I Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gold. 40 kr. za nol leta 1 gold, 70. kr. 90 kr., pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gol 10 kr., za četrt leta 1 gold. 10 kr. za četrt leta V Ljubljani G. novembra 1889 Obseg: Naznanilo in razglas narodopisni obrazi. Naznanilo. Nasi dopisi Stroji za čiščenje in prebiranje žita. Novičar. Razne reči Zemljepisni in Gospodarske stvari. Ker je po slovenskih deželah še zmerom premalo Naznanilo in razglas. Novo šolsko leto na podkovski šoli ljubljanski se v podkovstvu izučenih kovačev in zdravnikov kopitnih bolezni, pa tudi premalo izurjenih oglednikov živinskih in mesovnih. prične 1. dne januarja 1890. leta. poukom v podkovstvu je združen zatorej naj bi skrbela županstva, da do- bode vsaka občina vsaj po enega dobrega kovača in živinskega in tudi nauk o ogledovanji živine in mesa. Kdor želi sprejet biti v mesovnega oglednika. Janez Murnik podkovsko šolo, mora se izkazati: predsednik e. kr. kmetijske družbe kranjske spričevalom, da se je pri kakem kovaču iz učil za kovaškega pomočnika; . z domovinskim listom; Dr. Karol vitez Bleiweis začasni vodja podkovske šole. * C . s spričevalom svojega župnika ali župana, da m je poštenega vedenja, in Naznanilo. . da zna brati in pisati slovenski. Ubožni učenci morejo tudi dobiti štipendijo po 60 oziroma 50 forintov. Prosilci za štipendije imajo predložiti: Skušnje na tukajšnji podkovski šoli se bodo vršile dne 27. in 28. decembra t. L, in sicer : 27. decembra skušnja iz podkovstva za kovače, kateri niso obiskavali podkovske šole. 28. decembra pa za učence podkovske ubožni list šole iz podkovstva in ogledovanja klavne živine in > 2. spričevalo o poštenem vedenji, in mesa. Kovači, kateri se hočejo podvreči tej skušnji > naj se oglase pri podpisanem vodstvu do 15. dne de potrdilo, da so delali uže dve leti za kovaške cembra t. 1. pomočnike. Prošnje z le temi spričevali imajo poslati vsaj do 15. decembra glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani. Vodstvo podkovske šole v Ljubljani dne 1. novembra 1889. Šol a traja do konca junija 1890. leta. Kdor Dr. Karol vitez Bleiweis. dobro prebije preskušnjo, more po postavi iz 1873. leta dobiti patent podkovskega mojstra, ker sedaj ne more nihče brez preskušnje postati kovaški mojster. Nauk v tej šoli je brezplačen, vsak učenec si ima za šolski čas skrbeti le za živež in stanovanje ter za potrebne šolske Stroji za čiščenje in prebiranje žita. Mnogokrat smo v tem listu uže poudarjali, da ne- knjige. Stanovanje dobodo učenci za majhno plačo v uspešnemu kmetovanju niso vzrok neugodne časovne šolski hiši. razmere in slabo vreme, ampak tudi malomarnost gospo Učenci naj se oglase vsaj dva dni pred šolskim za- darjev. Malomarnost imenujemo tudi setev slabega žitnega četkom v podkovski šoli na spodnjih Poljanah. semena. Res se je v tem uže veliko na boljše obrnilo, a ne še dovolj. Ako hočemo pridelati dosti lepega žita. moramo plevel do serre. Kdor nima mnogo polja in dovolj de- posejati najlepše semensko žito brez najmanjšega pleveluega lavnih rok, lahko to naredi ob slabem vremenu po zimi zrnja. Iz slabega zrna vzraste medla stlina. ki ne more ali pa sploh zvečer, kadar ni drugega važnejšega obroditi lepega zaroda, in plevelno seme zmanjša pridelek pravka. Kdor pa rabi mnogo semena, ta si pa uže mora in dobiček ? ker letev zelo podražuje uže tako dovolj v ta namen omisliti strojev, kakeršnih je sedaj pra v Podoba % Podoba dobrih dobiti. Pa tudi za skupni nakup so stroji prav pripravni j ker več po sestnikov skupaj laže vzmore kup ? iu lahko jih rabijo zvrstoma, ne da bi drug drugega kaj mudili. Podružnice naše družbe so to uvidele, zato si je stroje omi uže večina taKe islila, in kmetovalci so nad vse ž njimi zadovoljni. Današnji članek naj o- pozarja naše gospodarje v novič na te prekoristne stroje one pa 5 katerim niso še znani ? seznanja ž njimi Ti stroji, Katere ime nujejo žitočistne stroje ali žitne čistilnice ali s coskim imenom . fran- trijer 5 na- rejeni so tako, da izpihajo iz žita vse pleve ter lahka plevelna in sploh gluha žitna zrna in ločijo potem žito v strta, majhna in dobra zrna. Navadno so trijerji tako , da