štev. so	Nedelja, 11. decembra	1933
Zgodba občinskega otroka
eiRMT"
ne boš zjutraj nikdar zamudil prve ure, dobiš od mene nove čevlje!«
čez osem dni je imel Andrej lepe, nove čevlje. Nobena prošnja in nobena grožnja občinskega pastirja ga ni zmotila, da ne bi bil prišel zjutraj točno v šolo.
Vinska, hčerka občinskega pastirja, ga je videla, ko je z novimi čevlji prišel domov.
»Kje si jih ukradel?« je vprašala in otipala mehko, trdno usnje.
»Učitelj mi jih je podaril!« je ponosno odgovoril Andrej.
Vinska se je zaničljivo nasmehnila:
»To je tako, kakor da ne bi bil ničesar dobil!« mu je dejala. »Kaj ne veš, da je gospod Bohumek čarodej? Tri dni je mrtev ležal v krati in potem je spet oživeL Le pazi, bedak, on podarja same začarane stvari, kakor so ti tvoji čevlji, ki drugo jutro izginejo in jih ni več!«
Andrej jo je z odprtimi U9ti poslušal. Učitelj, ki je bil tolikanj dober z njim, je bil čarovnik? Niti sanjalo se mu ni, da Vinska laže.
Ko se je ubogi Andrej drugo jutro prebudil, ni bilo čevljev več!
Odslej ni bilo moči pripraviti Andreja, da bi šel še kdaj v šolo. Nobena grožnja in tudi najhujši udarci niso pomagali. Pa tudi za pastirja in njegovo
Andrej je vedel, da ga ima stari učitelj rad, vendar pa je bil preboječ, da bi se mu bil ob koncu ure zahvalil. Nikdar se ni učil z besedami izražati svojih misli in svojih čuvstev. Mati je malokdaj govorila in če je Milada kaj povedala, jo je bilo treba samo poslušati.
»Tu ostani!« mu je zaklical učitelj, ko se je hotel po pouku izmuzniti iz razreda. »Veseliti se moraš, kadar prideš v šolo in ne kadar greš dooiov!«
Andrej je pokimal. Saj učitelj ni mogel vedeti, da je moral Andrej doma trdo deiati za Virgila in njegovo ženo in da so ga le neradi puščali v šolo.
Učitelj je pazljivo motril občinskega otroka — tako so ga vsi imenovali, ker je občina skrbela zanj in plačala Virgila, da mu je dajal hrano in prenočišče. Deček je bil videti kakor da se ni nikoli v svojem življenju zasmejal — in umazana obleka in strgana je kar visela z njega. Čeprav so bili jesenski dnevi že mrzli, je bil Andrej še zmerom bos.
»Pojdi zdaj!« je rekel učitelj, »in če boš oeem dni redno prihajal v šolo in
ženo ni hotel Andrej več delati. Vse dni se je ie potepal po uiicaJi. Vsak cuui je nekaj ur pouajKuvai oKoii grauu m oprezovai, ali ne ui шогаа Kje zagiedai iuiiade.
j-itpega pomladanskega dne je dobil grajsita vrata široko oaprta. fočaKal je neKaj časa m zdajci se je pripeljala iz giaau lepa grajska kočija. V vozu sta secieli gtascaiUiija in Miiada. TeKel je pred voi^m, коилог so gà nesle noge m pri ovinku je počakal.
»Andreji Andiej:« je zavriskalo dekletce, ko je spustilo uraica, potem pa je vroče zainieio ш se палимшо na gia-eca^injo, ki jo 12 ljuoeee stisnila к sebi ш jo tolažila, a Miiada je venomer ponavljala; »ubogi Aiiurej, ljuoi moj Andrej:«
Anurej je za trenutek obstal kakor okamenei, in zdaj je mahoma zaslutil, da se Miiada za ueij časa au pa morda za zmerom odpravlja iz vasi. Hotel ji je — njej, ki je ona edini ciovek, ki ga je imel na tem svetu rad — napraviti veselje. Tekel je zraven kočije, pačil obraz m preKucavai Kozolce, dokler se ni sestrici zjasnil obraz in se ш iz kočije razlegal njen ljubki, veseli smeh ...
