživajo na podlagi legitimacije popust od din 50. Radi zas;gu-ranja stanovanj in posebnega vlaka so nujno potrebne poštno-obratne prijave, katere sprejema »Putnik« Maribor-Ceije-Ptuj. Borza dela išče 2 mizarja, 3 čevljarje, krojaškega pomočnika, kleparja, 2 sobo-slikarja ter več služkinj z daljšimi spričevali in znanjem nemščine. Prostovoljna gasilska četa v Mariboru sprejema za jesenski tečaj gasilskih pripravnikov in reševalcev nove člane do 31. oktobra 1937. Radi sprejema naj se interesenti zglasijo v četini pisarni na Koroški cest: 12 med uradnimi urami. Lizol... v samomorilnem namenu je izpila večjo količino lizola 221etna Edita N. v Vnecelj-Rotovi ulici 2 v Novi vasi. Poklicani reševalci so jo nezavestno od-premili v tuk. splošno bolnišnico. Vzrok ; poskusnega samomora: nesrečna ljubezen. Žaga je zgorela posestniku Egidiju Alt-bauerju v Recenjaku pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Zgorelo je vse pohištvo ter obleke in trpi Altbaucr okoli 10.000 di-; narjev škode. Kakor je uradna komisija j ugotovila, je ogenj nastal radi slabega i štedilnika. »Plesalka« v kehi. Mariborska policija ie aretirala 29Setno Margareto Vukovo, ki je osumljena raznih tatvin in goljufij, ki jih je izvršila v Celju in drugih mestih . (Liko, zadosti ste se igrali., zdaj se bomo 'i * 1 pa pošteno umMA h Slišiš,.pranje je pa i bob prijetno.1 ------ f • • • seveda, spet. ste seumivaLj v brez. mJT; zdaj ■ ■ sr.nan w Modra teta pravi: Za perilo Irt 22. otroke falbiin najboljše SCHICHTOVO 3 E LEN kajti to je pravo sredstvo : za pranj 8 / naše ožje domovine. Povsod se je izdajala za plesalko ter je svoje »oboževalce« lajšala za čedne peneze. oVV Sreda, 13. oktobra ob 20. uri: »Revizor«. Red D. Četrtek, 14. oktobra ob 20. uri: »Marija Stuart«. Red B. Petek, 15. oktobra: Zaprto, Sobota, 16. oktobra ob 20. uri: »Najboljša Ideja tete Olge«. Red D. »Trije vaški svetnik*«, priljubljena ljudska komedija, ki je tudi koncem lanske sezone zopet jako ugajala in vzbujala mnogo smeha, se v kratkem zopet ponovi. Abonenti reda D dobe svojo prvo letošnjo predstavo danes, v sredo 13. t. ;n. Vprizori se imenitna ruska komedija »Revizor«, ki jo je mariborsko gledališče naštudiralo ob lOOletnici, kar jo je Gogolj napisal. Poročila sta se g. Janko Zemljič, kaz-nilniški paznik v Mariboru, in gdč. Ela Duhova. Zasebnica na Pobrežju, Nova ulica 8. Bilo srečno! Sokol je imel v nedeljo trgatev z veselico, ki je v vsakem oziru uspela. Razvila se je neprisiljena zabava in je posebno mladina prišla na svoj račun. Nočna ptička. K zadevni notici pod tem naslovom v »Večerniku« z dne 4. t. m. nam sporočajo, da ni v tej notici navedem A. Keber, ki je v smislu informacij doma iz Ruš, identičen s čevljarjem Josipom Kebrom, stanujočim na Tržaški cesti I. Zadnje teiefmuČM vedi Ameriški kongres sklican k izrednemu zasedanlu WASH1NGT0N, 13. oktobra. Prezident Roosevelt je imel včeraj v radiju govor, v katerem je sporočil, da bo te dni sklican ameriški kongres k izrednemu zasedanju. V govoru je Roosevelt med drugim