so za čiščenje narejeDi, pšenice in rži pa za y v • sčenj ječmena in ovsa. menjavo sit in pločevinastih valjarjev rabi pa vsak trijer lahko v različne namene, kakor za ločenje soržice in za čiščenje vsakovrstnega žita. nastopnih vrstah o-menjamo trojih trijerjev, podobe pa kažejo, kakšni so. Podoba kaže navaden trijer za čiščenje rži in pšenice ali ječmena in ovsa Tako velik trijer, kolikeršni pri nas rabijo ter očistijo v eni uri do 10 merniko stoji 95 gld., ako čistijo zra- k erš t drago pridelo prislovnico: treba za dobro žetev dobrsga semena Semensko slaba in lah Vsak gospodar imej v čislih resnično ven pšenice in rži tudi ječmen in oves, pa o več tak žet Ako Podoba kaže trijer, ki poleg ponavadne > uže kako ga dobiti omenjenega dela tudi prebira seme in loči v najboljš žito moramo skrbno prebrati, odstraniti vsa srednj in slabše blago. Tak stroj stoji 115 gld če zrna ter tudi strta in pazno odbrati vse prirejen za vsa žita, pa 5°/ o več Fodoba 3. predočuje trij« r, ki ne čisti samo, am pak tudi loči pšenico od rži ali oves od ječmena. Stroj očisti in loči v eni uri preko 5 mernikov, stoji 110 gld je 10 do 15 % na debelo, le malo napeto, na stran viseče » Petem jo pomoči ter trdno zvaljaj ali poteptaj. Če po- treseš po vrhu še nekoliko peska ali suhe zemlje, strdi Re ta zmes zelo in tudi hudi hem dežj po se lah po su )rehajaš Da glavna salata ne gre v seme, poru j jo s koreninami ter položi na pesek 'rele salate v klet. Sicer je pa i štor tudi dobra zelenjad, dokler je še mlad in mehak štori se UPU kratke kose ekoliko . Taki zrežejo na potem na vodi z olj kuhaj ter na posled pripravijo kakor šparglj Sidne ostanki Poraba sadnih tropin. ne, to so iztisneni narejanji mošta. tropi pri so prav dob krma živini govedo sme jih Podoba Posamezno dobiti na dan po 6 do 8 gramov. Lahko se v kako posodo dob tudi nasole f Razen strojev te velikosti dobiti je tudi manjših zrak do ter oa Tako ne (katerih pa ne priporočamo) in večih Sloveča tvrdka prodaj po teh Heid v Stockerau-u pri D hranijo za krmo solj tlačijo more pokrijejo , tropine se dolgo časa o * h trijerje, ki so dobro in pošteno iz Štore in delani. Kdor pa naroči Po naši kmetijski družb dobi pravljajo v severni Ameriki s tem korenine od posekanega drevja od da vsak stroj nad 10 gld, ceneje štor 45 globoko in ekaj vrtajo jeseni v katero dobro centimetrov široko 1 polnijo s 50 gr. solitarja in z vodo J bij Luknjo in pomladi jo odpro. Prilijejo kereze novega olja ter potlej zažgo. Štor zgori brez plamena Razne reč ostane in * Kaznovan poreduež obči Tepl na Češk * em pepel Kako se krompir, sadj poškodoval je neki fantalin 31 ob cesti stoječih jabla tem je brati v „Wie obvaruje gnilobe ? Land. Ztg." to le: iz Zlodejca so zasačili, in okraj vsak sodišče m je prisodilo mesecev hude ječe, vračilo sodnih stroško mesec po eden post in po daten in dober pripomoček, s katerim se po kletih in po podih krompir, grozdje, jabolka in hruške obvarujejo gni- lobe, je to, da se dotični prostori, pred * Drago sadje. (Skrbništvo nekega posest ob kromp pravi, nekoliko se sadje potrga Renu prodalo je konci meseca septembra 200 jabolk špa- lirskega drevja za 100 mark, torej jabolko za 50 vinarjev ali 30 kr. našega denarja. parom napolnjujejo. V ta namen in raze dobro zamaše vsaj popred dobro z žveplenim naj se vse odprtine, luknje slamo zataknejo, v shrambe * Vzgojevanje pritličnih jablan. Požiahtni dobro pa naj se postavi posoda, v kateri se zažge za 100 kub metrov uiusluiči n\t (ki ^rnninu 7uonio iv«*«. <§q prostora 30 do 40 gramov žvepl Nato ukoreninjene čke ( tudi vrata skrbno jabolko) po zimi sedlaj dni pro, in prostor naj ostane nekoliko kolikor le mogoče blizu korenik. Spomladi vsadi ta drevesca v drevesnico, kjer jih vzgajaj dve leti. Jeseni drugega ali pomladi tretjegi leta jih pa presadi na stalno cepi ivanovo jablano, da prt. To delo naj se nekatere krati ponovi, kadar mesto. Blizu kureuiu pa zato pri le požlahtnjeno mesto tudi v zemljo. se krompir dobro osušen pospravi, grozdje na niti narobe povesi, in jabolka in hruške tako na police položijo, da enim in drugim žveplanjem ravnamo, gotovo se sad sadu ne dotika Med naj se pa prostor