SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXIII (57) • ŠTEV. (N°) 34	ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 9 de septiembre - 9. septembra 2004
UJETI OSVOBODITELJI Začetek šole brez izobešenih zastav
X— U I . » I „1.,-.	X/-.I/-V	in i T frtl/l	rMrtz-ilk l/mr TH/ltl i f-» I i i •"» rs
DRAGO K. OCVIRK_
Na spomeniku Solidarnosti v Gdansku so podobe treh osebnosti: Lecha Walensa, papeža Janeza Pavla II. in Czeslawa Milo-sza. Ta velikan svetovne književnosti si tega odličja ni prislužil s svojim vrhunskim ustvarjanjem, marveč s svojo etično izjemnostjo. Kot mlad komunistični aktivist se je boril proti nacističnemu okupatorju in sodeloval v varšavski vstaji, po vojni pa se je povsem naravno vključil v gradnjo socializma. A ne za dolgo, ker je začel dojemati, da postaja sokrivec velikega zločina. Hudo ga je pretreslo, ko je neko ,,sramotno noč” leta 1949 videl vojaški tovornjak natlačen z aretiranci, ki so drgetali od mraza, sam pa se je vračal s pijanščine komunistične gosposke. Ni imel več miru, dokler ni leta 1951 pobegnil in zaprosil za politični azil v Franciji.
Iz lastne izkušnje je vedel, kako zna komunistični sistem „ujeti pamet” in razčlovečiti, kar je tenkočutno razčlenil v delu Ujeta pamet, esej o ljudskih logokra-cijah (1953). Na intelektualcih pokaže, kako so postali izvedenci v prikrivanju svoje misli do te mere, da so se ujeli v komunističen način razmišljanja. Ta proces imenuje s perzijsko besedo ketman; ket-man dovoljuje šiitom prikriti vero, če bi morali zaradi nje trpeti. „Prvi kompromis sproži drugega in tretjega in tako naprej, dokler ni vse, kar rečemo, zaokroženo in skladno, vendar nima nič več skupnega z mesom in krvjo ljudi.” V takšno kom-
Če hoče biti naša država civilizirana/ pravna in verodostojna/ potem pač mora takoj storiti vse/ da poišče odgovorne za vojne in povojne pomore nedolžnega prebivalstva.
promisarstvo s komunizmom, ki bi ga odtujilo samemu sebi, Milosz ni hotel. Še več, vse življenje se je boril proti komunizmu, ki človeka tako globoko poniža. Zato je podprl nastajanje Solidarnosti, leta 1981 pa je šel v Gdansk, kjer so mu delavci pripravili veličasten sprejem. Niso pozabili, da je rekel ne komunizmu, enako kot so to tedaj storili oni in vse ljudstvo. Sam je bil bolj skromen: „No, in tako so v obdobju Solidarnosti verjeli, da so odkrili mojo belino hermelina. Zelo me je motilo, da sem bil videti kot brez strahu in brez graje, ko pa sem se vendar prostituiral, kajti služiti v diplomaciji komunistične Poljske je bilo brez slehernega dvoma nečastna dejavnost.” Kasneje boste našli Miloszev podpis v odprtih pismih Jaruzelskemu, Fidelu Castru, vietnamskim komunističnim oblastem ... Za njega osebno velja misel o pesniku iz govora ob podelitvi Nobelove nagrade: ,,Ko se prilagaja, sliši neki notranji glas, ki ga svari pred masko in pretvarjanjem.”
, Avtor Oj^te pameti, ki se je poslovil od t'gusta, je sledil temu notranje-Jz življenjem pokazal, da ima lativo. V tem je Milosz aktua-
reta sredi a\ ja^hsu iff]
len kažipot, kako končno vendarle preseči globoke rane, ki jih je zapustil komunizem in ki se najbolj grozljivo odpirajo ob vedno novih odkritjih skupinskih grobiščih. Kot da bi ta odkritja tekmovala s podobnimi odkritji v Bosni ali Ruandi. Ker nam doslej fonnalne in neformalne oblasti niso pustile ničesar razčistiti in so napravile iz ketmana železno pravilo svojega vladanja, sta ujetnika oz. že kar talca revolucije ves narod in država. To se je te dni pokazalo ob reakcijah na italijanski film Srce v breznu, ki govori o fojbah, v katere so osvoboditelji pometali Italijane in Slovence, ki jim niso bili po volji. Filma ni sicer nihče videl, a se je za vlado oglasil minister Vajgl z izjavo, da ,,fllm potvarja zgodovino in skuša iz naroda, ki je bil v vsej svoji zgodovini izpostavljen agresivnosti svojih večjih sosed, napraviti krivca”. Tone Poljšak iz Zveze borcev pa je zatrdil: ,,Tu je državni interes Slovenije prizadet. Ne moremo se sprenevedati, da gre za nedolžno kulturno področje; gre za politična vprašanja.”
Ujeta pamet nadaljuje s ketmanom in razpihuje nacionalna čustva, kot da je mogoče govoriti o kolektivni krivdi ali nedolžnosti, o odgovornosti ali neodgovornosti zdaj Italijanov zdaj Slovencev. Velika pridobitev naše civilizacije je prav individualizacija odgovornosti in nujnost, da se ta odgovornost zanesljivo dokaže. Med drugim je barbarstvo fašizma, nacizma in komunizma prav v doslednem zanikanju tega načela in s tem pripisovanje kolektivne krivde ali drugemu narodu ali nearijcu ali razrednemu sovražniku, ki zaradi tega nima pravice do obstoja. Nisem vedeževalec, zato mi ni znano kot Vajglu in Poljšaku, kako film prikazuje odgovornost za fojbe. Vem pa, da je ustrezen odgovor za fojbe v iskanju odgovornih, ne pa v njihovem prikrivanju in ščitenju. Nuernberg je odprl to pot, Haag jo nadaljuje. Zgovoren je primer generala Blaškiža, ki ga je haaško sodišče obsodilo na 45 let zapora zaradi etničnega čiščenja. Kot poveljnik operativnega območja Osrednja Bosna je bil spoznan za odgovornega za početje svojih podrejenih. Prizivno sodišče je na podlagi novih dokazov presodilo, da so bili še vzporedne strukture, ki so delovale mimo Blaškiža, in mu je kazen zmanjšalo. Kako se zadevam streže, pove tudi dejstvo, da je komisija, ki je preučevala mučenje v zaporu Abu Grajb, pripisala odgovornost za to komandantu koalicijskih sil v Iraku, generalu Sanchezu, in celo obrambnemu ministru Rumsfeldu.
Ne le državni interes, ampak tudi interes borcev je prizadet zaradi tega podrejanja države in borcev barbarskim totalitarnim načelom. Če hoče biti naša država civilizirana, pravna in verodostojna, potem pač mora takoj storiti vse, da poišče odgovorne za vojne in povojne pomore nedolžnega prebivalstva. S tem bo ujetosti v partijske nagibe, sredstva in cilje osvobodila tudi osvobodilni boj in mu dala mesto v okviru zahodne civilizacije, kamor po svojih nagibih in ciljih tudi sodi. Ne mislim, da ni bilo tudi med borci zlorab - a kot rečeno, je odgovornost individualna - verjamem pa, da niso izvirale iz sistema tako kot partijske. Milosz še enkrat kaže osvobajajočo alternativo ketmanu: ,,Živi so prejeli pooblastilo teh, ki molčijo za vedno. Svoje dolžnosti morejo izpolniti le, če poskušajo obnoviti stvari takšne, kot so bile, in sicer tako, da jih iztrgajo iz izmišljotin in legend.”
Novo šolsko leto se je v Sloveniji začelo v sredo, 1. septembra. Šolski prag je prestopilo 173.100 osnovnošolcev in 103.000 sred-nješdlcev. Med osnovnošolci bo 18.000 prvošolčkov. Šolsko leto 2004/ 2005 bo sicer med drugim zaznamovalo dejstvo, da bo delež devetletkarjev prvič presegel delež otrok, ki obiskujejo osemletno osnovno šolo. Policisti v prvih šolskih dneh izvajajo različne aktivnosti povezane z večjo varnostjo otrok na
poti v šolo in iz šole.
V stranki Nova Slovenija (NSi) pa so na prvi šolski dan ugotovili, da državne ustanove ne spoštujejo zakonodaje, saj so bile le na redkih osnovnih in srednjih šolah izobešene državne zastave. Bajukova vlada je namreč leta 2000 izdala uredbo o izobešanju državne zastave v osnovnih in srednjih šolah, ki določa, da mora biti zastava izobešena na prvi dan v tekočem šolskem letu in ob podelitvi spričeval. Na ob-
močjih, kjer živita italijanska oziroma madžarska narodna skupnost, pa tudi zastava narodne skupnosti.
V posebni izjavi stranka trdi, da ,,Domoljubje je vrednota, za katero se v Novi Sloveniji zavzemamo, zato morata postati vzgoja in učenje o temeljnih vrednotah, kot so spoštovanje sočloveka, solidarnost, svoboda, domoljubje, pravičnost, kritično mišljenje in osebna odgovornost, temelj vzgojno-izobraževal nega sistema v Sloveniji".
15-letnica Svetovnega slovenskega kongresa
Svetovni slovenski kongres je s svečano proslavo praznoval svojo 15. obletnico v soboto, 4. septembra. Program se je odvijal v parku Finžgarjevega doma na Opčinah v Italiji. Švetovni slovenski kongres je bil ustanovljen na srečanju Draga leta 1989, kjer sta 2. in 3. septembra potekala prvi in drugi sestanek iniciativnega odbora za ustanovitev Svetovnega slovenskega kongresa in prav zato je tudi slavnostna prireditev ob njegovem okroglem jubileju potekala na istem mestu.
Udeležence proslave sta pozdravila v imenu gostiteljev organizatorjev Drage Sergij Pahor in Konference Svetovnega kongresa za Italijo dr. Rafko Dolhar. Pozdrav in nagovor predsednika Slovenskega svetovnega kongresa dr. Borisa Pleskoviča je v njegovi odsotnosti prebral podpredsednik Kongresa mag. Stanislav Raščan. Dr. Pleskovič je v svojem govoru poudaril, da je v petnajstih letih delovanja kongres preseglo vsa pričakovanja.