Ko se je Andrej naposled, ves utrujen in upehan, ustavii vrh griča, bi bil najrajši umrl od žalosti. Miiade ni bilo več! — Tedaj je zagledal zraven sebe, mlado, drhtečo jerebico, ki je nepremično gledala v zelene oči velike mačke. Bila je videti kakor okamenela od strahu. Andrej je za trenutek posabil svoje bolečine, zgrabil pest prsti in jo zagnal za mačko. Potem pa je zaslišal svoje ime in že je stal učitelj Bohumek zraven njega.
»Ti nepridiprav, torej tudi živali mučiš. Samo slabe stvari se sliši o tebi! Kaj misliš, kaj bo iz tebe, če bo šlo to tako naprej?!«
In Andrej je pogledal možu, o katerem mu je bila Vinska povedala, da je čarovnik, ponosno v oči; nepopisna jeza ga je zgrabila, da ga kliče ta slepar, ki mu je bil čevlje samo podaril, da mu jih je lahko drugo jutro spet vzel, na odgovor, in zakričal:
»Tat bom postal —• kaj drugega?«
(Dalje prihodnjič)
Hrapave roke
(Francoska pravljica) Živela je nekoč deklica in klicali so jo za Slavico. Bila je pa tako čista kot bela mačica. Celo v šoli si je anažila roke in nohte, vrat in lica.
Kadar ji je rekla mati, naj odnese pepel na smetišče, je obula na svoje žametne ročice rokavice, zavila je pepel v papir ter ga vzravnana kot sveča odnesla do jame. Tako zelo se je bala, da se ne bi umazala! Mati se je kaj pogosto razjezila zaradi tega, govoreč: Sla-vica, Slavica, pri delu človek ne more biti čist, drugače pač.
Ena skrb pa je zelo mučila Slavico: očetove roke so ji bile tako neprijetne, ker so bile velike, močne, rdeče, žulja-ve in polne gub in brazd. Včasih je Slavica opazovala te roke, pa ji je bilo kar nerodno. Zakaj vsakikrat se je spomnila belih in gladkih rok svojega učitelja. Nikakor ni mogla razumeti, kako to, da so prav roke njenega očeta tako grde in hrapave.
Ker jo je to zmerom bolj in bolj skrbelo, se je napotila do svoje stare tetke ter jo žalostna vprašala:
Kaj naj storim, da mi ne bodo očetove roke tako neprijetne?«
»Vzemi to-le volno, pa spleti svojemu očetu rokavice«, je rekla tetka in ji podarila cel klobčič volne.
Čez štiri tedne je stopila Slavica pred očeta, mu ponudila par belih rokavic ter ga prosila:
»Natakni, oče, to lepo stvarco na svoje hrapave roke.«
Oče se je samo nasmehnil, zmajal z glavo in dejal:
»O ti prismoda moja draga, moje roke morajo trdo prijeti za delo. V take ovoje tišče svoje roke samo gizdalini in lenuhi.«
Tedaj se je Slavica še bolj razžalo-stila. Odšla je k modremu starcu, ki je
stanoval na koncu vasi ter ga vprašala
»Kaj naj storim, da mi hrapave roke mojega očeta ne bodo tako odvratne?«
»Vzemi ta-le prašek«, je svetoval starec ter ponudil deklici škatlico praška, »ter natrosi vsak večer žlico tega praška v očetov umivalnik.«
Sedem dni je Slavica vsak večer natrosila praška v očetov umivalnik, potem pa je nekega večera dejal oče po umivanju: »Le zakaj me tako peče na vratu in rokah ? Kaj je voda prevroča?«
A roke se niso izpremenile. Temne orazde na dlani so res postale nekoliko svetlejše, a dlani in prsti so ostali prav tako trdi, roženi in hrapavi.
Hudo je bilo Slaviti kot še nikoli poprej, pa se je napotila ter poiskala premeteno starko v vasi. Vprašalo jo je: »Kaj naj storim, da mi hrapave roke mojega očeta ne bodo več tako zoprne?«
»Vzemi to-le mazilo,« je svetovala modrijanka ter ji izročila pločevinasto škatljico, »pa namaži z njim svojemu očetu vsak večer roke. Toda skrivaj!«
Osem noči se je plazila Slavica opolnoči okrog spečega očeta ter mu mazala trde dlani. Vsako jutro pa, ko se je oče prebudil, se je togotil:
»Kakšna prešmentana mast pa se je prijela mojih rok?«
A roke se niso niti malo izpremenile. Zdelo se je, da postaja polt res nekam svetlejša, a dlani in prsti so ostali prav tako trdi, roženi in hrapavi.