prezrači Ce tako * Kjer kurijo s premogom, nabere se po zimi to- ne loti se pospravljenega zdravega krompirja in sadja gniloba se je ebili. Žlindra pa žlindre, da ne vedo, kako jako dobra za potresanje potov po vrtih. Potresi > uže gnili deli krompirja in grozdja se pa po suse; posamezna gnila jabolka in hruške segnijejo sicer do konca, a gniloba ne pride na zdravo adj * Črvi (deževniki) nam niso ljubi na vrtu, še ne- Gledi, da kolnor toliko prištediš od svojih do ljubši pa po cvetljičnih loncih. Žive se ob gnijočih rast- hodkov. Če tudi ne veliko, vsaj nekaj. Začni pri krajcarji linskih ostankih a tudi ob koreninicah rastlinskih. , Na vrtu sicer ne škodujejo znatno. Po cvetličnih loncih pa z krajcarji ti naraste forint. „Denar je sveta gospodar Ali pa: » Kdor ima groš, on je možu. In če hočeš biti mož » se lotijo korenin, če jim zmanka med prstjo gnijočih bodi marljiv in štedJjiv. Ne zanašaj se na loterijo, ded rastlinskih ostankov. Večkrat cvetice popolnoma končajo, šino, igro in na kakošen drug nenavaden dogodek. Lo Preganjamo jih, če prilivamo z orehovo vodo ali pa s terija in igre so malokaterega k možu postavile. Sreča t tako, s katero poparimo orehovo listje. Ta jih konča- da jih nikdar ni bilo. Loterija je slepotija. Oni kruh Namočimo pa tudi ženofove moke. S tako vodo prilijemo najbolje diši, ki ga je človek sam pridelal, sam zaslužil. cveticam, in vsi črvi v loncu pridejo na površje, jih poberemo in končamo. Tedaj Podučite stvari. Ali ne samo da štedita oče in mati, treba nape-ljavati k temu tudi deco. Zato je dobro, da dete dobi posodico, v katero spravlja novčice, ki jih prejema na dar od staršev ali drugih. Učite deco, kako je to koristno. Zemljepisni in narodopisni obrazi Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) 133. Nekoliko gospodarskih pravil „Obrni krajcar trikrat, preden ga izdaš". To je star pregovor. Premisli dobro in trezno, na kaj ga kaniš izdati, in utegne se ti dosta potov prigoditi, da ga bodeš spustil nazaj v žep, in tako bodeš polagama prištedil cel forint. Kdor polagoma hodi, daleč pride. Karkoli delaš, Ne kupuj, česar trebaš če bodeš moral pro bodi oprezen > čuvaj svoje sile tudi za prihodnost. Ako dati, kar potrebuješ. To je skusil uže marsikdo v vlastnem gospodarstvu. Kdor kupuje jih prehudo napenjaš, omagati hočeš prezgodaj. To velja take reči in stvari dosta tudi o gospodarstvu. Kedar začneš gospodariti > delaj u • » potov nima groša, kedar ga je treba v veli pravilo: „Gledaj, da ne bodeš nikdar brez groša Ne veš, kaj te utegne zadeti, ali česa bi trebalo s časom kupiti. Ako koj plačaš, kedar kupiš, dobiti hočeš boljšo robo ceneje, pa tudi dober glas bodeš imel pri trgovcih. Leni plačnik vse drago kupuje oke vzeti. Zato pridno, a živi štedljivo, to je, troši manj kot moreš. Bolje da pri malem začneš iu sijajno dovršiš, kakor sijajno pričneš in slabo končaš. Marsikdo obratno da Kako in plačuje. Če pa vendar jemlješ na upanje, nastojaj točno da plačaš kakor si ali onega bi rad ravnal po tem pravilu, ali bega ga misel: pa svet poreče, če se koj na noge ne postavim? me bodo čez zobe vlačili, ako vidijo, da ne morem tega ! Avl jo potem moja velj moj kredit se bil pogodil. Trgovec ima svojih obvez, tvorničar svojih in tudi poljedelec svojih posebnih. Ako trošilec ne plačuje točno, ne morejo tudi oni drugi ob pravem času spolniti svojih obvez, tako pa se poslovanje zavira in moti. Pazi osobito, kedar izdaješ novec za navadne drob- a opeče. Kaj je to deset res so redki toliko duševno močni, da bi rekli sami sebi „Naj svet govori kar hoče, jaz pojdem svoj pot pa velika večina zaide in propade. u Zato tem imamo celih romanov. Živi kakor moreš, a ne kakor bi hotel. Kani se narije Tu se človek najprej kar preseza tvoje sile. Rado se govori ? dvajset krajcarjev? Toda danes toliko, jutri zopet toliko forintov. Opreznost je tem po- a svota novcev, katera se onega j pa imaš ob mescu trebnejša, čim se manj uvažuj izdaje. Kedar je treba šteti večo svoto, zrelejše se presodi, ali bi ali bi ne. Čuvajmo se malih nepremišljenih vsega, ram to, in ne smem dostojanstvo, ugled i. t kateremu grem". Prav in naj živimo po svojem stanu ? v) Jaz mo to mi nalaga