dejal: »Parlament je v vsaki demokratično urejeni državi neobhodno potreben. Deluje sicer počasneje kakor v državah diktatur, vendar pa popolnoma izpolnjuje svojo nalogo. Nič ni res, kakor se zatrjuje, da so demokratične metode škodljive. Naša dolžnost je. da odstranimo carinske meje ali da jih vsaj ubla- Medved je recitiral »Naš Kralj«, nakar ie s. Unger podala temeljit pregled življenja in dela velikega pokojnika. mmtetske novice žimo ter da zboljšamo mednarodni trg. Demokracija USA kaže veliko uspehov, predvsem močno zmanjšanje brezposel- j nosti v zadnjem času. Zvišanje plač je dvignilo kupno moč prebivalstva, kar j zopet pomaga milijonom delavcev do ’ zaslužka.« V vprašanju sklicanja konference devetih velesil je Roosevelt izjavil, da hoče sodelovati z ostalimi državami vključno Japonsko in Kitajsko. Amerika bo vse storila, da ohrani svetu mir. UateMiisk& tdoda s dauetcM PARIZ, 13. oktobra. Zastopnik valem-cijske vlade v Perpignanu je potrdil vest o predstoječi delni preselitvi valencijske vlade v Barcelono, kamor naj bi se prenesli sedeži ministrstev, ki imajo oprav- ka z vojnimi ukrepi, dočim bi čisto tehnično uprava ostala v Valenciji. Tudi »Oeuvre« potrjuje vest. da se bo valenci js-ka vlada preselila v Barcelono. FRANCIJA ODPRE PIRENEJSKE MEJE! LONDON, 13. oktobra. Francoski poslanik Corbin je izročil včeraj zunanjem ministru Edenu noto, v kateri ie toč: obeleženo francosko stališče v španskem vprašanju. Noto bo danes popoldne proučila britanska vlada >n zanikajo angleški uradni krogi, da bi bil London vplival na francosko vlado glede otvoritve pirenejske meje. KITAJCI OBKOLILI 200» JAPONCEV. ŠANGHAJ, 13. cktobra. Kitajski generalni štab poroča, da so kitajske čete pri WuSungu obkolile 2000 Japoncev, ki so bili prodrli v mesto. Japonsko prodiranje je s tem že ustavljeno. Kitajski položaji so precej ugoini. Kako je bilo s Korparjevo smrtjo. Včeraj popoldne se je vršila v tukajšnji mrtvašnici obdukcija trupla Franca Korparja, ki je bil 9. t. m. prepeljan iz zaporov okrožnega sodišča v tukajšnjo bolnišnico, kjer je včeraj zjutraj umrl. Ugotovilo se je, da je trpel pokojni F. Korpar na vnetju možgan (menengitis) in na izvanrednem poapnenju srca. To je bil tudi poglavitni vzrok, da je v zaporih zbesnel in nato v bolnišnici umrl. Poškodbe, ki mu jih je prizadjal hlapec Krumpelj, ko je zasačil Korparja pri tatvini kokoši — tako je ugotovila komisija — so bile povsem neznatne odrgnine kože in tudi lobanjska kost ni bila počena. Nedeljski »Slovenec« pa ie objavil Korparjevo smrt kot posledico poškodb in najmanj 50 ur preje, saj je na še temeljitejši način potegnil svoje čitalce, ko je o priliki požara brambnega stolpa ob Pristanu objavil smrt ponesrečenega delavca Muhiča, čigar svojci so ga ob -Slovenčevi« izjavi iskali na Pobrežju med mrtveci, pa so ga potem našli v tukajšnji splošni bolnišnici živahno srebajočega kavo, drobečega kruh in z veselim smehljajem na ustnicah, da je tako srečno vstal iz groba, kamor ga je bil dan preje položil »Slovenec«. Nov