Tedaj se je Slavica zjokala, se vrgla materi v naročje in vprašala: »Mati, ali mi lahko poveš, kaj naj storim, da ml očetove hrapave roke ne bodo več tako neprijetne?«
Mati pa se je nasmehnila, dala Slaviti pločevinast lonček ter rekla: »Vzemi ta lonček, odnesi ga v tovarno, kjer dela tvoj oče.«
Tedaj je ta mala, občutljiva gospodična prijela lonček z dvema prstkoma za ročki in odšla proti tovarni. Precej časa .ji je bilo treba, da je našla svojega očeta. Dvajset stopnic jo je vodilo globoko pod zemljo, kjer je nazadnje opazila svojega očeta.
7 od neto srajco, zavihanimi rokavi in bosimi nogami je stal oče pred veliko kamenito pošastjo, ki je žarela iz nje peklenska vročina. Zdai na zdaj je potegnil oče iz pošasti veliko želemo ploščo: veliki osti jeni jeziki so nlanili iz ognien^ea ž"11 a ter hoteli oblizniti njenega očeta. Ali niesrove roke so neustrašeno zgrabile lopato in nametale premoga tej veliki posesti v goreče žrelo.
Ш potem so očetove roke spet zaprle to veliko razbeljeno železno ploščo.
Slavica je odrevenela od strahu: njen oče dela v peklu.
Prestrašena se je zdrznila, ker je fa-brika zažvižgala iz železne cevi. Oče pa je mirno pogledal na svojo uro, otrl si je znoj z lic, zasukal je počasi majhno kolo in — zgoraj se je v železnih žilah, ki so se iz pošasti stekale v zidove, oglasilo neko pretakanje in cvrčanje. Potem je zgoraj zagrmelo in zabobnelo, kakor bi se hotel sesuti strop.
»Kaj slišiš, kako delajo stroji nad nama? Tvojega očeta poslušajo kot sužnji. Jaz jih krotim!« je dejal človek s hrapavami rokami in vzel lonček z jedjo iz hčerkinih rok.
Še tisti večer je Slavica razumela, zakaj so očetove roke tako hrapave in trde. Niso ji bile več neprijetne, marveč dobre. Zakaj njih temne, nabrekle dlani in rdeči, raskavi prsti so ji pripovedovali pravljico o peklu, ki ga kroti njen oče s svojimi močnimi rokami kakor car iz pekla. (Priredil Jože Kovač).
Kako je Bramin dvakrat rešil svojo glavo
(Indska pravljica)
2ivel je nekoč v neki indski vasi siromašen bramin z imenom Harisarman. Zelo siromašen je bil in trpel je silno lakoto z vso svojo veliko družino. Naposled se mu je vendarle približno nasmehnila sreča. Dobil je službo pri bogatinu Stuludati, njegovo ženo pa je vzel bogatin za služkinjo.
Nekega dne je Stuludata priredil bogato pojedino, zakaj njegova hči se je možila. Nasproti razkošne bogatinove palače je sedel na pragu svoje bedne koče Harisarman ter opazoval, kako prihaja vse polno gostov, prijateljev in sorodnikov bogatega Stuludate.
»Vendar že — « je pomislil bramin. »Tudi jaz se bom spet enkrat do sitega najedel, a mogoče bo tudi za moje otroke kaj ostalo.«
Zal pa je pojedina potekala brez njega in ni ga bilo, ki bi se bil spomnil siromašnega bramina. Kako tudi?
Ves obupan pa je na večer dejal bramin svoji ženi: »Vem, žena, da nisem bogve kako pameten in da me zaradi
tega in zaradi mojega siromaštva ne marajo videti. Sem pa premeten, napravim se za čarovnika. Veš, žena, ob ugodni priložnosti pošepetaj gospodarju, da sem v čarovniji velik mojster, da malo
del ženinovega konja iz hleva ter ga skril na pripravno mesto. Svatje so opazili tatvino ter začeli vzdihovati in kričati. Stuludata je vprav obupaval, saj pomeni ta kraja nesrečo za mladi par. To je slabo znamenje. Iskali so na vse pretege, konja pa niso našli.