V imenu sklicateljev ustanovitvenega sestanka Svetovnega slovenskega kongresa je spregovoril publicist Viktor Blažič. Poudaril je, da je bila poglavitna misel kongresa pred 15 leti sprava, ki pa še zmeraj ni uresničena in se mora za njo prizadevati tudi kongres, kot vsa slovenska družba. V slavnostnem govoru je zgodovinar prof. dr. Stanislav Granda opisal težnje po združevanju Slovencev iz vsega sveta in predvsem dogajanja konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let, ki so pripeljala do ustanovitve Svetovnega slovenskega kongresa in s pomočjo njega tudi slovenske države.
Na proslavi sta spregovorila tudi oba bivša predsednika kongresa, dr. Jožef Bernik in prvi predsednik Bojan Brezigar, ki sta obudila tudi spomine na njuno obdobje predsedovanja in dela v njem.
Dober začetek! In potem?
%
V
m
Trener Brane Oblak
V Evropi so se koncem preteklega tedna začele kvalifikacijske tekme za svetovno nogometno prvenstvo v Nemčiji leta 2006.
Slovenska reprezentanca je to pot nastopila ob roki novega selektorja -Braneta oblaka. V prvi tekmi je v Celju po odlični igri - posebej v prvem polčasu - premagala Moldavijo s 3:0.
Slovenska športna javnost je nestrpno čakala na to prvo pomembno tekmo in se spraševala, če so mladi Oblakovi varovanci zmožni nadaljevati tradicijo dobrih rezultatov.
Tekma proti Moldaviji sicer z dokončnimi odgovori ni mogla postreči, toda kaj se je gotovo dalo videti. Čeprav Moldavci niso pokazatelj realnega stanja, bodo Slovenci ob veliki borbenosti, disciplini in navdihu Nastje Čeha in Milenka Ačimoviča nevarni vsem reprezentancam. Tokrat so posebej v
prvem polčasu pokazali igro, ki se je ne bi sramovale niti svetovne velesile, v glavni vlogi pa sta bila prav omenjena nogometaša. Drugi del je sicer pokazal,
da bo treba še kaj izboljšati, toda dobrega vtisa ni mogel pokvariti.
Tekma se je za gostitelje začela sanjsko. Takoj so zagospodarili na igrišču in že v peti minuti povedli. Ačimovič je na robu kazenskega prostora sprejel podajo Simona Sešlarja, preigral svojega čuvaja, sicer njegov strel ni bil najboljši, a je njegova podaja vseeno končala v mreži. V 27.
minuti pa je bilo na semaforj u že 2:0. Čeh je z leve strani poslal
Nad. na
4.	str.
		
PAPEŽ JANEZ PAVEL II.	NOVI TOTALITARIZMI ....	.. 3-4
V LORETU		... 2	
	STANKO JE IZNAJDLJIV...	3
DRUŽINSKA NEDELJA V SLOMŠKOVEM DOMU ..	... 3 NASVETI ZA STARŠE	4
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
TONE MIZERIT  ______________________
SVETI OCE V LORETU
Ob starodavnem Marijinem romarskem svetišču Loreto v severni Italiji seje v nedeljo 5. septembra zbrala množica nad 200-tisoč vernikov. Papež janez Pavel II. je ob priložnosti svetovnega kongresa Katoliške akcije, ob navzočnosti številnih škofov in kardinalov daroval slovesno sveto mašo, med katero je za blažene razglasil tri člane Katoliške akcije: španskega duhovnika Pedra Tarres y Claret ter dva mlada Italijana Alberta Marvellija in Pino Suriano.
Papež je med dve uri in pol dolgim slovesnim evharističnim bogoslužjem beatifikacije v nagovoru pogumno in prepričljivo pokazal na Kristusov križ in ga označil kot pravo pot našega življenja. Spomnil je na Jezusovo izjavo, da ne more biti njegov učenec nihče, ki ne nosi svojega križa in ne hodi za njim. Nositi križ za Jezusom pa pomeni biti pripravljeni na katerokoli žrtev iz ljubezni do njega in ne dajati prednosti pred njim ničemur in nikomer, niti najljubšim osebam ne in celo lastnemu življenju. Nato je zatrdil, da gre gotovo za zahtevno izbiro. Jezus zato o križu ne govori zgolj slučajno. Hkrati pa nas opozarja, da je pomembno to, da ne hodimo sami, marveč za njim, in da se zavedamo, da pred nami hodi On, ki nam odpira pot z lučjo svojega zgleda in z močjo svoje ljubezni. Nato si sveti oče - na podlagi izkušnje
apostola Pavla in gotovo tudi svojega osebnega doživljanja - upa zagotoviti, da križ, ki ga sprejmemo z ljubeznijo, v nas poraja svobodo.
Zato nam sveti oče izroča v premislek svoje globoko prepričanje, da ni večje ljubezni, kot je tista na križu, da ni pristnejše svobode, kot je svoboda ljubezni, in ne polnejše medsebojne povezanosti kot je tista, ki izvira iz Jezusovega križa.
Nato je sveti oče v drugem delu svojega nagovora približal like novih blaženih prav skozi pogled na križ, ki so ga v svojem življenju sprejeli in z njim zoreli do vrhunske stopnje ljubezni, ki je danes doživela priznanje s proglasitvijo k blaženim. Bili so vzorni pričevalci Kristusovega križa. Prvi, ki je bil prištet k blaženim je bil Pedro Tarres y Claret, najprej zdravnik in nato duhovnik, ki je znotraj Katoliške akcije zavzeto deloval med mladimi v Barceloni v Španiji. Poseb-no pozoren je bil do bolnih in ubogih, saj bil globoko prepričan, da v njih služi trpečemu Kristusu. Z velikodušnim pogumom je ostal zvest svojemu vodilu: biti zvest duhovnik, naj stane kar hoče. Tako je lahko pri 45 letih v hudi bolezni pred smrtjo slavil Gospodovo dobroto do njega in zagotavljal, da je resnično srečen. Drugi blaženi Alberto Marvelli mlad inženir iz Riminja je prevzet od Jezusove ljubezni, ki jo je krepil v vsak-
danjem prejemanjem evharistije, bil dejaven v politiki in si prizadeval, da bi dogodki življenja in vse dogajanje postajali resnična zgodovina odrešenja. V nenehnem pozabljanju nase in pomoči ubogim je živel močno in globoko duhovno življenje. Umrl je v prometni nesreči leta 1946.
Pina Suriano tretja blažena iz italijanske škofije Monreale v življenju ni naredila na zunaj nič posebnega. Živela pa je v goreči in zvesti ljubezni do Jezusa tako, da je upravičeno lahko zapisala, da on izpolnjuje vse njeno življenje. Bila je članica Katoliške akcije in voditeljica njene skupine v svoji župniji. Bogu je darovala svoje mlado življenje za posvečenje in zvestobo duhovnikov. Umrla je v sluhu svetosti leta 1950. Ob koncu evharistične daritve pred molitvijo angelovega čaščenja in blagoslovom je nato sveti oče spregovoril zlasti mladim in jim v spodbudo izročil tri ključne besede, ki so: kon-templacija, občestvo in poslanstvo. Povabil jih je, naj ponesejo evangeljsko veselo novico v šole, na delovna mesta in v vse kraje preživljanja svojega prostega časa.
Ob koncu slovesnosti je papež Janez Pavel II. vse izročil Materi Božji z željo, naj nam izprosi zvestobo v poklicu, velikodušnost v izpolnjevanju vsakdanjih dolžnosti in v poslanstvu, ki nam ga Cerkev zaupa.
Križanke ali „naša" Bara Kriza v Stranki mladih
Za reševanje slovenskih križank ne zadošča več poznati ime ali priimek napovedovalke na TV 1 ali pevke. Tudi ne nogometaša, ki je zabil gol v zadnji tekmi reprezentance ali dobitnika kake medalje na olimpijskih igrah. Splošna kultura se v križankah razširja na imena oseb, ki so osebnosti v Sloveniji v svetu. Tako je pred časom bilo treba vpisati inicialki pevke Bernarde Fink. V zadnji številki Žurnala 3. septembra pa je geslo bilo: „Naša (sic!) slikarka" in kot pomoč, med oklepaji, „Bara".
Če se že po različnih kontinentih trudimo z reševanjem in ugibanjem imen oseb, ki nastopajo na v svetu težko razpoznavni slovenski sceni, človek kar privošči, da se tudi v matični Sloveniji potrudijo in spoznajo imena rojakov, ki so bili uspešni izven nje...
Taka tajnost!
V skladu z izdano odločbo bo urad predsednika republike Janeza Drnovška novinarju Maga dolžan posredovati podatek, koga vse je 18. decembra lani bivši predsednik republike Milan Kučan gostil v Vili Podrož-nik. Zoper odločbo po-oblaščenke ni dovoljena pritožba, urad (kot pristojen organ v tej zadevi) pa lahko odločbo izpodbija pred upravnim sodiščem.
In zakaj pravzaprav gre v omenjeni zadevi? Novinar Maga se je namreč obrnil na pooblaščenca za dostop do informacij javnega značaja, po tem ko mu v pisarni bivšega predsednika republike Kučana niso hoteli posredovati zahtevanih podatkov o tem, kdo vse je bil navzoč na posvetu bivšega predsednika države v Vili Podrožnik 18. decembra lani, kaj je bila vsebina pogovora in kakšni so bili stroški. V pisarni bivšega predsednika so namreč zavrnili odgovor z argumentom, da je bil posvet interne narave. S Kršinarjevim primerom se je ukvarjala tudi vlada in - potem, ko so ugo-
tovili, kdo je sploh pristojen -, tudi urad predsednika republike Drnovška. Novinar se je namreč pritožil tudi zaradi molka državnega organa. Urad predsednika republike je zahtevo novinarja za posredovanje podatkov zavrnil, na kar se je novinar pritožil.
Pooblaščenka je odlo-či-tev urada odpravila. Ugotovila je namreč, da je informacija, koga vse je 18. 12. 2003 bivši predsednik gostil v Vili Podrožnik, informacija javnega značaja. Zato je pristojni organ - v tem primeru urad predsednika republike - novinarju dolžan izročiti fotokopijo doku-men-ta, iz katerega je razviden omenjen podatek.
Pooblaščenka je ob tem opozorila, da je namen zakona o dostopu do informacij javnega značaja zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja. V konkretnem primeru pooblaščenka meni, da je izpolnitev zahteve pro-
Malo pred parlamentarnimi volitvami leta 2000 se je na slovenskem političnem odru prikazala nova stranka. Imenovali so jo Stranka mladih Slovenije (SMS). Skušala je pridobiti sredinske in neuvrščene glasove, ljudi, ki niso bili zadovoljni z levičarsko vlado, ki pa niso bili prepričani, da bi oddali glasove pomladnim strankam. Mnogi so takrat sumili, da je imela prste vmes vlada, da je s tem odvzela glasove opoziciji.