moja služba Živeti moram po stanu dobro. Ali da se razumemo. Kako Kaj se zahteva od izdatkov! Zato je štedlj sreča pri hiši. gospodarstvena žena prava Naj ima človek to ali ono službo, gleda naj, da jo če-stito, solidno in vestno izvršuje. To zahteva od nas vla-stita čast in oni stan, k kateremu gremo. Tako delati in Kamen do kamna palača, zrno do zrna pogača Ta i ^ pregovor bi bilo treba nabiti nad vrata vsake hiše, uvr živeti po svojem stanu je dolžan vsak človek, tako delati in živeti znači delati in živeti po našem stanu in zvanju. ti stiti ga na prvem mestu abecedniku, ki dohaja šolskej Nobem stan pa zahteva od nas, da trošimo več kako r deci v roke. Varuj krajcarja, ker sto krajcarjev ti dade forint. Kdor ne mara krajcarja, ne pride nikdar do fo- rinta. Nek bogat bankir je opazil, da je njegov vradnik na tla vrgel jekleno pero. Koj ga je posvaril zbog tega in pobral pero. Navzoči prijatelj se je čudil na vso moč temu. Bankir pa je omenil: „To pero se more še ra- Sede in za- nek domač nam dopuščajo dohodki. krivem potu Kdor hodi In po prav v tem so mnogi na tem potu pride preje ali slej do konkurza, bankerota, do izgube službe, na be biti. Le pogledi, kako se more upotrebiti" raško palico, ali celo v ječo. Ali more biti kaj nedostojnejšega, ali more biti v interesu našega zvanja ali službe, da živimo na račun drugih, da se zadolžujemo a ne plačamo dolgov? Zal piše zavod. njim tisoč forintov kot prinos za takih krivih nazorov nahajamo povsodi, v mestu in na kmetih. « 134 plačal v drugem razredu 33 i * Na odhodu Afriko malo ogledam podatkov. 4 libre šterlingov. Kedar j poslati Vam hočem podrobnejših • * ^ London 6. januvarja 1870. Bog nam daj boljšo bodočnost! Vaš odkar se mnogo več Mnogo vode je z naših Krkonoš odteklo v morje in gotovo je bode še mnogo c. P. nismo videli preden se vedel Pisal . kako zopet vidimo. Časi se spreminjajo Vam bil preje, ali se nisem upal. Nisem * A » sprejeli pismo od človeka, ki ga sodišče r \ Politične stvari. Deželni zbor kranjski preganja kot zločinca. Pojutrem bodo poslednjikrat noge moje stopale po evropskej zemlji, vse mogoče, da nikdar več De stopijo nanjo. Zato sem se odvažil, da Vam naznanim, kje sem, in da me, kolikor se spominjam, no- celega sem zadovoljen in miren VIII eJ 31 k tob Za to sejo pripravljen je bil obširen dnevni red 29 točk, od katerih se je rešilo je zborovalo v dveh sejah dopoludne i bena reč ne teži. sam seboj. Do 3 samo 17, akoravno se in popoludne do ure. prvem branji oddale so se odsekom poročanje priloge 43 44 45 pretres in 46 Moja edina krivda je ta, da tako iskreno ljubim deželnega odbora o proračunu ta s poročilom deželnega zaklada za svojo mater, krasno zemljo češko. Ali čim več trpi 1890. Potem sledilo je dvoje poročil upravnega odseka človek za svojo domovino, tem pokojnejši je. Gotovo me glede izločitve občili Rakitna in pa Orle od dosedanjih imajo mnogi za zločinca, ali verujte mi. da se ne za vedam nobenega zločina. Lanjsko leto je bilo hudo, Bog daj, da bi letošnje bilo boljše. občin in ostanovitvo samostalnih niso rešile dokončno občin pa prošnj se Res ne vem, kaj sem se tako nakrat zameril praškim visokim gospodom, da me niso hoteli pustiti v Vršovicih, v tihej samoti, temveč so me hoteli poriniti v penzijonat svetovaclavski. Ali jaz nočem nobene milosti, živim naj- se predlog odda posebnemu odseku Potem utemeljeval je poslanec Hri b ar v obširnem nad uro trajajočim z mnogimi statističnimi podatki podprtim govoru svoj samostalni predlog ob ustanovitvi deželne zastavne banke v vojvodini Kranjski. — Sprejel se je po končanem vtemalevanji formalni nasvet, da naj rajše ob svojih žuljih, in zato take milosti nisem mogel sprejeti. Pobrisal sem jo toraj tiho z doma in pri Do-mažlicah sem stopil čez mejo dne 5. aprila 1869. 