turistični in gospodarski vodič za Slovenijo. »Jugoslovenska revija«, ki je pred dvema letoma izdala lepo urejeni francoski vodič po Dalmaciji pod naslovom »L’Adriatique Vougoslave« letos pa isti vodnik v angleščini pod naslovom »The Jugoslav Adriatic Littoral« ki je zbudil splošno pozornost in ki 'e po pri* znartiu strokovnjakov najboljši vodič, kar jih je doslej izšlo v naši državi, pripravlja izdajo zelo obsežnega in po opremi luksuznega vodiča pod naslovom »Slovenija« gospodarstvo 'n turizem«. Novi vodič po Sloveniji, ki bo izšel v redakciji novinarja g. Vladimira Regallyja. našega znanega turističnega delavca, bo obsegal celotni pregled slovenskega gospodarstva in posebno naše proizvodnje, ki prihaja v poštev za izvoz, prav tako pa tudi obširen vodnik po turističnih krajih Slovenije z izčrpnim hotelskim vodičem in novo zemljepisno karto s posebnimi turističnimi in gospodarskiml označbami pri posameznih krajih. Vodič izide istočasno v italijanščini, nemščini in srbohrvaščini, ter bo kot tak prvi svoje vrste v naših krajih in tudi v naši državi. Na to pomembno gospodarsko in turistično delo opozarjamo zainteresirane kroge že danes, hkratu pa izrekamo svoje prepričanje, da bo tudi ta vodič na isti višini, kakor so bile vse druge dosedan e izdaje iste založbe in kakor je na višku tndj sama »Jugoslovenska revija«. En mož, štiri žene, 53 otrok! Po poročilih berlinskih .časopisov ‘e je 64letnemu Avgustu Thielu na rodilo te dni 38. dete. Prve tri žene so .mu umrle, nakar se je poročil s četrto. Od otrok iz vseh štirih zakonov živi danes še 58 otrok. Thiele ima v svoji številni družini že preko 60 vnukov in vnukinj toga smatrajo v Nemčiji za moža, ki ima izmed vseh nemških rodbin največ otrok. IHtiifSke ttcvke K°memoracija Sokola. V soboto je Sokol v lopo okrašeni prosvetni dvorani v Mladiki priredil žalno svečanost za bia-gopokojnim viteškem kraljem Aleksandrom 1. Med navzočimi je bilo tokrat opaziti sreskega načelnika dr. Vidica, mestnega poveljnika majorja Markoviča ter zastopnike uradov in organizacij. Dr. Šalamun je pozdravil navzoče ter je nato prosvetar brat Sevnik govoril o blago-pokojnem kralju Aleksandru I. Sledile so deklamacij- brata Toryja in sestre Ka-folove. Pevsko društvo Glasbene Matice jc ob zaključku zapelo »Bože pravde« in je bila s tem svečanost zaključena. Tovorni avto treščil preko škarpe. Kakor navadno su v ponedeljek odpeljali iz mlina g. Vrtnika na Bregu pri Ptuju moko v Celje. Avto znamke »Fiat« je šofiral že delj časa zaposleni in jako zanesljivi 23!etni šofer Perša Karl. Na cesti pri Poljčanah je na nekem ostrem ovinku, kjer je bila cesta zelo mokra, nenadoma zaneslo avtomobil na stran in je pri tem šofer izgubil moč nad volanom. Avto je zgrmel preko škarpe v precejšnjo globočino, pri čemer je zadobil šofer po vsem telesu zelo težke poškodbe. Vrtnik pa si je zlomil desno nogo. Avto je deloma popolnoma razbit. Prva Smrtna žrtev! Sfdita fantovska bitka v Hajdošah, ki se je odigrala v nedeljo ponoči, je zahtevala prvo smrtno ž-rtev. 281etni