Uspeh stranke na volitvah je bil presenetljiv, saj je prekoračila parlamentarni prag in dosegla štiri poslance v državnem zboru. V teh štirih letih je tudi utrdila strukturo in se razširila na ostale volilne enote. Njeni voditelji so napovedovali porast na prihodnjih volitvah. V tem pa je prišlo do krize, ki diši po pomanjkanju ideološke usmeritve.
Poslanec Bogomir Vnu-čec je namreč 1. septembra izstopil iz poslanske skupine SMS in se pridružil poslanski skupini Slovenske demokratske stranke (SDS), katero vodi prvaka Janez Janša. Poslanska skupina SMS je s tem razpadla, ker je še pred tem, v severni pomladi iz SMS odšel Igor Stemberger, samostojna poslanca pa sta postala tudi druga dva člana
silca v javnem interesu. Z objavo navedenih podatkov se namreč zagotavlja prozornost, primerno upravljanje javnih sredstev in preprečevanje zlorab, poleg tega imajo državljani in davkoplačevalci pravico vedeti, kako se trošijo sredstva, ki so jih zaupali v upravljanje državi.
skupine Marko Diaci in Peter Levič.
Kot je v sporočilu za javnost zapisal predsednik SMS Dominik Cernjak, je stranka z razumevanjem sprejela novico o odhodu Vnučca, saj ima vsakdo pravico do svobodnega odločanja o svojem političnem delovanju. Moti pa jih, da se je za ta korak odločil tik pred državnozborskimi volitvami, saj je s tem stranki odvzel možnost delovanja prek poslanske skupine. V SMS so pričakovali, da bo Vnučec svoj mandat odslužil do konca, „kar si zaslužijo vsi člani in simpatizerji stranke, ki so prispevali k skupnemu uspehu na parlamentarnih volitvah leta 2000".
Kot je še zapisal predsednik SMS, so napredovali iz stranke s 60 člani in sedmimi člani sveta v zrelo parlamentarno stranko, ki jo sestavlja skoraj 60 članov sveta, 76 lokalnih odborov, več kot 140 četrtnih, občinskih in mestnih svetnikov. „Moder-na evropska zelena politika je neideološki in v prihodnost zazrt programski okvir delovanja strank ter ne dopušča ekstremov ne na levi, ne na desni. Ob skrbi za razvoj demokracije, človekovih pravic, varovanja narave in uravnoteženega trajnostnega razvoja, poseben poudarek daje temelju prihodnosti - mladim in njihovim vsebinam. Prav vsebinska in kadrovska širitev ter dosedanji rezultati pa so glavni temelji, na katerih SMS gradi svojo prihodnje delovanje, vključno z nastopom na jesenskih volitvah." Poslanci, ki so izstopili, so pa spoznali ravno, da se je treba tudi ideološko opredeliti.
Razvoj gre naprej, svojo pot. Čeprav se včasih zdi, da doživljamo spremembe, je vedno končni izid v soglasju s starimi navadami in običaji, torej s stalnimi boleznimi argentinske politike.
Zgodovinski kongres.
Te dni je potekal v mestu Corrientes, na argentinskem severovzhodu, X. Narodni Evharistični kongres. Iz vseh krajev države so prihiteli katoličani na mogočno, zgodovinsko manifestacijo. Zaključna slovesnost je zbrala nad 100.000 vernikov, ki so v molitvi priporočali Argentino in njeno usodo Bogu in Jezusu v Evharistiji. Slišali pa smo ob tej priložnosti tudi jasne zahteve, da naj vodilne skupine, vlada, opozicija in tudi podjetniki, storijo resne korake, da se iztrebi revščina iz širokih plasti prebivalstva. Osvežili smo lahko spomin s podatki, da živi 16,3 odstotkov ljudi v stanju skrajnega pomanjkanja in dodatnih 46,1% v revščini. Celih 62,4 odstotkov prebivalstva se torej nahaja v stanju, ki ni v soglasju s človeškim dostojanstvom. Pozivi k „spravi in solidarnosti" so torej popolnoma na mestu in niso samo socialne, temveč tudi etične narave.
Pomota in pomanjkanje spoštovanja. Javnost je opazila in strokovnjaki so posebej zabeležili dejstvo, da se predsednik Kirchner ni udeležil zaključnega slavja kongresa. V Argentini je udeležba najvišje vladne oblasti na takih srečanjih, zgodovinska tradicija To so spoštovali tako civilni kot vojaški predsedniki. Kirchner je poslal v zastopstvu podpredsednika. Opazovalci omenjajo to tudi kot politično zmoto, ker je tako prepustil Sciolliju dogodek, ki lahko utrdi priljubljenost v širokih plasteh naroda. Drugi pa so menja, da je bila to napaka, ker čeprav on ne živi katoliške vere, je predsednik vseh Argentincev in je dolžan, da s svojo prisotnostjo spremlja ta del prebivalstva, ki je najbolj številen, ob dogodku, ki je zgodovinski za argentinsko Cerkev. Če se lahko udeleži manj pomembnih srečanj, otvoritev in skoraj neznat-. nih političnih shodov, je bila njegova dolžnost, da bi pohitel v Corrientes na zaključek kongresa.
Dialog še ni soglasje. Predsednikova odsotnost je povzročila nezadovoljstvo tudi med nekaterimi škofi, drugi so izostanek pričakovali. Razmerje med predsednikom in cerkveno hierarhijo namreč šele sedaj postaja bolj harmonično. Vse zadnje mesece, do preteklega torka, je bilo razmerje zelo napeto. Višek je napetost dosegla, ko je predsednik	napadel
laplaškega škofa Aguerja ob njegovih komentarjih glede socialne skrbi vlade. V to-
rek 31. avgusta je bilo v vladni palači dolgo pričakovano srečanje med Kir-chnerem in vodstvom škofijske konference. Dialog je bil prijazen in se je zaključil z medsebojnimi obljubami sodelovanja. Škofje so zapustili stavbo s solznimi očmi, a ne zaradi ganje-nja temveč zaradi solznih bombic, ki jih je prav tedaj policija metala na piketere in člane levičarske borbene skupine Quebracho, ob navalu na vladno palačo.
Končno trda roka. Ko smo že pri piketerih povejmo, da je vlada zadnje dni precej spremenila svoj odnos do teh skupin, ki so na nek način profecionalizira-le pocestni protest. Poleg skrajnih varnostnih ukrepov in omenjenega trdega napada na majskem trgu, je končno storilo prve korake v tem smislu tudi sodišče. Zloglasi Castels je zaprt v provinci Chaco; v Caleta Olivia so aretirali 14 izgrednikov, ki so zasedli petrolejsko podjetje; Luis D'Elia je na pragu zapora zaradi napada na policijsko postajo v Boki ... in še bi lahko naštevali. Jasno je, da se sodišča premikajo, ker so jim tako namignili iz vladne palače. Kot vedno, je razlog politične narave. Zaskrbljeni vladni možje so ponovno opazili, kako pada predsednikova priljubljenost zaradi kaosa na cestah in popuščanja spričo izsiljevanja teh skupin. Razne ankete so pokazale, da med 70 in 80 % prebivalstva soglaša s tem, da voditelje protesta postavijo v ječe. Kar vlada na žalost nima na jasnem, da morajo ti ljudje v arest, ne ker je to mnenje večine, temveč ker tako ukazuje vrsta predpisov, ki slonijo na ustavi in veljavnih zakonih.
Dvomljivo sodstvo. Po desetih letih terorističnega napada na judovsko socialno ustanovo AMIA, v katerem je bilo kakih 90 mrtvih, je sodišče oprostilo pet obtožencev, ki naj bi tvorili krajevni del teroristične skupine. Dokazano je bilo, da je celoten raziskovalni in sodni postopek potekal po napačnih in nezakonitih poteh. Tudi to je del argentinske tradicije. Dan kasneje, v sredo 1. septembra pa je odstopil Adolfo Vazquez, doslej član vrhovnega sodišča. Proti njemu je tekel v parlamentu postopek, po katerem bi ga v kratkem odstavili. To je že četrti član tako imenovane avtomatične večine", ki je takratnemu predsedniku Menemu vedno ugladila pot do zastavljenih ciljev. Namestnik še ni znan. Tudi sedaj, kot običajno, se nam poraja misel, da je bila globoka sprememba v Vrhovnem sodišču bistveno potrebna. A znova se izpraznjena mesta polnijo po političnem merilu, ki ni najboljše, a je tudi v soglasju z argentinsko tradicijo.
SLOVENCI V ARGENTINI
RAMOS MEJIA
Družinska nedelja v Slomškovem domu
V nedeljo, 29. avgusta smo v Slomškovem domu praznovali družinsko nedeljo. Kot običajno smo se zbrali pri sveti maši, ki jo je daroval župnik Franci Cukjati. Slovesnost je povzdignil otroški pevski Slomškove šole, ki je pel pod vodstvom Marcela Brule.
Po maši je vse navzoče pozdravila voditeljica Slomškove šole Helena Rode. Povedala je nekaj misli o vlogi družine v današnjem modernem svetu, ki ni naklonjen družinam in vzgoji k vrednotam. Poudarila je Slomškove besede: „Le zvestoba Bogu bo dala boljše ljudi in boljše čase."
Program družinske nedelje so pripravili otroci Slomškove šole pod vodstvom skrbnih učiteljic. Predstavili so pristno slovensko družino ki je nastala v Slomškovem domu. Takale je zgodba. Nataša in Peter sta hodila skupaj v otroški vrtec in bila prijateljčka. Malčki iz otroškega vrtca so veselo zarajali. Ko sta malo zrasla sta hodila v slovensko šolo. Kasneje sta se srečevala na Srednješolskem tečaju in na vajah za mladinski dan. Otroci petega razreda so nastopili s telovadno vajo. Oh, potem sta se zaljubila. Otroški pevski zbor je zapel pesem „Moje dekle je še mlado." Nato pa so učenci osmega razreda uprizorili poroko. Kmalu se je mlademu paru rodil prvi otrok in starša sta se ob njem učila. Mala punčka je lepo rasla in kasneje se je napovedal drugi otrok. Vsi nestrpno pričakujejo kaj bo, fantek ali punčka. Deklice tretjega in četrtega razreda so zaplesale, otroški zbor pa je zapel priložnostno pesmico. Končno se je otročiček rodil. Bil je fantek. Vsi so srečni, čeprav imata mamica in očka z dojenčkom veliko dela in skrbi. Učenci prvega in drugega razreda so „jokali" in zaplesali ples v pižamah. Sestrica je postala na malega bratca ljubosumna in se je kujala, ker je mislila, da je mamica in očka nimata rada. Z veliko ljubeznijo so premagali tudi to težavo in vsi skupaj zapeli. Mali otroci potrebujejo razvedrila in zabave. Fantki tretjega in četrtega razreda so nastopili z „indijanskim plesom". V nedeljo se vsa družina odpravi k sv. maši. Popoldne pa na obletnico, mladinski dan ali kako drugo prireditev. Včasih pa imamo prosto nedeljo, torej kam gremo? Učenci šestega in sedmega razreda so zaplesali, zbor pa je zapel: „Gremo v Luna Park".