1., to tovanje in poročanj Členov v posve Hitreje brez razgovora bila je rešena naslednja šte vilka o napravi nove cestne je na svojega godu dan. Hudo mi je bilo, ko sem ostavil čevsko Viniške zemljo češko, našo krasno domovino, v katero morda okraj cesto > proge z Radenc do Ko- glede podpore za to in nič več ne pridem. Namenjen sem bil obiskati našo fiu progo ter uvrstitev njeno med okrajne ceste Tudi daljna 11. številka dnevnega reda avo in ogledati vsa ona znamenita mesta, kjer so ročilo odseka za letno poročilo ustno po o slavni naši predniki več potov neprijateljem potne liste podpisali. Sedaj mi ni moči. in n sklenjeni zakoni" z vvodom 1. letnega poročila Praznovanje kr Začudil sem se, ko sem dospel v Bavarski Brod desetletnega vladanja Njegovega c. i Veličanstva in pa „davki" (poročevalec baron Rechbach) štiri apostolskega in mi je nek gospod povedal da me v Pragi iščejo. Dobro, da vem. In brzo sem jo mahal naprej. Slednjič Ali sem prišel v Berolin. Tu sem se hotel odpočiti. praški gospodje so me izvohali. Pisali so v Berolin sem star, brez dela, in bi me radi dali v hiralnico, reši se brez ugovora v sprejetem predlogu ročila vzeti na znanje. Potem končala se je dopoldanska seja ta del po i da kjer bi preživel ostala leta brez vseh skrbi. Predsednik sodišču, g. Wurm, jako pameten gospod, ni se brigal dosta Takoj daljna 12. točka dnevnega reda in prva po poludanska seja: ustno poročilo odseka o letnega poročila zame. Povedal sem mu, da nisem vreden tolike milost5, da je doma na češkem dosta potrebnejših ljudi, katerim naj praški gospodje preskrbe brezskrbno življenje. Hoteli so me z Berolina zastonj odpraviti do Prage, ali jaz sem se lepo zahvalil za to laskavost. zdravstvene reči je trajala nad upravno-gospodarskega »Deželno kulturne in pa poročevalec poslanec Fr. P o v š e 2 uro. Govorili so namreč razun obširnega poročanja gospoda poročevalca, še gospodje: baron Krsnik, Fr. Šuklje, M. Lavrenčič, dež. od , Bistrice (Kamniške) Schvvegel, bornik Detela, o uravnavi Save > Berolina sem šel v London. Kedar bodete čitali Krke, Vipavšlce, ker skoraj vsak okraj naše dežele glede uravnave teka rek in potokov svoje bolečine. ma Pri 13. točki dnevnega reda poročal je poslanec ta list, takrat se bodem uže vozil na veliko britskej Šuklj e v imenu finančnega odseka o poberanji deželne poštnej ladij Northman Madejri > Šent Heleni » Kapskemu Mestu Portu Elizinemu, odkoder dobro logi 28.) obširneje naklade na žgane opojne tekočine v lastni režiji (k pri- orožen odpotujem v notranjo Afriko. Za prevoz sem jeli so se brez ugovora predlogi finančnega odseka spre T 351 Konečno poročal je še poslanec Klun v imenu finančnega odseKa o prošnjah učitelja Vencel Sturm-a o. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji po sestnikov iz vasi Gorenje, Srednje in Spodnje za zvikšanje pokojnine, Maks Ivanetiča » da se zopet nastavil kot stalni učitelj, dalje o prošnji pomočnega učitelja Fr. Pugel za miloščino in pa o prošnji učiteljske udove Ivane Germ za podporo. Ostalih 11 točk preneslo se je na prihodnjo na 5. dan novembra napovedano sejo, za katero se je dodalo še nekaj točk. Gamelje glede podpore za uravnavo Save. . Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji okrajnega cestnega odbora Ribniškega, da bi se odpisalo posojilo 747 gld. 9 kr. 7. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji okrajno- cestnega odbora Ribniškega glede podpore za vz- Sklepi 12. točki dnevnega reda se glase: Slavni zbor naj sprejme poročilo mar g. št. l.in 21. na znanje, da se tudi loško ' * ^ i potoške votline preiskujejo po g. Putiku." drževauje cestarjev. Ust u 0 poročilo upravno - gospodarskega odseka prošnji občin Moravče, Peče in Drtija, cesta preložila h Moravč do Lukovice. Ustno o da se poročijo upravno-gospodarskega odse o n Si „ . SM avni deželni zbor naj sprejme n a ačrtanem zakonu, s katerim se prenarejajo o j • ; znanje poročilo o mar g. št. 2., 4., 6., 7., 23. iu 26 u IU 1.) Slavni deželni zbor naj sklene odo- štev 7, 12 zako z dne 20. julij 1863 dež. zak briti in sprejeti na znanje poročilo k štev. marg. 3. in 2.) naj naroči deželnemu odboru, d a prosi visoko c. kr. deželno vlado, naj nemu o plačevanji troškov za postavljanje in vzdrževanje katoliških cerkvenih in p^ebendnih poslopij, (pril. 34.) 10. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji kra potem za preskrbovanje cerkvenih potrebšči doma blagovoli dati pregledati navedeno poškodbo pri Stožicah ter jo da zopet po- # * * A J ■ | praviti in dotično brambno zgradbo zboljšati in z daljšati zaukaže; 3.) deželni odbor naj ob enem opozoruje visoko c. kr. deželno vlado na škode, katere jevnega šolskega sveta na Robu glede podpo vodujak pri šoli. za 11. Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu de želnega posojilnega zaklada za 1. 1890 pril. 33.) 12. Ustno poročilo fiuančnega odseka o prošnji kato- s e godijo na brambenih zgradbah sploh liškega podpor društva rokodelcev v Novem Mestu glede za gradbo društvene hiše ter da se take poškodbe vedno naglo po- 13. Ustno poročilo finančnega sklepu deželnega zaklada za odseka o pravijo. 1888. Naroča s e deželnemu odboru, da prej 14. Ustno poročilo odseka za letno poročilo o računskem pril. 38.). 5. let ko mogoče skliče nameravani posvetovalni Mokronogu; sicer naj nega poročila „Občinske reči," marg št f v shod udeležencev slavni deželni zbor sprejme to poročilo na znanje. Poročilo pod marg. št. 24. zarad pozvedeb za vrav- > o. 15 Ustno poročilo upravno-gospodarskega odseka prošnji občine Črnomaljske za uvrstitev ceste Grosupelga čez Črnomlj v Vinico med deželne ceste. o iz navo Krke naj slavni deželni zbor sklene 16. Ustno poročilo upravno-gospodarskega odseka sprejeti na znanje in naj naroča deželnemu odboru, da to zadevo po vsej moči pospešuje. Slavni deželni zbor naj sklene sprejeti poročilo pod marg. št. 25. na znanje, kakor prošnji okrajnega cestnega odbora Radeškega o da se preložila cesta čez Bruuek. 17. Priloga 47. Poročilo finančnega odseka o proračunu normalno-šolskega zaklada za 1890 pril. 20.) tu di pod št. 2 7. navedeno poročilo o mo- čvirskem zakladu. 18. Priloga 52. Poročilo finančnega odseka o proračunu deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na dne Za IX. sejo deželnega zbora kranjskega . t. m. ob 10. uri dopoludce odločen je sledeči dnevni red: Grmu za 1. 1890. (k prilogi 17 ). 19. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu deželnega posojilnega zaklada za 1888. prilogi 30.). 1. Branje zapisnika VIII. aeželno-zborske seje dne 20. Ustno poročilo upravno-gospodarskega odseka o 31. oktobra 1889. 2. Naznanila deželno-zborskega predsedstva. . Priloga 48. Poročilo deželnega odbora o cesti čez Lužarje. 4. Priloga 49. Poročilo deželnega odbora o uravnavi zdravstvene službe v občinah. prošnji vasi Doberniče, Preska, Artmanjavas, Go renjavas in Verbovc, da se pošlje tehnik v pre iskovanje uzrokov ondotnim povodnjam. 21. Ustno poročilo upravno-gospodarskega odseka o prošnji podobčin Šent Vid in Lozice za brezplačno podelitev ameriških trtnih rezanic. 22. Ustno poročilo upravno-gospodarekega odseka o § 9 i Potem marg. štev. 8 letnega 23 ustanove za gluhoneme Volitev odseka poročila glede Holzapflove sedništvu zborovemu došlih naznanja deželni glavar še nekoliko pred oddajo dotičnim odsekom v poročanj prošenj ter predlaga, da se prvem branj 50 členov v posvetovanje predloga poslanca Hribarja glede ustanovitve deželne zastavne banke. IX. seja deželnega zbora kranjskega. Od predstoječega dnevnega reda rešilo se je prvih aančnega odseka o prošnji posestnikov želnega glavarja priloge št. 48., 49 dotičnim odsekom v poročanj izroče se dalje po predlogu de 51., 54 55 Pri peti točki dnevnega reda: „Ustno poročilo iz vasi Gorenj 17 točk in vrh tega zvršila se je volitev odseka 7 členov Srednje in Spodne Gameljne glede podpore za uravnavo za predlog poslanca Hribarja o ustanovitvi deželne za- Save (poročevalec poslanec H r i b a r), oglasi se k besedi stavne banke. Seja, gospod kr. deželni predsednik ter ponavlja obljubo da se je pričela kmalu po 10. uri dopoludne, deželna vlada hoče krepko priporočati željo, da se tudi končala se je po nepretrganih razpravah še popoludne. po uri Sava nad Črnuškem na državne stroške mostom zagradi in njen tek uredi prav tako tudi obeta, da se bode Izmed naznanil deželnozborskega predsedništva Pri te>h oziralo na vredj iztoka kamniške Bi omeniti je dopis c. kr. deželnega predsedništva i v ka strice v Savo po izrečenih željah poslanca Krsnika terem se podaja deželnemu zboru nadrobno poročilo posameznih žandarmerijskih postaj v deželi o višini škode, ki je v deželi letos nastala vsled vremenskih nezgod da Poročevalec jemlje te obljube z zahvalo na znanje prošnji