Tedaj pa je služkinja pošepetala gospodarju :
»O, gospodar! Zakaj ne pokličeš mojega moža? Velik modrijan je, izkušen čarovnik, iz zvezd zna razbrati najbolj zapletene uganke. On ti najde konja, kot bi mignil. Pokliči ga!«
Poklicali so Harisarmana, ki je ponosno in očita je pogledal Stuludato: »Kadar pijete in se gostite, vam jaz nisem prav nič mar. Ob prvi nesreči me pa takoj pokličete. Česa želiš?
»Oprosti, čestiti starec, in pomagaj nam!« mu je ponižno dejal gospodar in razložil vso nesrečo.
Harisarman je sédel na ledino, dolgo premišljeval ter risal v prah neke črte in like, naposled pa je vzkliknil:
»Konj je na meji nosestva, natanko južno od tod. Tatu, ki ga je ukradel, ni več tamkaj. Tecite in privedite konja!«
Seveda so konja res našli in dovedli. Bramin pa je živel odslej pri bogatinu kot v devetih nebesih. Zakaj Harisarman je postal čarovnik.
A glas o njegovi modrosti in čarovništvu se je naglo razširil. Celo radža sam na svojem dvoru je zvedel za modrijana, ki ga ima Stuludata pri sebi. Prav takrat mu je bilo ukradeno mnogo nakita in mnogo zlata. In ker tatu niso mogli najti, je radža zapovedal, naj privedejo znamenitega bramina čarovnika. Ta se je seveda silno prestrašil. Preklinjal je dan, ko se je bil napravil za čarovnika.
Dovedli so ga in zaprli do jutra. Močna straža je varovala vrata. Od samih skrbi bramin seveda vso noč ni za-tisnil oči.
Na dvoru pa je bila neka ženska, ld ji je bilo ime Glavica. Tudi ta vso noč ni spala. Ona je bila ukradla nakit in zlato, pa se je bala zdaj, da bo bramin pokazal nanjo in dejal: »Ta-le je ukradla nakit!« In ko so stražniki zaspali pred vrati bramina, se je splazila Glavica k vratom ter pritisnila svoje uho na ključavnico. Poslušala je, kaj dela dela bramin. Harisarman pa je bdel in ves preplašen hodil po sobi gor in dol ter vzdihoval:
»O moja nesrečna glavica, ti moja prešmentana glavica, zdaj le prenašaj vse to gorje, kmalu te doleti pravična kazen! O ti prešmentana glavica, zakaj si si to izmislila?«
Bramin je mislil seveda svojo nesrečno butico, ženska Glavica pa je mislila, da je bramin uganil tatico, njo. V strahu je vdrla v braminovo sobo ter po-klenila preden j.
«V
»Prizanesi mi, nesrečni Glavici. O bramin, vse, kar imam, ti dam; dragulji pa so zakopani v vrtu pod jablano.«
Od nenadne sreče je Harisarman ves vzrastel: ukazal je Glavici, naj mu prinese dragulje, kolikor jih je pridržala
zase, zjutraj pa je povedel radžo na vrt
pod jablano.
»Lopov je nekaj dragocenosti odnesel, druge pa je zakopal tu pod jablano. Lopov je zbežal čez mejo; zadovolji se s tem, kar izkoplješ izpod jablane.
Radža je bil srečen in je bogato obdaroval bramina.
Ta velika sreča pa je izzvala pri ljudeh zavist. Veliki vezir je dejal radži, da je ta čarovnik bržkone slepar in goljuf; vnovič naj preizkusijo njegovo modrost.
Radža je alušal. Naslednjega dne je zaprl v neko posodo žabo, poklical bra-miha ter mu velel, naj ugane, kaj je v posodi. Če ne ugane, mu bo slaba predla. Harisarman je zadrhtel in v tistem hipu se je spomnil svojih otroških let in svojega očeta, ki ga je neprestano klical za žabico. Spomnil se je te podrobnosti kot človek, ki stoji na mori-šču in mu bodo čez nekaj hipov odsekali glavo.
In je začel tarnati nad samim seboj:
»O ti žabica, žabica, vidiš, kam si zašla? Kdo bi si bil mislil, da bo ta-le skrivnostna posodica tvoj grob!«
Radža je bil premagan, obsul je bramina s cekini in častjo, izpustil ga je domov, da v miru preživi svoja stara leta.