Ob koncu smo vsi skupaj zapeli narodno pesem: „Moje dekle je še mlado". Zahvalo in lep šopek je prejela Nanika Šušteršič Rezelj, ki si je zamislila tako lep in prisrčen program. Vsi otroci, ki so nastopili so dobili lepa darilca. Sledilo je skupno družinsko kosilo. Še dolgo časa so družine ostale v domu. Starši so se pogovarjali, za otroke pa so bile organizirane skupne igre in potem tombola. Vsi so preživeli lep dan in so hvaležni vsem, ki so jim pripravili tako lepo nedeljo.
SAN MARTIN
100 let kolegija „Sagrado Corazon"
Letos praznuje zavod Presvetega Srca v San Martinu, katerega vodijo „Hijas de Nuestra Senora de la Misericordia", 100-letnico ustanovitve. Ta ustanova je med nami —Slovenci v okraju— zelo priljubljena, saj se v njenih prostorih redno darujejo slovenske maše. Poslopje zavoda je namreč ravno nasproti slovenskega doma. Poleg tega, je kar nekaj deklet slovenskih družin dopolnilo srednjo šolo v tem zavodu.
Ob jubileju so se v teku leta vršile različne proslave. V petek 13. avgusta ob 20. uri je vodstvo šole priredilo folklorni gala večer v ,,Centro Cultural Plaza" (kulturni center vodi občina) nasproti Sanmartinskega trga. Predstavo je vodila radijska napovedovalka, bivša učenka. Na programu so nastopili:	Ballet
Folklorico "Lourdes" (Carlos in Isabel Amici), Slovenski pevski zbor San Martin (Lučka Marinček Kastelic, bivša učenka, sedaj poučuje glasbo), solistka Silvia Zabala (bivša učenka), Coral San Andres (Adriana Barbera), Trfo Pampa y Cielo in Ballet Folklorico Municipal (prof. Hector Anchava).
Za to priliko je sanmar-tinski zbor zapel štiri skladbe: Poco a poco - cancion y huaino (D. Sanchez), Vi-niendo de Chilecito (Carlos Guastavino), Adios Nonino (Astor Piazzolla) in Rumi Cani - Piedra soy (Peteco Carabajal), to zadnjo deloma v quichua jeziku.
Dvorana je bila polna do zadnjega kotička; publika je v spoštljivi tišini sledila nastopom. Seveda so kdaj pa kdaj ljudje, na prošnjo nekaterih nastopajočih, spremljali glasbo tudi s petjem ter ploskanjem. Vzdušje je postalo zelo sproščeno.
Ob zaključku so pevci in plesalci oziroma njihovi voditelji prejeli spominske medalje - svetinje Srca Jezusovega z napisom. Sledile so sklepne besede sestre Cesarine, glavne voditeljice in duhovne svetovalke; v imenu redovnic se je iskreno zahvalila vsem, ki so pripomogli k uresničitvi tako lepega praznovanja.
Po končani proslavi smo člani zbora odšli v Slovenski dom, kjer smo se ob lahki večerji in prijateljski družbi še nekaj časa pogovarjali.
Marta Jenko-Škulj
V DNEVNIKU LA NACION
Stanko je iznajdljiv
Dnevnik „La Nacion" je eden največjih in gotovo najbolj ugleden argentinski jutranjik. Pri njem že dvajset let sodeluje s križankami, rebusi in drugimi besednimi igrami naš rojak Stanko Jerebič.
Dne 15. avgusta je dnevnik v posebni prilogi o delu in zaposlitvi objavil članek, kjer predstavlja iznajdljivost in duhovitost kot vir zaslužka. Med drugimi, je v članku omemba in kratek intervju s Stankom, pa tudi velika slika, ki kaže našega rojaka pri delu. V razgovoru pa Stanko obrazloži svojo življenjsko pot in kako je prišel do ustvarjanja križank in rebusov. Pove, kako se je že v rodni Sloveniji začel zanimati za to dejavnost, in kako mu je ob prihodu v Argentino rešitev in sestavljanje križank služilo najprej kot jezikovni pripomoček, nato pa vir zaslužka.
Tako poleg raznih revij, ki se posvečajo besednim igram, že dvajset let sodeluje pri La Nacion, tako v dnevniku kot v nedeljski reviji, kjer je znan in uspešen zlasti z literarnim kriptogramom, igro, ki jo je sam ustvaril. Pove še, da ima sestavljenih'skupaj že nad 27.000 raznih križank in besednih iger.
Gotovo je ta dar tudi podedovan, torej družinske
narave, saj njegova sestra, gospa Milena Ahčin, sestavlja originalne križanke za naš list Svobodno Slovenijo.
Stanko je bil zelo aktiven v slovenski skupnosti, zlasti pri odrskem nastopanju. Dolgo let je bil tudi član tiskovnega referata Zedinjene Slovenije in je s svojimi nasveti mnogo pomagal pri našem listu. Ob lepi predstavitvi v dnevniku mu iskreno čestitamo in želimo še obilo uspehov.
Empleos
El ingenio puede ser ima fuente de trabajo
lxi torta de los que elaboran crucigramas, jmgos y o.us tntivltnimientns.
V smeri novega totalitarizma?
MARKO KREMŽAR _____________________ (3)
NOVA DEMOGRAFIJA
Staro, a morda ne zadosti upoštevano pravilo je, da je politika krovno delo, ki sloni na stebrih kulture in gospodarstva. Še redkeje pa se spomnimo, da tako kultura kakor gospodarstvo lahko rasteta skladno le iz osnov prevladujoče filozofije, temeljita pa na demografiji, to je na rasti in upadanju pa tudi na kvalitetnem spreminjanju prebivalstva. Kdor hoče vplivati na družbo, posega na področje politike, gospodarstva, kulture pa tudi demografije, ki je dolgoročno najmočnejši družbeni faktor. Kdor pa dela na tem, da bi družbo obvladal, si bo hotel zagotoviti popoln in končni nadzor nad vsemi omenjenimi dejavniki.
Potemtakem nas ne bi smelo presenečati, da so skupine, ki se potegujejo za prevlado v svetu, silno aktivne tako na področju mišljenja in verovanja, kakor na področju načrtovanja rasti, oziroma omejevanja prebivalstva. Ker imajo bogatejše družbe z upadanjem vrednot tudi vedno manj otrok, medtem ko se pretežni del človeštva, ki živi v večjem ali manjšem pomanjkanju, otrokom ne odpoveduje, bo sedanja družbena struktura lahko prej ali slej ogrožena. Tega se že dolgo zavedajo nosilci politične in gospodarske oblasti v razvitih državah, predvsem v ZDA, ki hočejo zato doseči nadzor nad demografs-
kim faktorjem človeštva.
Čeprav problem rasti prebivalstva na svetu ni nov in predstavlja od Malthusovih časov v osemnajstem stoletju za človeštvo včasih bolj, včasih manj pereč izziv, je postal v zadnjih treh desetletjih prejšnjega stoletja eno od središčnih vprašanj globalne politike.
Leta 1968 se je zbralo v Rimu 35 osebnosti iz 30 držav z namenom razpravljati o zaskrbljujočih pojavih, ki prizadevajo družbo zaradi sprememb v naravnem okolju. Na tem srečanju so izoblikovali osnove za ustanovitev Rimskega kluba (Club of Rome), ki je dobil svojo formalno obliko dve leti kasneje v Švici. Namen tega združenja je, kot lahko beremo na njihovi spletni strani, „delovati kot globalni katalizator sprememb, ne glede na kake politične, ideološke ali podjetniške koristi. Rimski klub doprinaša k rešitvi tega, kar moremo imenovati 'svetovna problematika', to je skupek najbolj ključnih problemov, tako političnih, socialnih, gospodarskih, tehnoloških, ekoloških, psiholoških in kulturnih, s katerimi se sooča človeštvo."
Kmalu je postalo razvidno, da je med omenjenimi problemi, katerim se posveča ta Klub, na prvem mestu vprašanje 'demografske eksplozije', to je rasti prebivalstva na svetu. Že leta 1972 izda namreč pod naslovom 'Meje rasti' poročilo, v katerem opozarja, da bodo „današnja rast prebivalstva, industrializacije, onesnaženja in
proizvodnje prehrane ... privedle v sto letih do meje možne rasti na planetu". Ta dokument je junija istega leta sprejela v Stockholmu kot osnovo za svoje razprave 'I. Konferenca OZN o človeškem okolju'. Od tedaj sta postali akcija za omejevanje rojstev in akcija za ohranjevanje okolja del programa OZN. Izraza 'trajni razvoj' (Sustainable development), to je razvoj, ki zagotavlja gospodarsko rast brez prestanka, in 'kvaliteta življenja' (Quality of life) sta postala v gospodarstvu in politiki splošno sprejeta pojma pa tudi, sicer nedoločena, a splošno sprejeta cilja. Obljubljala naj bi nepretrgano dobo blaginje. Malokdo je ob njuni uporabi pomislil, da vsebujeta poleg lepih želja tudi poizkus 'socialne inženiri-je'. Ta izraz se je pričel uporabljati kmalu po vojni za programirano manipulacijo prebivalstva, ki z uvajanjem kontracepcije, splava in evtanazije predstavlja zametke tega, kar imenuje sedanji papež 'kultura smrti'.