okrajnega cestnega odbora Ribniškega 86 odpisalo posojilo 647 gld kr poroča Svota skupne škode presega po teh poročilih en mili- poslanec dr. Schaffer ter predlaga v imenu finančnega j o n in c. glavarju da deželno predsedništvo priporoča deželnemu kazalo, da deželni zbor privoli primerno odseka da se prošnja ne vsliši, pač pa vredilo odloži za leto 1890 Poslanec Pr. Pakiž i se oglasi be svoto v podporo tako teško prizadetih deželanov Deželni glavar omenja, da je deželni odbor v ta namen v svoji zadnji seji sklenil, staviti deželnemu zboru sedi, obžaluje sicer, da se prošnji ni vstraglo, vendar pa se konečno sprijazni z predlogom z dostavkom se v prihodnji točki bolj izdatno da ozira na prošnjo tega predlo cr © J po katerem naj se v ta namen privolila iz- cestnega odbora. Potem se predlog odsekov sprejme datna svota. V formalnem oziru pa deželni glavar pred laga, ta dopi kr. deželnega predsedništva v pretres in poročanje izročiti finančnemu odseku in ta predlog ob velj brez ugovora Tudi o 7 točki dnevnega reda: ustno poročilo nančnega odseka o prošnji okrajno-cestnega odbora Rib- poroča da Dalj naznanja deželni gl tri dopise c. kr. dež predsedništva, v katerem c. kr. ministerstvo vrača naznanila sklepov vlanskega deželnega zbora glede uvr- niškega glede podpore za vzdržavanje cestarjev poslanec dr. Schaffer s predlogom finančnega odseka, se deželni odbor pooblasti, v ta namen privoliti prime podporo. Pri stitve občinskih cest Ključ, Črni Vrh pri Idrij dalj Dobrova-Zakla . Vid c e s t e smislu 1889. Sv Ljubljanski okolici in pa Glagorica . točki dnevnega reda, da se deželnemu odboru naročilo, da skrbi za izdelanje načrtov in druzih priprav za izdelanje naprošene cestne zveze. Rok v Zatiškim okraj med okraj Pri z dostavkom naj 23 deželni odbor postopa v . točki dnevnega reda (poročevalec cesarski svet. M urnik) se sprejme brez ugovora predlog poslanca želno-cestnega zakona z 28. julija K glede prememb in 7 zakona z Ker se moglo to vračanje tolmačiti tudi tako f da naj deželni zbQr v novič v lastnem delokrog o uvrstitvi teh cest med okrajne ceste zakonu taki sklepi sklepa ker po novem 20. julija 1863, drž. zak. št. 12 nespremenjen. Prav tako sprejmo se tudi predlogi odsekovi pri 10. in 11. točki dnevnega reda. Pri 12. točki dnevnega reda privoli na prošnjo ne jenj > zato predlaga potrebujejo več Najvišjega potr deželni glavar, naj deželni zbor vnovič odobri te tri sklepe vlanskega deželnega zbora katoliškega društva rokodelcev v Novem Mestu za zgradbo društvene hiše podpora 300 gld. Pri 13. točki sprejmejo se predlogi finančnega od- ter v tem smislu jemlje naznanje te tri dopise c. kr. 8e^a (poročevalec poslanec prof. Suklje) ter se potrdi deželnega predsedništva. Deželni zbor pritrdi temu računski sklep deželnega zaklada za leto 1888. v so- predlogu. glasji s predlogi deželnega odbora z edino premembo Dalje naznanja deželni glavar dopis c. kr. deželnega glede tednih in izrednih potrebščin. predsedništva glede vdeležbe kranjskih ljudskih učitelj Pri 14. točki: ustno poročilo odseka za letno po pri mesečnem kurzu na kr. obrtni šoli v Gradcu, ročilo o dalje glede pokritja stroškov za namestovanje takih ljud letnega poročila »Občinske reči" marg. št. 1, 2, skih čiteljev in glede podpor za take učitelj in (poročevalec poslanec Ogorelec.) sprej predlaga ta dopi nemu odseku. pretres 1 ter poročanje oddati finanč- mejo se predlogi odsekovi brez ugovora, potem ko je marg št. . govoril poslanec V. Pfeifer in pa gosp. deželni predsednik, in dalje tudi še poslanec J. MurnikS . Pri 15. točki dn. reda oglasila sta se k besedi poslanca Šuklje in Dragoš, k 16. točki pa poslanec Žitnik t a ter je ob enem premeščen k c. kr. deželnemu ter so bili predlogi odsekov sprejeti. Pri 17. točki: Priloga 47, poročilo finančnega odseka o proračunu normalno-šolskega zaklada (poročevalec poslanec Klun pa je nastala zelo obširna nad in pol uri trajajoča razprava, katere so se vdeležiH m. V poslanci Žitnik s predlogom, da naj se na učiteljski pripravnici podučava več predmetov v slovenskem učnem jeziku, poslanec Stegnar z enakim predlogom glede c. kr. predsedništvu v Črnovicah v Bukovin Ljubljanska mestna