dninar Andrej Pečnik iz Gerečje vasi, ki je zadobil najtežje poškodbe, saj so mu z ročicami glavo sko-ro razmesarili, je v torek zjutraj podlegel poškodbam. %mm % filmskega Ljutomerski Sokol je v soboto zvečer v Sokolskem domu dostojno proslavil spomin Velikega kralja Ujedimitelja. Komemoraciji je prisostvovalo vse članstvo in je sodeloval tudi društveni orkester. Zborovalce je pozdravil društveni starosta br. dr. Stajnko. Uspela komemoracija je napravila na vse globok vtis. Za 20 d'n štiri knjige. Vodnikova družba bo dala vsakomur, ki plača 20 din, štiri lepe knjige v prvi polovici meseca novembra. Radi tega je sedaj zadnji čas, da plačate ta malenkostni znesek, za katerega se boste vso zimo kratkočasili in pregledovali lepo pratiko, ki presega po svoji ureditvi vre koledarje. Naročnino plačajte čimprej pri svojem poverjeniku. h tfiakga Bem&ada Razno K°memoracija za pok. Kraljem Aleksandrom I. Ujediniteljem se je vršila v soboto dne 9. oktobra v Sokolskem domu. Veliko dvorano je napolnilo članstvo Sokola, zastopniki vseh nacionalnih in delavskih društev, vsi občinski uslužbenci, žandarmerija itd. Velik oder je bil odet v črnino. Sredi odra je stal kata-falk, okrašen z belim in rdečim cvetjem in z velikimi oleandri. Ob krsti so gorele velike sveče. Častno stražo sta imela dva Sokola v kroju. Oder je okrasil br. Medved skupno z br. Sornikom. Komemoracijo je otvoril starosta br. K r e j č i, ki je pozdravil navzoče ter predočil velik pomen, ki ga ima današnja žalna svečanost. Sokolski orkester pod taktirko br. Črnka je zaigral dve žalostinki, br. KRANJSKE KLOBASE i zopet dnevno sveže na zalogi i A. Anderle. Gosposka 2» 5757 _____ | STRIŽENJE 3.-" britje Din 2.— v Mlinski 8. 5466 POKROM ANJE, | poniklovanje vsake vrste, i dobro * in poceni izvršuje ..Ruda«, Maribor. Trstenja-j kova 5. 5454 Posest ! ŽAGA IN ELEKTRARNA i na prodaj v prometnem kraiu ; sreza mariborskega. Informacije pri Celjski posojilnici d. d. v Celju. 5795 Prodam CVETLIČNI med prvovrsten po Din 17.— za kg, pri večjem odjemu po* j pust. Kmetijska družba, Ma-! ribor. tel. 2083. _ 5796 Na prodaj SPALNICA nova, iz mehkega lesa. moderna, kavkaški oreh, barvana, 2350 Din. Mizarstvo, Miklošičeva 6. 5792 Stanovanie m—t-. •• i mrnmi ■■■> n i ■ ji tam Oddam s 1. novembrom 1937 STANOVANJE obstoječe iz dveh sob in kuhinje. Vprašati Aleksandrova cesta 16-1- . 5799 SOBO IN KUHINJO oddam takoj. Studenci, Goz= dna 4. 58b0 Stanovanie išče IŠČE,M SOBO IN KUHINJO s L novembrom. 15—20 minut od Glavnega trga Ponudbe pod označko »Točen plačnik«. 5798 Sodo odda SOLNCNO. LEPO SOBO oddam gospodu. Prečna ul. 6, II. nadstr.. vrata 4 5794 Eno- ali dvosobno STANOVANJE s pritiklinami poceni oddam v najem, eventuelno proti hrani za boljšega gospoda. Naslov v upravi- 5793 SOLNCNO SOBO s posebnim vhodom, s hrano, oddam dvema osebama. Vr-banova ul. 26. 5803 Sobo išie STAREJŠI DRŽAVNI UPOKOJENEC išče za takoj ali do 1. nov. jnirno, toplo sobo z vso oskrbo vred pri starejši, samostojni (uradniški) vdovi. Ne pre= daleč od mestnega parka in ne višje od I. nadstr Ponudbe pod »Točen plačnik stalen« na upravo »Večernika«. 