Aprila 1974 je pripravil Henry Kissinger poročilo, v katerem svari ameriško vlado, da je 'rast prebivalstva na svetu nevarna za ZDA'. Da morejo razvite države ohraniti svojo rast in stopnjo konsuma je treba, po tem poročilu, zmanjšati število prebivalcev na zemlji in doseči ekološko ohranjanje okolja. Ta dokument je ameriška vlada z dnem 10. decembra istega leta klasificirala kot 'Memorandum državne varnosti št. 200'. To pomeni, da vsebuje od tega trenutka dalje smernice državne politike ZDA.
Z razliko od prvega srečanja te vrste v Rimu in že omenjene konference za varstvo okolja v Stockholmu, kjer so bili zbrani strokovnjaki in misleci iz raznih držav, a vendarle kot zasebniki in ne kot predstavniki svojih vlad, je avgusta leta 1974 zasedala v Bukarešti 'Prva svetovna konferenca o prebivalstvu' z zastopniki vseh držav. Ob tej priložnosti je prišlo do dogovora glede politik, ki naj jih prično izvajati države na področju družinskega načrtovanja, to je kontrole rojstev. Na večer pred konferenco v Bukarešti je papež Pavel VI. ob angelovem češčenju opozoril, da se bo na tej konferenci „odločalo o prihodnosti človeštva". To oznako bi lahko dali tudi mnogim kasnejšim pobudam v okviru OZN. Od tedaj se akcije za omejevanje rojstev, bodisi s preprečevanjem spočetja, bodisi s splavi, vrstijo tako v okviru držav kakor mednarodnih ustanov. Že omenjena navodila za diskriminirano zdravstveno oskrbo, ki jih je pripravil dr. Nakajima pa naj bi poskrbela, da se izvaja kontrola rasti prebivalstva pod vidikom 'trajnega razvoja' ne le ob pričetku, marveč tudi v zaključnem obdobju posameznikovega življenja.
Leta 1992 je bil v okviru organizacije UNESCO pripravljen delovni dokument, ki naj služi kot podlaga za izdelavo univerzalne etike z namenom, da se doseže omejevanje rojstev tudi s pomočjo regresivne davčne zakonodaje. Države, ki sprejemajo ta navodila v svojo davčno strukturo, zavestno ustvarjajo v svoji sredi demografsko
Nad. na 4. str.
NASVETI ZA STARŠE
Kako posvetiti čas otrokom
Posvetiti čas otrokom ni vprašanje časa. Gre za obred -treba je ustvariti vezi. V tem je skrivnost.
Skušajmo priti iz te slepe ulice, kamor zabredemo z vprašanjem, kako se posvetiti otrokom, ko pa nam istočasno življenje krajša čas za vse.
Iz zapuščine Mire Ecker
GOVEJA PEČENKA Z ZELENJAVO
Sestavina: Kos govedine, prekajena slanina, 5 žlic olja, 5 strokov česna, velik por, 3 koreni, 2 stebla zelene (vse zrezano na debele rezine), 1 žlica majarona, pol žličke timijana, 2 lista lovora, limonina lupina, 1 kocka kokošje juhe raztopljene v 3 do 4 skodelice vode. 1 velika žlica Maizene, 1 kozarec vina (če je potrebno še več) in pol kozarca smetane.
Priprava: Goveje meso pretakni s slanino in ga opeči po obeh straneh v ponvi z vročim oljem. Dodaj vso zelenjavo in vse začimbe. V loncu na pritisk kuhaj + ure, v navadnem pa eno uro in pol (v tem primeru dodajaj vodo po potrebi). Ko je meso gotovo, omako utekočini, ji dodaj Maizeno, kozarec vina, še malo prevri in dodaj še vina, če je potrebno. Končno dodaj pol lončka smetane.
Meso zreži na rezine ter ga polij z omako.
PECETO CON SALSA DE VERDURA
Mechar un peceto chico con panceta ahumada. Dorar en cacerola previamente calentada con 5 cucharadas de aceite. Agregar 5 dientes de ajo, un puerro grande, 3 zanahorias, 2 pencas de apio (todo cortado grueso), 1 cucharada de oregano, + cucharadita de tomillo, 2 hojas de laurel, cascara de limon, 1 cubito de čarne de gallina y 3 a 4 tazas de agua. En olla a presion cocinar + de hora, en olla comun 1 hora y media, agregando en este caso durante la coccion agua necesaria.
Licuar la salsa con las verduras, agregar 1 cucharada de Maizena, 1 taza de vino y poner de nuevo a hervir la salsa. Al final agregar mas vino si fuera necesario, con medio pote de crema de leche.
Cortar la čarne en rodajas y verter sobre ellas la salsa.
D-ova
SKRBIMO ZA ZDRAVJE
Pljuča trpijo zaradi preglasne glasbe
MALIM OTROKOM
Da osredotočimo bolje vprašanje, začnimo pri malih otročkih. Starejši otroci bodo namreč potrebovali drug način starševske vzgoje.
Rad bi citiral Malega princa - tisto poglavje o lisici.
Lisica prosi Malega princa, naj jo obišče vsak dan. Mali princ pristane. Toda vsak dan je prihajal na obisk ob drugem času, kar lisici ni bilo všeč. Mali princ, kot je v otroški navadi, jo je vprašal zakaj.
Lisica mu je prijazno razloži la,da če pride vsak dan ob isti uri, bo vedela, kdaj naj pripravi svoje srce. „Če vem, da boš prišel vsak dan ob šestih, bom srečna že ob štirih. Obred - mu reče - je zelo pomemben."
„Kaj so obredi?" Mali princ ne more, da ne bi postavil to vprašanje. „Ne-kaj, na kar starejši zelo pozabljajo," je odgovorila lisica. „Pomeni - ustvariti vezi."
Pustimo pravljico in poskusimo urediti ideje.
Posvetiti čas otrokom ni vprašanje časa. Gre za obred - treba je ustvariti vezi. V tem je skrivnost.
In to čudovito deluje z otročki. Vemo, namreč, da mali otroci potrebujejo rutino, navade, kajti prav z navadami psihično gradijo realnost in svojo osebnost.
V šolah na pimer, vemo, da v vrtcu in osnovni šoli ni dobro, da pride veliko učiteljev poučevati različne predmete, kajti to raztrese učence in otežkoči učenje.
Otrok potrebuje za učenje skupne smernice in rutinsko delo. In, če je preveč učiteljev, se težko ustvari ta skupni imenovalec -splošen in tako potreben.
Pri vzgoji in ljubezni, ta resničnost - pri malem otroku - se pomnoži v neskončnost.
In rutina, navada v pozitivnem pomenu besede, pomeni ustvarjati vezi. Otrok razume te vezi kot znak ljubezni; čutil bo, da je pomemben za starše. In bo rasel varno in srečno.
1. Če vsak večer pred spanjem prebereš pravljico svojemu otroku, se bo čutil ljubljen. Gre za obred, ki je potreben.
2. Igraj se s svojimi otroki, pa čeprav utegneš le nekaj trenutkov na teden. Mislimo, da se malčki radi igrajo, ker to je del njihove starosti. Vendar je več kot le to. Otroci imajo zelo radi ljudi, ki se z njimi igrajo. Poizkusi. Ni potrebno študirati psihologijo, da razumemo to dejstvo.
3. Odgovori na njihova neskončna vprašanja, čeprav si utrujen in postaneš živčen. Otrok ne vpraša le, da bi izvedel, kar ne zna, -čeprav tudi zato - ampak predvsem, da bi se počutil pomembnega '	pred starejšim, ki mu odgovarja.
4. Čeprav je majhen, prosi ga, naj ti pomaga, četudi je majhna in preprosta ta pomoč. Pomni, da se ljubezen bolje kuje, če se otroci navadijo dajati in ne le prejemati vsega.
5. Poljubi svojega otroka, ko ga zjutraj zagledaš, in ko gre spat. Tako enostavno.
6. Ko so otroci majhni, je potrebno narediti izključno družinske načrte. Starši, bratje in sestre skupaj in nihče drugi. Zato so nedelje. Tvoj otrok - čeprav še ne bi znal tega izraziti - si bo nestrpno želel tega dne.
7. Preseneti ga včasih z nečem, ki ni v navadi. Če ne hodiš v šolo ponj, ker ne moreš, kadar utegneš, pojdi. Toda izkazovanje ljubezni naj ne sloni na nepričakovanem ali v razkošnosti - darila in še darila, kajti navada - v pozitivnem smislu - je pri malčkih potrebna.
8. Vedno mu govori resnico. Primerno njegovi starosti, toda resnico. Nepopravljivo škodo naredi malemu ugotovitev, da mu
oče ali mama lažeta.
9. Starši, ne prepirajta se vpričo otrok. Mislil bo, da je oče ali mama slab ali slaba. In čeprav je majhen, se ne bo mogel izogniti, da ne bi potegnil z enim ali z drugim.
10. Ne kričaj na otroka, in to ne zato, da ga ne bi zafrustriral. Če kričiš nanjga, bo mislil, da ga ne maraš.
11. Imej avtoriteto. Če otrok dela, kar hoče, in dobi, kar hoče, raste v njem zavest, da mu malo pomeniš.
12. Vprašaj ga veliko stvari. Mladoletnike moti, malim pa je zelo všeč. Nadaljuj ti sam s seznamom...
Nadaljevanje prihodnjič
Ne le, da glasba, ki jo poslušamo preveč naglas uničuje sluh in moti sosede. - raziskovalci so celo odkrili, da lahko povzroči sesedenje pljuč.
Po navedbah zdravniškega zbornika Thorax so kar štirje mladeniči doživeli kolaps pljuč, znanstveno poimenovan tudi pnevmo-toraks, ker so preveč naglas poslušali glasbo. Trem so se pljuča sesedla na koncertu, četrtemu pa v avtu opremljenem s 1000-vatskimi zvočniki, ker je „rad poslušal glasbo naglas".
Pljuča se sesedejo, ko se v enem izmed kril tkivo pretrga, zaradi česar se v poprsnični votlini nabere zrak. Med znake stanja spadata zadihanost ter bolečine v prsnem košu. Manjši kolaps pljuč se lahko zaceli sam od sebe, pri bolj resnih primerih pa je potrebno v pljuča vstaviti cevko, s pomočjo katere se odstrani odvečni zrak iz poprsnične votline.
Pljuča se ponavadi sesedejo kot posledica kakšne druge pljučne bolezni ali poškodbe. Spontani kolaps pa nastane, ko ni nobenih drugih pljučnih okvar -ponavadi pri suhih in visokih kadilcih.