hranilnica napreduje dobro: Do konca minulega meseca vložilo je v njo 328 strank 89.086 gld., 14 strank pa je izvzelo 2550 gld. Posojil se je privolilo 44 strankam 86956 gld.; 13 strankam, ki so zahtevale 18.907 gld. posojil, so se prošnje odbile. Deset prošenj je ostalo nerešenih. višj glai realke ljubljanske, in poslanec Hr bar z izjavo, da ie proti privolitvi 600 gld. za podučevanje neobli- predmeta v slovenščini, oziroma nemščini na gatnega ljudskih šolah. Za temi poslanci govoril je še gosp. de Novičar iz domačih m tujih dežel. želni predsednik baron W i n k pa komisar R i h Potem pa poslanec dr. Schaffer in poročevalec Klun. Dr. Schaffer predlagal je, da naj se predloga poslancev Žitnik in Stegnar odstopita v poročanje finančnem odseku. Po obširnem govoru poročevalca kanonika Kluna, %.- _ J£ •» j! • ; * h •nff Z Dunaja. — Ponedeljek zvečer odpeljal se je cesar z Dunaja v Gedele, daje prihodnji ponedeljek avdijence v Budimu ter ostane čez Božične praznike na Ogerskim, ponedeljek tudi odpeljala se je cesarica s Trsta na parobrodu „Miramare" na otok Korfu, kjer ostane delj časa. sprejmejo se predlogi finančnega odseka brez premembe, Minulo soboto in nedeljo bival je grof Kalnoky pri predlog dr. Schafferjev ni prodrl in potem sprejmeta se knezu Bismarku vFriedrichsruh-, kjer sta se dogovarjala predloga onimi desnice. Žitnikov in Stegnarjev z glasovi levice proti kako -i6 v Plodnem letu postopati, da se ohrani mir. Nemški listi trdijo, da sedaj pripada grofu Kalnoky-ju najtežja naloga v politiki zaveznih držav, v čem tu Po izvršeni volitvi odseka za pretresanja predloga Hribarjevega, naznani deželni glavar prihodno javno sejo za petek dne 8. novembra ob 10. uri, upravni odsek za naloga obstaja, ni povedano, toda ugiblje se, da to znalo pomenjati odstop od pomenljivih zahtev avstrijskih r 5. dan novembra popolud ob uri, sejo finančnega odseka za 6. dau novembra ob 10. uri zjutraj katere naj Češka. se popustile Ruski na ljubo. Predlog adrese vložen po dr. Juliju Gre gerju je v odseku odbit, ter se izreka, da adresa ni priporočiti ne glede vsebine ne glede oblike iu ne glede Č3.8&. Naši dopisi. Ogerska. razpravi državnega zbora je pri 1 Iz Ijubljane. — Deželni zbor kranjski zboroval je zopet včeraj v seji, ki je nepretrgano trajala ur. Kot najvažnejša točka rešil se je včeraj proračun volitev civilne liste cesarjeve za daljnih 10 let. Ugron zahteva, da si cesar za tamošno bivanje priredi posebna dvorno osobje. Ministerski predsednik ugovarja. normalnošolskega zaklada za leto 1890. Obširnej seji lista 9 o tej današnega zadovoljnostjo pa se dan za dnem bolj prepri- Turška. Nemški cesar s cesarico bila sta v poročamo v oddelku „Iz dežebih zborov Carigradu slovesno sprejeta in sta bivanje tam podaljšala za eden dan. Vrneta se čez Benetke nazaj. čamo da se domnevana različnost načel v rodni stranki zgublja, ker se kaže, da je ta različnost samo v osebnem načinu utemeljevanja nekaterih nazorov. Tu^1' marjina deželnega zbora zagovarja svoje nasprotno stališče v narodnih oprašanj^h večinoma stvarno in akoravno z zdavnej zastarelega stališča, pa brez strasti, tako je nada opravičena, da bode letošnje zborovanje, Angleška. Od Stanley-a, slavnega potovalca v Afriki, prišle so poročila, po katerih sta bila z Emin-om po Mahdistih premagana. Posel, ki je prinesel zadnja poročila, hodil je cel mesec in zahteva pomoči, da se vrneta potem nazaj v Zanzibar. razun povoljne rešitve mnogih gmotnih vprašari, imelo povoljni vspeh, da postane narodna stranka tesneje družena in da se tudi naravno nasprotje med večino in manjino še bolj zravna do one skrajne meje, katero dopušča ustavno parlamentarno življenje, po katerem pripada večini naloga ospešnega delovanja, manjini pa ojstro nadzorovanje, da se godi vse v korist dežele. Žitna cena v Ljubljani 26. oktobra 1889. Hektoliter: pšeoice domače 6 gold. 66 kr. banaške 6 gold. 80 kr. turšice 5 gold. aoršice 5 gld. 80 kr. rži 5 gold ječmena 4 gold. 33 kr ovsa _ . • 'l . • •>" • ' Grof Pace dosedaj namestniški svetovalec v 3 gold kr. ajde 5 gold. kr. ovsa 2 gold Gradcu povzdignjen je v dostojanstvo dvornega s ve- 44 kr. Krompir 2 gold. 57 kr. 100 kilogramov.