Henri Dunant, mož, ki je stregel bolnemu sovražniku
Kako so ustanovili Rdeči križ
Kdo izmed vas ne pozna Rdečega križa na belem ozadju? Vsi veste, da pomeni ta križ pomoč in nego bolnim in ponesrečencem. Morda mislite, da je bilo že od vseh dob tako, da smo pomagali bolnim ljudem in da smo negovali ranjenega sovražnika prav tako kakor vojaka iz naše čete. Vendar pa je preteklo komaj sedemdeset let, kar se je to prvič zgodilo. Vsak ranjeni vojak, ki so ga od 1. 1864. pobrali sovražniki in nesli v bolnišnico, se mora zahvaliti za svoje življenje Švicarju Henriju Dunantu. On je izpremenil be-sebe »ljubite svoje sovražnike« v dejanje. Ta dobrotnik človeštva je ustanovil »Rdeči križ« in kot znamenje te ustanove je vzel obrnjene barve svoje dežele. Švicarska zastava je rdeča in ima v sredi bel križ, Dunant pa ie vzel križ kot znamenje miru in sprave in se z barvarni obenem spomnil svoje domovine.
Henri Dunant je bil potomec stare
švicarske rodbine, ki je že od nekdaj skušala lajšati trpljenje ljudi. Rodil se je 1. 1828. Z 18. leti je postal član Društva slepih, obiskoval je bolnike in bedne in skušal olajšati njihovo bedno usodo. Kot 21-letni mladenič se je ne-

prestano ukvarjal z mislijo, kako bi ustanovil društvo, ki ne bi priznavalo razlike narodov, dežel, držav in ver, ampak bi mislilo edino na to, da je treba pomagati človeku. Ko je izvedel Dunant, kako je hrabra Angležinja Florence Nightingale med angleško-rusko krimsko vojno rešila tisočim ranjenim vojakom življenje, je sklenil, da se kot samaritanec udeleži avstrijsko-francoske vojne. Po bitk: pri Solferi-nu (1. 1859.) je spisal knjigo o trpljenju ranjenih vojakov, obenem pa je tuđi opisal, kako slabo je poskrbljeno oo fronti za nego in varstvo bolnikov. Predlagal je, da bi morali sovražnega vojaka v trenutku, ko ranjen obleži, sprejeti za svojega in mu prav tako pomagati, kakor pomagamo svojim. To je bila popolnoma nova misel in zbudil je z njo veliko pozornost. Tedanja nemška kraljica in francoski cesar Napoleon III. sta se zanimala za Dunanto-vo idejo in po mnogih ovirah je prišlo 1. 1864. v Ženevi do znamenitega sklepa, ki je pod imenom »ženevska konvencija« pretresel svet. V tej ženevski konvenciji so sklenile evropske in mnoge izvenevropske države, da bodo stregle ranjene in bolne vojake v vojni brez razlike njihovega državljanstva in da bodo ščitile zdravnike, strežnice in streža.ie. ki bodo opravljali svoj posel na raznih frontah. Prav tako so sklenili, da nihče ne sme obstreliti zgradbe, ki nosi znamenje Rdečega križa.
Za ta sklep smo dolžniki Dunantu. Ko je dosegel svoj cili, je dela1 пзрге-
stano na tem, 'da Si izboljšal ustanovo in jo razširil. Žrtvoval je vse svoje imetje, da je lahko uresničil ta načrt. Dolga leta je živel v pomanjkanju v majhnem kraju v Švici, dokler ni leta 1901. dobil Noblove mirovne nagrade kot priznanje za svoje delo. Ta nagrada mu je omogočila, da je udobno preživel zadnja leta. Umrl je 1. 1910.
Jože Kovač:
Otrok spet izprašuje
»Mati, kdo je jablane zasadil, da jih je kar poln ves vrt?«
—	Stari striček jih je vsadil, preden ga je vzela smrt. —
»Mati, kdo jih zdaj neguje, zdaj ko strička nič več ni?«
—	Striček sina je naučil, sin vrtnar jih zdaj goji. —
»A kako, da so tak polne jabolk, to bi vedel rad?«
—	Jih je pač vrtnar pobožal, ko bila je še pomlad. —
»A ko bodo dozorele, kaj napravil bo vrtnar?«
—	No, vrtnar jih bo natrgal ter nabral za sto košar. —
»O — pa jih domov ponese ter otrokom razdeli! Dosti bodo jih imeli sto košar za tristo dni.«
—	Ne, moj fantek, ti se varaš, nič ne bo vrtnar dobil. Jablane so last gospoda,
zanj jih je vrtnar gojil. —
»Mati, mati. ne razumem, ne razumem teh besed ... Človek dela, a ne zase — čuden,- čuden je ta svet!