Najnovejši primeri pa kažejo, da je lahko tudi preglasna glasba kriva za spontani kolaps pljuč. Čeprav je število obolelih v poročilu majhno, je Dr. Marc Noppen iz bolnišnice v Bruslju prepričan, da bodo sedaj odkrili še več podobnih pacientov. Odkar je bilo poročilo objavljeno, so mu tudi zdravniki iz drugih držav sporočili, da so takšne primere že srečali. Če bodo v prihodnosti vse osebe s kolapsom pljuč vprašali o njihovi izpostavl-
jenosti glasni glasbi, se bo število primerov zagotovo povečalo.
V dveh primerih sta osebi stali v bližini zvočnikov, ko sta naenkrat začutili bolečino v prsih. Tretji primer je bil 23. letni kadilec, ki je že večkrat doživel kolaps pljuč. Ko je prišel na pregled, so mu zdravniki omenili dva pacienta, ki sta bila izpostavljena glasni glasbi. Tako se je tudi sam spomnil, da je dva napada doživel med koncertom 'heavy metal' glasbe.
Noppen in njegovi kolegi sumijo, da preglasna glasba pljuča poškoduje z močnimi basi, zaradi katerih vibrira celotno telo. Ko začnejo pljuča vibrirati na isti frekvenci kot basi, lahko pride so pretrganja pljučnega tkiva.
Noppen je še dodal, da je na koncertih pametno stati v ozadju in ne pri zvočnikih, pa tudi v avtu ne gre pretiravati z glasnostjo. Navsezadnje boste tako obvarovali tudi svoja ušesa.
Dober začetek!
Nad. s 1. str.
predložek v sredino, kjer je bil Ačimovič najvišji ter z glavo tudi dovolj natančen. Po odmoru gledalcem ni bilo treba dolgo čakati na zadetek, za katerega je bila spet zaslužna razpoložena naveza Čeh - Ačimovič. Prvi je bil znova podajalec, drugi pa je iz neposredne bližine dosegel tretji gol. Do konca je ostalo pri izidu 3:0.
Za 8. septembra, pa je bil načrtovan spopad v gosteh s Škotsko. Ko nam bo znan izid, bomo tudi bolj gotovo vedeli, kakšna bo usoda nove reprezentance.
V smeri novega...
Nad. s 3. str.
praznino, ki jo bodo morali naslednji rodovi napolniti s priseljenci. S tem pa odpirajo vrata novim demografskim in kulturnim problemom.
Pomemben korak za nadzor demografskega razvoja predstavlja 'Mednarodna konferenca za prebivalstvo in razvoj' v Kairu, meseca septembra leta 1994. Ko so aprila istega leta potekale še priprave za to konferenco, je papež Janez Pavel II. v skrbi za njen izid priporočil vernikom, naj se prično ponovno zatekati k sv. nadangelu Mihaelu, z molitvijo, ki jo je vpeljal v liturgijo papež Leon XIII. To molitev, s katero prosi Cerkev za varstvo pred napadi hudega duha, so do drugega vatikanskega koncila verniki glasno molili po vsaki sv. maši. Potek kongresa je pokazal, da je bila papeževa skrb utemeljena. Tedanji podpredsednik ZDA, Al Gore, je v svojem govoru na konferenci v Kairu zagovarjal stališče, „da je nevarnost demografske rasti na svetu mogoče primerjati s širjenjem nuklearnega orožja". Državni podtajnik Clintonove vlade, Timothy Wirth, ki je vodil delegacijo ZDA, pa je izjavil, da je njihov namen: „doseči globalni sporazum glede strategij za družinsko planifikacijo, povečati fonde namenjene družinski plani-
fikaciji in ustanoviti mrežo struktur, ki naj zagotovijo izvajanje teh politik." V zaključnem govoru je zagotovila Nafis Sadik, glavna tajnica 'Fonda za prebivalstvo' pri OZN, da je „delovni načrt, ki ga je odobrila konferenca, sposoben spremeniti svet". Česar ni omenila, je, da je potekala na konferenci debata v glavnem okrog teme, kako omejiti rast prebivalstva v tako imenovanem Tretjem svetu.
Na podlagi tega načrta se je pričela vrsta intenzivnih akcij v krogu OZN, z namenom doseči poenoteno politiko vseh držav glede legalizacije splava in splošne uporabe kontracepcijskih sredstev. 'Svetovni konferenci za prebivalstvo in razvoj' leta 1994 v Kairu je sledila leta 1995 'Svetovna konferenca za ženske' v Beijingu, na kateri je kasnejša ravnateljica 'Svetovne organizacije za zdravje', gospa Brundland, zagovarjala neomejeno pravico žensk do splava. Ob teh priložnostih je bila sprejeta teza, da je „za dosego trajnega razvoja potrebno nadzorovati rast prebivalstva". Isti namen sta zasledovali pet let kasneje konferenci Kairo+5, in Beijing+5 pa tudi Izredni zasedanji zbora OZN junija 1999 in 2000 sta bili enako usmerjeni. Do zdaj so se upirala sprejetju teh predlogov, ki segajo na področje osebne svobode in vesti, zastopstva nekaterih držav, predvsem pa delegacija Vatikana, kot glasnika katoliške Cerkve. Verjetno ni naključje, da se je v zadnjem
času pričela širiti kampanja, naj bi OZN odvzela Vatikanu pravico stalnega opazovalca.
Omenjena protirojstvena demografska politika, ki jo radi predstavljajo kot edino alternativo, če se hoče človeštvo izogniti splošnemu pomanjkanju, vsebuje v svojih izhodiščih vsaj dve napaki. Njeni zagovorniki pozabljajo, da je velik del lakote in revščine na svetu posledica slabe razdelitve dobrin in pomanjkanje dobrin. Pri tem jemljejo kot model za ves svet standard sedanje konsumne družbe, ki v marsikaterem pogledu porablja več kakor potrebuje. Tak, hedonističen, v bistvu nemoralen vidik globalne uporabe dobrin, ne ločuje med željo in potrebo, med zmernostjo in pomanjkanjem ter ne išče takih rešitev demografske problematike, ki bi spoštovale življenje vseh ljudi.
Drugo, česar oznanjevalci demografske krize ne upoštevajo, pa je, da spremlja tako imenovano 'demografsko eksplozijo' zadnjih desetletij tudi 'tehnološka eksplozija'. Človeštvo raste, a hkrati odkriva vedno nova sredstva in načine za preživetje in rast. Človek naravo ne le uporablja, ampak jo tudi nenehno odkriva. To dela od vsega začetka in prav v tem je osebni in družbeni napredek, tako na polju gospodarstva kakor kulture. Največje bogastvo zemlje je človek. Tehnologija in tudi kapital sta izraza
človekove ustvarjalne sile. Ni razloga, da bi mislili, da milijoni nerojenih oseb, ki so bile žrtev protirojstvene politike, ne bi bili enako ustvarjalni kakor so oni, ki jih je človeštvo pustilo živeti. Zaradi njihove odsotnosti je človeštvo bolj revno, podobno kot so oslabljeni posamezni narodi in tudi družine. Deloven človek ustvari namreč več kakor potrebuje.
Visok, neomejen konsum in omejeno število ljudi je družbeni model, za katerega se odločajo politiki in gospodarstveniki danes razvitih držav. Alternativa je zmernejša poraba dobrin, njih pravičnejša razdelitev in naravna rast prebivalstva. Vendar ta model danes v svetu nima vplivnih zagovornikov. Prehod iz enega v drugi način življenja bi namreč povzročil vrsto gospodarskih, socialnih in političnih sprememb ter pretresov, ki se jih 'razviti svet' boji. Zavoljo te bojazni skušajo današnji nosilci gospodarske moči zagotoviti omejevanje rojstev v revnejšem delu sveta, kar bi omogočalo tak svetovni red, ki bo odgovarjal njihovim koristim, jim zagotavljal še naprej gospodarsko premoč, pa tudi oblast.
Vendar utegnejo biti posledice take politike drugačne od pričakovanih. Doktrine in prakse omejevanja rojstev se oprijemajo predvsem prebivalci razvitih dežel, medtem ko ima ta v mnogih deželah 'tretjega sveta' manj odziva.
Nadaljevanje prihodnjič
				
NOVICE IZ SLOVENIJE		PISALI SMO PRED 50 LETI		ESLOVENIA,
NOVE - MODERNIZIRANE CESTE
Direktor Direkcije RS za ceste Vili Žavrlan je v uporabo predal modernizirani odsek regionalne ceste Oblakov Vrh - Kanomlja. S tem je končana prva faza modernizacije te regionalne ceste, ki pomeni pomembno vez prebivalcev Oblakovega Vrha in Kanomlje s Spodnjo Idrijo ter dalje z občinskim središčem. - Prometu so predali tudi glavno cestno povezavo med Mariborom in Rušami - mariborsko Limbuško cesto.
III. EVROPSKE ŠPORTNE IGRE
Slovenska prestolnica gosti tretje evropske športne igre dializnih in transplantiranih bolnikov, ki jih organizira Zveza društev ledvičnih bolnikov Slovenije. Na športnih igrah se bo v odbojki, kolesarstvu, mini maratonu, atletiki, tenisu, namiznem tenisu, plavanju in kegljanju pomerilo 237 tekmovalcev iz 19 držav, od tega 40 dializnih bolnikov, slovenska ekipa pa bo štela 30 tekmovalcev.
MARATON DOKUMENTARCEV
V Muzeju novejše zgodovine Slovenije (Cekinov grad) se je začela projekcija treh slovenskih dokumentarnih filmov, Maraton slovenskih dokumentarnih filmov. Za prvi dan so pripravili projekcijo dokumentarcev o taborišču na Rabu med II. svetovno vojno z naslovom Rab, otok lakote avtorice Majde Širca, o problematiki povojnih pobojev z naslovom Zamolčani - moč preživetja avtorja Jožeta Možine in o slovenski osamosvojitveni vojni z naslovom Ko potrka vojna avtorja Bogdana Mrovljeta.
SREDNJE KMETIJSKE ŠOLE
Mreža srednjih kmetijskih šol je že 20 let nespremenjena, čeprav je bilo pred dvema desetletjema v Sloveniji 150.000 kmetij, sedaj pa jih je samo še nekaj več kot 86.000, od tega okoli 15.000 profesionalnih, so poudarili na posvetovanju o prihodnosti poklicev in izobraževanju v agroživilstvu v luči strukturnih sprememb v kmetijstvu in na podeželju, ki je bilo na sejmu v Gornji Radgoni.