5767 Službo dobi KROJAŠKEGA POMOČNIKA sprejmem takoj. Vprašati: Aleksandrova 48, Studenci pri Mariboru. 5791 SLUŽKINJA za vsa kuhinjska dela. ki ie bila že dalje časa v kuhinji, sprejme takoj v stalno službo restavracija »Ljutomer«. Koroška c. 3. 5801 UČENEC se takoj sprejme. Jakob Kos. kotlar Glavni trg 4. 5803 t®««©«*®®®®*®®®©«®* v čednih vzore ih in prvovrstnih kakovostih Prosim oglejte si izložbe! PERFEKTNO PRODAJALKO sprejme L. Uhler, delikatesa, Aleksandrova 13. 5798".r)344 kupi vsako množino ARBEITER Dravska 15, tel. £6*33 ® W KJ I^EJ in drugi mrčes, ki vas nadleguje v vaših W I £■ H-« I na E stanovanjih uničuje Sesinsekcijski odd. N P Orožnova ul. 2/1» Maribor Jamčimo za diskretnost in uspeh. 1128 Skrivnosti 44 Slepec se je moral nehote nasmehniti. »Ta Angležek se lahko pohvali,« je rekel, »da je prišel v dobre roke.« Šafur je skrivnostno zmajal z glavo. »Ne vem, če je tako,« je dejal počasi in tiho. »Ali morda poznaš tudi gospoda?« je vprašal Slepec. »Ne poznam ga, stavil pa bi, da je s Filipom in Golinom dobro znan.« »O, vraga! Ali jih je morda nocojšnji ples privabil semkaj?« »Vsi trije so iz Everardove družbe,« »In kak je bil Everard!« »In če bi ne bil umrl...« »Glejte, kar odkrižati se ne morem svoje misli,« jih je prekinil Debeluh, »in ti naši prijatelji so me še bolj potrdili v njej. Ko bi mogli nocoj na majhen izlet po admiralski ladji, bi se nam gotovo ponudila priložnost, da popravimo svoje slabo gospodarsko stanje . . . Kaj menita?« Preden sta tovariša odgovorila, se je z nasipa, kjer je sedel samotni kaznjenec, razlegel presunljiv krik in vsi so pogledali v to smer. »Kaj se je le zgodilo, starcu?« je vpra šal posmehljivo Debeluh. bil s/H-'* nravi. treivTR- pogledamo v njegove žepe,« je odgovoril Slepec. Stari, samotni kaznjenec je omahnil na kamenita tla; pred njim je stal mladenič, ki ga ni nihče poznal in ga držal za roke, dasi so ga pazniki, kj so prihiteli, odganjali. »Kdo ste vendar vi?« ga je končno vprašal eden izmed čuvajev, začuden, ker ga niso mogli odgnati. »Kdo sem?« »Kaj se vmešavate v naše posle? Tukaj vas prav nič ne rabimo.« »Oprostite ... jaz sem Leon Gotije, gospod, in ta nesrečnik, ki je omedlel, je moj oče.« VII. Oče in sin. Ko /voril te besede-, ga j? takoj minila vsa zadrega, na njegovem obrazu ni bilo opaziti nikakega sramu. V njegovem glasu je trepetalo celo neka) kakor drzen, samozavesten ponos; nesrečni mladenič je vedel, da je njegov oče ohranil pod sramotno haljo, ki ga je pokrivala, čast in mirno vest nekdanjih dni. Sicer je pa moralo biti čuvstvo, ki Sa je navdajalo, zelo močno in ganljiv0’ kajti komaj je odkril, kako svete vezi ga vežejo 9 človekom, ki je nezavesten ležal na trdem kamenju pristaniškega nasipa, se je med mnogimi opazovalci razleglo mrmranje sočutja in sožalja in vsi so se nehote spoštljivo in začudeno umaknili. (Dalje. Izdaja ■Ul 't-i Jutra« v Ljub •varja l; a; Mariboru. i.A, Tiska Mariborska tiskarna d. A,