Stari striček jih je vsadil, potlej jih je sin gojil ter spomladi jih pobožal — kdo si zdaj bo sad lastil?«
—	Jablane so last gospoda, zanj jih striček je sadil. Jabolka so vsa njegova, sto košar jih bo dobil. —
»Ne razumem, .ne razumem... A še to povej: Zakaj?«
—	Ko boš velik, boš razumel. Pojdi va domov sedaj! —
Yelblod in svinja
Indska pravljica
Velblod se je baharil pred svinjo zaradi svoje velikosti, toda svinja je pomenljivo odvrnila: »Časih je bolje biti manjši.«
»Če mi to dokažeš,« pravi velblod, »ti podarim svojo grbo.«
»Jaz pa dam svoj rilec, če mi dokažeš, da je bolje biti večji,« zagode svinja.
»Velja,« reče velblod in se zasmeje.
Prišla sta mimo vrta, ki je bil ograjen z visokim zidom. Velblod, ki je zaradi svoje velikosti videl čezenj, ja zapazil na drevju krasno sadje in ga je jel obirati.
»Sem že dobil stavo«, je rekel. Ali zdaj vidiš, da je bolje biti velik? Kar sem z rilcem!«
»Le počakaj še malo,« zagode svinja.
Prišla sta do drugega vrta, ki je bil obdan s tako visokim zidom, da se tudi velblod s svojim dolgim vratom ni mogel čezenj iztegniti. Toda pri tleh so bila majhna vrata. Svinja jih je z rilcem odrinila, zlezla skoz nje in pojedla sadje, ki je ležalo po tleh.
»Ha-ha!« se je zasmejala. »Ali zdaj vidiš, da je bolje biti majhen? Kar hitro mi daj svojo grbo!«
»Prav,« je odgovoril velblod. »Ti meni rilec, jaz tebi grbo. Ali pa drug drugemu nič. Nihče izmed naju ni stave dobil. Tudi izgubil je ni nihče. Vsaka reč na svetu ima dve plati, časih je bolje biti majhen, drugič pa večji.
Svinji je ostal rilec, velblodu pa grba in še do danes nisem videl velbloda brez grbe in svinje brez rilca. Morda vi?
Naš Kralj
Pozdravljen kralj naš Aleksander, pozdravljen mili naš vladar, ti vzklikamo prisrčno vdani, proslavljajoč tvoj slavni dan.
Slovenci, Srbi in Hrvati, ie Tebi vdani smo, Te kralja ljubimo srčno, ne kralj. Ti brat si nam po krvi, prisrčno Te pozdravljamo.
A ljubijo Te tudi oni in brata Te nazivajo, ki daleč preko mej svobodnih, v sužnosfci še tavajo.
Marica Paš, uč. IV. razr. v Rogatcu pri Straži
Med drugimi sem se ojunačila tudi jaz in sklenila, da odgovorim na vprašanje, kaj mi v »Mladem Jutru« najbolj ugaja. Po pravici rečeno je bila najlepša povest »Jeiarjevi čuvaji«. Želim, da bi bilo še več križank, ugank, pa tudi šale za male so mi prav všeč. Želim si tudi telovadnih igric. Ob nedeljah rešujem križanke in uganke, kar me zelo veseli. Že v naprej se radujem božične številke in končujem z željo, da bi »Mlado Jutro« izhajalo vsaj dvakrat na teden.
Tatjana Likar, uč. V. razr. Blagovica pri Lukovici
»Mlado Jutro« rni je zelo všeč. Težko pričakujem nedelje, da ga dobim v roke. Najbolj mi ugajajo sanjave pripovedke, rada pa rešujem rebuse m kvadrate. Moja največja želja je, da bi izhajalo »Mlado Jutro« vsaj dvakrat na teden. Drugače pa sem zelo zadovoljna s Teboj.
Milena Pečnik, uč. VI. razr. v Kranju
Dragi strip Matic! Moj očka pravijo, da je dobra knjiga najboljši prijatelj. Zato tudi jaz prištevam »Mlado Jutro« med svoje prijatelje. Zelo mi ugaja in vedno ga težko pričakujem. Moja želja je, da bi vsaj dvakrat.na teden in v večjem obsegu izhajalo. Pozdravljam vse »Jutrovčke«.