PO SVE
RUSIJA POD TERORISTIČNIMI NAPADI
Moskvo je stresla silovita eksplozija. Napad v bližini postaje podzemne železnice Rižskaja v severnem delu ruske prestolnice je izvršila samomorilska napadalka. Po podatkih ruskih oblasti je v eksploziji umrlo deset ljudi, 51 je Dilo ranjenih, med njimi štirje otroci.
Le dan po napadu na podzemno železnico so teroristi znova udarili - tokrat v ruski kavkaški republiki Severna Osetija. Skupina najmanj 17 oboroženih ljudi je zavzela šolo v mestu Beslan, kjer je kot talce zadrževala med 400 in 1.000 ljudi - otrok, njihovih staršev in učiteljev. Ugrabitelji v zameno za izpustitev talcev zahtevajo umik ruskih enot iz Čečenije in izpustitev teroristov, ki jih je junija v Ingušetiji pri-
jela policija. Zagrozili so tudi, da bodo ubili 50 otrok za vsakega ubitega napadalca in 20 za vsakega ranjenega. Med zajetjem talcev je bilo po zdravniških navedbah ubitih devet ljudi, še štirje ljudje so ranjeni. 50 otrokom je uspelo pobegniti, prek deset pa so jih izpustili. - V naslednjih dneh so po prizadevanjih pogajalcev izpustili še 26 talcev, končno je pa izbruhnil napad na šolo in je vnjem še nedoločeno število žrtev. Nekateri menijo, da jih je čez 400.
SMRTI V IRAKU IN NEPALU
Potem ko so skrajneži v Iraku ubili 12 nepalskih talcev (kuhali so v ameriških podjetjih), pa je v Katmanduju prišlo do nasilnih protestov, ki so zahtevali tudi smrtno žrtev. Napadli so med drugim tudi agencijo, ki je preskrbela delo žrtvam.
SLOVENCI WŠP6RT
SKORAJ NEOPAZNA TEKMA
V prvem tednu olimpijskih iger sta se pomerili nogometni reprezentanci Slovenije in Srbije in Črne gore. A ne v Grčiji, pač pa na ljubljanskem Plečnikovem stadionu. Brane Oblak, nekdanji slovenski as, je svoje delo začel z neodločenim izidom. Z močno pomlajenim moštvom je remiziral proti prav tako zelo spremenjeni reprezentanci Srbije in Črne Gore. Končni izid ustreza dogodkom na igrišču. V prvem delu so prevladovali gosti, v drugem, v katerem so varovanci llije Petkoviča hitro povedli, pa so bili boljši domači in proti koncu tekme s prostim strelom Čeha izenačili tekmo.
PRVO MESTO KOŠARKARJEM
Slovenska moška košarkarska reprezentanca je osvojila letošnji mednarodni turnir za pokal Efes Pilsna. Varovanci selektorja Aleša Pipana so v finalnem obračunu v turškem Carigradu premagali gostitelje Turke z 78:68.
Ruska reprezentanca je osvojila tretje mesto, potem ko je v odločilnem srečanju za razvrstitev premagala izbrano vrsto.
JERMAN IN KUKOVIČA SMUČARSKA PRVAKA
V nedeljo smo dobili novico iz Bariloč, da sta zmagala na smuškem teku naša rojaka Frenk Jerman in Andrej Kukoviča. Jerman je prišel na cilj prvi, Kukoviča pa drugi. Obema iskreno čestitamo.
BUENOS AIRES
Prihodnje predavanje državnopravnega značaja bo v nedeljo, 3. septembra.
ZADNJI VEČER SKA
Je bil v celoti posvečen letos umrlemu pesniku, pisatelju in dramatiku Antonu Novačanu. Recitirali so javnosti še nepoznane pesmi iz njegove zapuščine, besedo o Novačanu kot človeku, predvsem pa umetniku, je napisal dr. Tine Debeljak in prebral Marijan Marolt. Predstavili so tudi dva prizora iz Hermana celjskega. Zorko Simčič je prispeval orise iz njunega srečanja, ilustrirane z nekaterimi slikami na platnu. Kot recitatorji so sodelovali Pavči Maček in Nikolaj Jeločnik, Tine Kovačič in Maks Nose, Lojze Rezelj, Marjan Willlenpart in Marjan Marolt. Na oder je bil tudi postavljen kip glave mojstra Novačana. Recitacije je spremljala Bachova glasba.
GALLUSOVO PLOŠČO
Z narodnima pesmima Venite, rožce moje, Škrjanček poje lahko dobite pri vseh članih zbora in še v Buenos Airesu v Dušnopastirski pisarni, v Ramos Mejiji v trgovini Mila, v San Justu v urarni Lipušček.
(Svobodna Slovenija št. 24, 2. septembra 1954)
OSEBNE
Krst
V soboto, 28. avgusta je bila krščena v slovenski cerkvi Marije Pomagaj Magdalena Ines Cordoba. Očka je Ernesto Cordoba, mamica pa Andrejka Papež. Botrovala sta Nežka Papež in Daniel Maldonado; krstil pa je delegat dr. Jure Rode.
V soboto, 4. septembra je bil krščen v slovenski cerkvi Marije Pomagaj Gregor Martin Avguštin, sin Petra Aleksandra in Marije Veronike Šparhakl. Botrovala sta Marija Jožefina Avguštin in Marijana Andreja Šparhakl; krstil je Pavle Novak CM.
Srečnim družinam iz srca čestitamo!
Poroka
V soboto, 4. septembra sta se poročila v cerkvi Nuestra Senora de Pompeya v Castelarju Diana Elizabet Berlot in Daniel Adrian Romanelli. Za priče so bili Teresa Berlot ter Engracia Fernandez in Elio Osmar Romanelli.
Novima zakoncema čestitamo in želimo obilo sreče!
Dodatno sofinanciranje
Veleposlaništvo R Slovenije obvešča, da je bil 3. septembra 2004 v Uradnem listu RS objavljen "Razpis za zbiranje predlogov programov in projektov Slovencev v zamejstvu in po svetu za sofinanciranje najnujnejših akcij v letu 2004, ki so izrednega pomena za Republiko Slovenijo". Namen razpisa je sofinanciranje najnujnejših akcij, ki so izrednega nacionalnega pomena za Republiko Slovenijo, ko gre za delovanje in dejavnosti vitalnih organizacij in ustanov Slovencev v zamejstvu in po svetu, ki so pomembne za utrjevanje in ohranjanje narodne, jezikovne
La ocupacion alemana
Esto fue un asunto serio para los alemanes. Ya habfan tenido espfas en Estiria y en Gorenjska. Los denominaban "la quinta columna". En su mayorfa eran nazis. Por lo tanto los alemanes conocian de sobra las condiciones y a la gente.
Contradiciendo todas las convenciones internacionales, anexaron enseguida el territorio ocupado al reich. Hitler llego a Maribor y dijo: "Hagan que esta region vuelva a ser alemana". Y le hicieron caso.
El plan para borrar del mapa todo vestigio de lo esloveno ya lo teman desde mucho antes. Empezaron a enviar a todos los eslovenos con fuerte sentimiento patrio-tico a Serbia, a Croacia, a Alemania, a Noruega. Alrededor de 55.000 eslovenos tuvieron que abandonar su territorio. El lugar que quedaba vacfo lo llenaron los alemanes con su gente.
A fines de agosto Himmler decreto que se frenara la onda del exilio. Los alemanes expulsaron a muchos sacerdotes. En Zagreb fueron acogidos calidamente por el cardenal Stepinac. Los ustashi se ensanaron de tal manera con los clerigos que encerraron a muchos en campos de concentracion.
Las asociaciones culturales y polfticas eslovenas tuvieron que cesar con sus actividades. No pudieron seguir con la prensa escrita. Clausuraron las bibliotecas eslovenas y mas de dos millones de libros encontro su ultima morada en la hoguera. En la pira quedo tambien el ultimo torno de las obras completas de Krek, que estuvo a cargo del dr. Vinko Brumen.
El blanco de la persecucion alemana fueron, ademas de los sacerdotes, los politicos, los hombres de la cultura, los docentes, los lideres juveniles. Muchos hallaron su triste fin en los campos de concentracion. La educacion se daba exclusivamente en idioma aleman. Contaban con mil quinientos docentes, que desarrollaban su labor encamina-da a la inculturacion alemana en las escuelas, en los jardines de infantes y en las organizaciones juveniles.
Toda la administracion publica estaba, como era de suponer, exclusivamente en manos de los alemanes. Los jovenes debian hacer el servicio militar en el frente ruso.
ter kulturne identitete Slovencev po svetu, ki živijo v tujini, njihovo medsebojno povezovanje ter ohranjanje vezi s Slovenijo.
Celotno gradivo v zvezi z razpisom (besedilo razpisa in ostala razpisna dokumentacija) bodo zainteresirani lahko našli na spletnih straneh Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije	(www.sigov.si/
mzz) pod rubriko Slovenci v zamejstvu in po svetu -javni razpisi. Če posamezniki nimajo dostopa do tega medija, lahko dvignejo natisnjeni izvod razpisne dokumentacije	na
Veleposlaništvu Republike Slovenije v Buenos Airesu.
Prošnja naročnikom v zaostanku
Leto se je že nagnilo in vstopamo v zadnjo tretjino 2004. Kar nekaj naročnikov pa še ni poravnalo svojih obveznosti do lista. Smatramo, da se vsi zavedajo, koliko truda in stroškov je povezanih s pripravo in tiskanjem tednika v današnji Argentini. Svobodna Slovenija ni izjema. Naše stanje pa je še prizadeto z manjšim številom oglasov in manjšimi darovi v tiskovni sklad, kot posledica gospodarskega stanja in tudi težkega položaja, v katerem se nahajajo naše ustanove.
Zato prosimo vse tiste, ki niso na tekočem s svojim plačevanjem, naj to poravnajo čim prej. Tistim, ki imajo težave, ali se jim je nakopičilo kaj več dolga, smo pripravljeni sprejeti plačilo v obrokih. Tiste pa, ki imajo možnost prispevati v tiskovni sklad, lepo prosimo, da nam priskočijo na pomoč in tako zagotovijo nadaljnje nemoteno izhajanje Svobodne Slovenije, ki že 57 let nepretrgoma obiskuje domove naših rojakov v Argentini in tudi po svetu.