Zdenka Pirnat, uč. IV. razr. državne osnovne šole v Kamniku
Pot v Indijo. Brat mi je pisal pismo, kjer mi naroča: »Pridi k meni v Indijo!« Odpeljal sem se s prvim vlakom. A glej, stopil sem v nepravi vlak, ki me je peljal v Nemčijo. Zato sem izstopil in si naročil kočijo, ki me je peljala tik do morja. Tu sem vstopil na parobrod. Dolgo, dolgo sem potoval po morju, preden sem stopil pred brata. A on me ni več spoznal. Ko sem mu povedal, kdo sem in kako se mi godi, me je radostno sprejel. Bilo je zelo lepo, le prekmalu sem moral odpotovati spet domov.
Julijan Stamać, uč. IV. razr. v Ljubljani, Grablovičeva 18.
Tudi pri nas v Bohinju smo naročeni na »Jutro«. Sprva sem samo površno pregledavala sličice, zdai pa že preberem vse. Prav vse v »Mladem Jutru« mi je všeč. le to bi želela, da bi večkrat izšlo. Pa stric Matic ima že prav, ker do nedelje smo otroci že nestrpni in toliko rajši čitamo. Prav potiho Ti zaupam, da me mika nagrada, zato Ti pišem teh par vrstic.
Cvetka Vojvoda, uč. IV. razr. osnovne šole Bohinjska Bistrica 15
Spoštovani stric Matic,
tudi jaz pišem ti par vrstic. Vem. da imaš vedino mnogo skrbi ker vsem pač ustreči moči ni. Zato le krepko naprej, tako kakor je bilo doslej. Upam, dragi stric Matic, da bo tudi zame kaj potiic, Bog daj, da srečo bi imela in knjižico Kozamurnika prejela. Mladini kličem pa na glas: Le »Mlado Jutro« je za vas! Francka Nadečar, uč. IV. razr. osnovne šole Novi Sad, Temerinska ulica 115.
»Mlado Jutro« mi zelo ugaja, zelo ljubim njegove povestice, najraje pa rešujem uganke in se zabavam s smeš-nicami. Vsak ponedeljek ga čitamo v šoli. Po njegovih navodilih delam igračke iz želoda in kostanja, pa pipe, zibke in košarice.
Tonček Ogorelec, uč. II. b. razr. na Vrtači v Ljubljani
Buswcek in godec In njuni mehurčki
Piska, puha trobentač ta je iz sosednje fare — tu pod oknom svira pač, —milc-are.
Komaj »misli, že stori:
milnico v trobento vlije.
Godec piska, oj, hiti...
to so čudne melodije!___
Oe$a se aд veste
O solnčni svetlobi
Solnčna svetloba se širi nepojmljivo hitro, vendar kljub temu potrebuje precej časa, preden doseže našo zemljo; solnčni žarek prileti k nam v 8 minutah. (Na druge zvezde premičnice (planete) potrebuje solnčni žarek, ki preleti 300 tisoč kilometrov v sekundi, manj ali več: na Merkur 3 minute, na Venero 6 minut, na Mars 13 minut, na Jupiter 43 minut, na Saturn 1 uro 19 minut, na iUran 2 uri 38 minut, na Neptun 4 ure 8 minut. Po teh številkah potem lahko (Uganemo, kako neizmerno daleč od solnca so nekatere zvezde premičnice. Za primer vzemimo samo še to, da je ekvator, t. j. vzporednik, ki deli zem-
Bumček ni vam brez posluha, sluša in mehurčke puha. Skoda, da je brez trobente — on pokazal bi talente!
Puha, puha v bombardon,
da je poten v tolsta lica. Vsak mehur je ko balon, s strahom zre jih kuharica...
Ijo na dva dela in je oddaljen od obeh tečajev enako po 90 stopinj, dolg 40.070 kilometrov, torej 7 in pol krat manj .kakor pa preleti solnčni žarek v eni sami sekundi. Ali z drugo besedo: zemljo bi obletel solnčni žarek v manj kakor eni sedmini sekunde.
Rešitev križanke »Košarica
grozdi a«
Vodoravno: 1. prašič, 7. otava, 8. Go-lar, 9. lan.	.
Navpično: 2. rog, 3. atol, 4. šala, 5. Ivan, 6. čar.
Rešitev dopolnjevalke kostanj Rešitev zlogovnice smeti — metla Rešitev številnice prijatelj