Uredništvo in uprava
Predlagatelji predlogov naj zaprte vloge pošljejo neposredno na Urad - rok za prispetje vlog je 30. september 2004 (velja žig sprejemne pisarne MZZ). Če so v zvezi z razpisom kakršne koli nejasnosti ali dodatna vprašanja, se zainteresirani lahko obrnejo na
Veleposlaništvo ali neposredno na Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu (kontaktna oseba je Suzana Martinez, tel: 00-386-1-430 28 14, fax: 00-386-1-478 22 96, e-mail: suzana. martinez@gov. si).
Jana Strgar svetovalka
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Valentin B. Debeljak / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj / Redaccidn y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 -Cl407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar / debeljak@netizen.com.ar
Glavni urednik: Tine Debeljak ml. / Za Društvo ZS: Alojzij Rezelj / Sodelovali so še: Tone Mizerit, Gregor Batagelj, Miriam Jereb Batagelj, Marko Kremžar, Pavlina Dobovšek, Marta Jenko Škulj, Metka Mizerit. Mediji: STA, Radio Ognjišče, La Nacidn.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 70, pri pošiljanju po pošti pa $ 95; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 85 USA dol. za vse države.
Čeke: v Argentini na ime „Es!ovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit".
Oblikovanje in tisk: TALLERE5 GRAF/COS VILKO S.R.L. / Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: (54-11) 4362-7215 - E-mail: info@vilko.com.ar
O 8 5^	FRANQUEO PACADO Cuenta N° 7211
u <	R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
	
MALI OGLASI	
	TURIZEM ^ Letalske karte, VjUWSi rezerva hotelov,
najem avtomobilov in izleti po svetu H. Yrigoyen 2742 - San justo Tel. 4441-1264/ 1265 ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474 ADVOKATI Dr. Vital Ašič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks:	4798-5153. e-mail:
estudioasic®cpacf.org.ar DOBOVŠEK Č asociados odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507,	(1439)
Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdbovsek@perseus.com.ar dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1148	-	15-4088-5844-
mpoznic@sfanet.com.ar dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Av. Co-rrientes 1250, 5° F, Capital. Torek in četrtek od 16. do 19. Tel.: 4382-9216
„S pesmijo, novim dnem naproti"
49. SLOVENSKI DAN
in 43. obletnica Slomškovega doma
v nedeljo, 19. septembra v Slomškovem domu v Ramos Mejiji
11.30: zbiranje 11.45: dviganje zastav 12.00: sveta maša 13.30: kosilo 18.30: kulturni program
Nato prosta zabava. Sodeluje Slovenski instrumentalni ansambel
Prijave za kosilo do 14. septembra na Tel: 4601 0643
Rezervirajte si to nedeljo. Ne bo vam žal!
OBVESTILA
MESTA na Ol 2004
ČETRTEK, 9. septembra:
Seja upravnega odbora Zedinjene Slovenije, ob 20. uri v Slovenski hiši.
Redni sestanek Zveze slovenskih mater in žena, SMŽ ob 16. uri v Slovenski hiši.
PETEK, 10. septembra:
Seja Medorganizacijskega sveta, ob 20. uri v Slomškovem domu.
SOBOTA, 11. septembra:
Redni pouk na Srednješolskem tečaju RMB ob 15.00 uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 12. septembra:
Mladinski dan v Našem domu v San Justo.
ČETRTEK, 16. septembra:
Redni mesečni sestanek ZSMZ iz San Martina, ob 16.
uri v domu. Govorila bo dipl. bolničarka Helena Marinček o temi: „Kaj je osnovno in praktično vedeti o prvi pomoči".
NEDELJA, 19. septembra
Obletnica Slomškovega doma in 49. SLOVENSKI DAN.
SOBOTA, 25. septembra:
Proslava šolskih otrok na čast Antonu Martinu Slomšku, v Slovenski hiši.
Redni pouk na Srednješolskem tečaju RMB ob 15.00 uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 26. septembra:
Mladinski dan v Slovenski vasi
SREDA, 29. septembra:
Seja voditeljic osnovnih šol, ob 20. uri v Slovenski hiši.
Tukaj prinašamo končno uvrstitev vseh Slovencev, ki so se udeležili olimpijskih iger v Atenah.
MESTO
2.m
3.m 3.m
3.m
4.m
4.m
5.m
6.m
7.m
8.m
9.m 9.m 9.m 9.m
9.m
10.m 10.m 10.m 11 .m 11 .m 13.m
13.m
14.m 14.m
ŠPORTNIK/EKIPA
ČOP Iztok-ŠPIK Luka ŽBOGAR Vasilij ŽOLNIR Urška ČEPLAK Jolanda
HAUPTMAN Andrej HOČEVAR Simeon KOZMUS Primož MEDVEŠEK Blaž SRAKA Raša DEBEVEC Rajmond MIZERIT Davor
ŠPORT/DISCIPLINA
Veslanje, dvojni dvojec Jadranje, laser Judo, do 63 kg Tek, 800 m
DEKLEVA Vesna, MAUČEC Klara	Jadranje
DEBEVEC Rajmond Strelstvo, MK puška 3x40 Kolesarstvo, cestno Kajak/kanu na divjih vodah Met, kladivo Plavanje, 200 m hrbtno Judo, do 70 kg Strelstvo, MK puška 60 leže Veslanje, enojec HRABAR Andrej-PAVŠIČ Matija	Veslanje,
dvojec brez krmarja KLEMENČIČ Jani-PIRIH Miha-PIRIH Tomaž-SRAČNJEK Gregor	Veslanje, četverec
KODELJA Uroš	Kajak/kanu na divjih vodah
OTTEY Merlene	Tek, 100 m
JAVORNIK Helena	Tek, 10000 m
Rokometna moška reprezentanca VODOVNIK Miroslav	Met, krogla
KLINAR Anja	Plavanje, 400 m	mešano
MANKOČ Peter	Plavanje, 100 m	prosto
GLAVINA Davor-ČOPI Tomaž Jadranje, 470 GODEC Jernej-MANKOČ Peter-MEDVEŠEK Blaž-
Sobota, 25. septembra 2004
Slovenska hiša
SLOMŠKOVA PROSLAVA
slovenskih šolskih otrok
9.30 v cerkvi otroška maša za žive in pokojne učitelje in učiteljice;
11.00 igra ge. Zore Tavčar v izvedbi šole dr. Franceta Prešerna s Pristave:
„KOKOŠjA BALADA" v režiji Dominika Oblaka Vstopnina za otroke: $. 2.-, odrasli $ 5.-
Vabi šolski odsek Zedinjene Slovenije
Vm
ta!
SLOVENSKE
MEDALJE:
SREBRNA:
21. avg.: Iztok Čop in Luka Špik, veslanje, dvojni dvojec.
BRONASTE:
17. avg.: Urška Žolnir, judo, do 63 kg.
22. avg.: Vasilij Žbogar, jadranje, laser
23. avg.:	Jolanda Čeplak, atletika, 800 m
5.m
5.m
6.m
6.m
7.m 7.m 7. -32 7. -32 7. -32
7. -32
8.m 8.m 8.m
8.m
9.m 20.m 20.m 20.m 22.m
22.m
23.m
24.m 24.m
24.m
25.m
26.m 26.m
26.m
27.m
28.m
29.m 29.m 31 .m 31 .m 31 .m 31 .m
32.m
33. -64,
35.m
36.m 36.m
36.m
37.m 39.m 43.m 50.m 53.m
TAHIROVIČ Emil Plavanje, 4x100 m mešano ŽUPANČIČ REGENT Jernej Kajak/kanu OSOVNIKAR Matic Tek, 200 m BABIČ Lavra-ISAKOVIČ Sara-KLINAR Anja-ČARMAN Anja Plavanje, 4x200 m prosto Tek, 200 m Jadranje, evropa Plavanje, 100 m prsno Tenis, posamezno
OTTEY Merlene ČERNE Teja TAHIROVIČ Emil .m MATEVŽIČ Maja .m SREBOTNIK KatarinaTenis, posamezno .m KRIŽAN-SREBOTNIKTenis, dvojice .m PISNIK-MATEVŽIČ Tenis, dvojice ISAKOVIČ Sara
KEJŽAR Alenka KEJŽAR Alenka KEJŽAR Alenka MALI Nada VINČEC Gašper ZDEŠAR Bojan PREZELJ Rožle MANKOČ Peter ZUPANC Peter ČARMAN Anja ČARMAN Anja MELINK Teja ŠESTAK Matija ROVAN Jurij VALJAVEC Tadej ISAKOVIČ Sara OSOVNIKAR Matic BIKAR Alenka KLINAR Anja MANKOČ Peter DEBEVEC Rajmond MILENKOVIČ Marko ZDEŠAR Bojan BUČ Boštjan PRIMC Igor ZLATNAR Damjan mPISNIK Tina ŠTANGELJ Gorazd ISAKOVIČ Sara TAHIROVIČ Emil ČARMAN Tina ŠIMUNIČ Boštjan CANKAR Gregor ŠTANGELJ Gorazd MURN Uroš KEJŽAR Roman
Plavanje, 200 m prosto Plavanje, 200 m hrbtno Plavanje, 200 m mešano Plavanje, 200 m prsno Kajak/kanu na divjih vodah Jadranje, finn Plavanje, 1500 m prosto Skok, višina Plavanje, 200 m prosto Met, kopje
Plavanje, 200 m hrbtno Plavanje, 400 prosto Skok, palica Tek, 400 m Skok, palica Kolesarstvo, cestno Plavanje, 100 m prosto Tek, 100 m Tek, 200 m Plavanje, 200 m delfin Plavanje, 100 m delfin Strelstvo, zračna puška Plavanje, 400 m mešano Plavanje, 400 m prosto Tek, 3000 m zapreke Met, disk Tek, 110 m ovire Tenis, posamezno Kolesarstvo, kronometer Plavanje, 50 m prosto Plavanje, 200 m prsno Skok, daljina Skok, troskok Skok, daljina Kolesarstvo, cestno Kolesarstvo, cestno Tek, maraton
S3'
8.00 sveta maša 9.15 dviganje zastav 9.45 začetek tekmovanj s
13.00 kosilo	£
tT^
19.00 kulturni program	§
Prosta zabava	>§
Clmica ambulatoria de cirugia plastica y estetica
Dres. Rosati - Amallo - Štrfiček
Ambrosetti 228, PB / Caballito - Tel: 4901-0884 Lunes a viernes de 13 a 20 horas www.rosatiyamallo.com.ar
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
7. septembra 2004
1 EVRO 239,82S!T
1 U$S dolar 198,69SIT