60 Prekmuriana Julijana Vöröš Kostas Hatziandoniu: Agrigento Maribor: Pivec, 2021. Prev. Klarisa Jovanović. Ob branju prvih strani sem se najprej spom- nila romana Houwelandtovi nemškega pisatelja Johna von Düffela. A sem kaj hitro ugotovila, da gre pri obeh avtorjih zgolj za podoben uvod, za pi- sateljski postopek, ki naj bi pri bralcu vzbudil na- peto pričakovanje. Če se pri Düffelu nato vse od- vija okrog razbite družine glavnega junaka in je dogajanje postavljeno v sedanjost, grški pisatelj zgodbo zasuče čisto po svoje. Ostareli zdravnik, že hudo bolan, vse svo- je življenje živi v mestu Agrigento na jugu Sicilije. Kraj so že pred tisočletji kolonizirali prebival- ci z grškega Rodosa. Med pradavnimi prebivalci Agrigenta, antičnega Akraganta, je bil slavni po- lihistor in filozof Empedokles. Zdravnik Pausania, ki ga imajo ljudje sicer radi, a ga zaradi nenavad- nih metod zdravljenja kdaj pa kdaj gledajo tudi po strani, že od nekdaj sestavlja zgodovino mes- ta in obenem zgodovino Sicilije. Njegova pripo- ved se zato bere kot nekakšna "zgodba v zgod- bi". Pausania pa ima po drugi strani še eno skriv- nost, za katero ve le njegov najbolj zaupni prija- telj. Skriva namreč nekdanjega mafijca, ki je na begu pred policijo in hkrati pred mafijsko organi- zacijo, ki ji je nekdaj pripadal. In tretja zgodba ce- lote se tiče Pausanijeve hčerke, ki živi v Rimu in vsako jesen obišče očeta. Njeno tokratno bivanje na Siciliji se najprej preplete z usodo nekdanje sošolke in kasneje z usodo sošolca z Rodosa, ki je bil že v študijskih časih zanjo več kot le sošolec. Se bosta njuni življenji združili? Roman je sestavljen natančno, zgodbe se prepletajo med seboj in druga za drugo vodi- jo v Agrigento. Tako kot je bil polihistor antični Empedokles, tako polihistorsko je grški pisatelj zasnoval in napisal svoj roman. S kopico zgodo- vinskih in umetnostnozgodovinskih dejstev, s ci- tati iz Empedoklovih del, izpisanimi v antičnem heksametru, z natančno izrisanimi ulicami mest na Siciliji, po katerih se gibljejo junaki. In to ne gle- de na dejstvo, da si je pri pisanju pomagal zgolj z vodniki in drugimi knjigami o Siciliji, otok pa sam obiskal šele kasneje. Prevajalka Klarisa Jovanović, ki že vrsto let prebiva v Prekmurju, je na literarnem večeru v soboški knjižnici bralce opozorila, naj roman be- rejo takrat, ko imajo res vsaj eno uro časa, sicer bodo ob kopici najrazličnejših dejstev vse prehit- ro obupali. Še bolje pa je, če ga berejo postopoma, poglavje za poglavjem ali celo stran za stranjo, saj jih bo le tako zajel duh antike in Sicilije. Kdor pa namerava Sicilijo obiskati, naj roman obvezno prebere v celoti. 61 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino Odlomka: Dragi prijatelji, mi smo južnjaki. drugačen način razmišljanja, drugačen odnos do življenja. Podredili smo se, to že, a nismo izginili. Prilagodili smo se, to je vse, toda globoko v sebi smo še vedo isti. Otroški, sentimentalni, pobožni, a tudi suro- vi. Pravijo, da so severnjaki racionalni, da rojeva- jo znanstvenike in osvajalce, mi, ki nas baje zana- ša v metafiziko, pa iščemo čudeže in odrešenike, obožujemo tirane, junake, svetnike. Neumnosti. V bistvu smo mi tisti, ki ne prenašamo dogem in in- štitucij. Svet severnjakov je poln zakonov, ne naš. Pri nas je vsak posameznik zakon zase. (str. 260) V cerkvi s sinje modrimi stenami je stal oltar, umetelno izrezljan iz cipresovine. V kupoli je leb- del vonj po pinijah. Trepetajoča svetloba sveč ju je vabila k molitvi, za katero nista nikoli našla dovolj moči, da bi jo izrekla, in ju hkrati osvobajala bre- mena, ki ju je težilo. Drobni plameni večnih lučk so odsevali na svetniških podobah, vitke sence mar- mornatih kipov so padale na pilastre. Vsepovsod božji mir in milina. Benediktinec z videzom na- dangela ju je blagoslovil, ko sta zapustila cerkev. Veter se je, zmeden, zaganjal v spirale čipkastih oblakov, ki jim ni bilo videti konca. "Kako prav imajo tisti, ki trdijo," je dejal Linos, ko sta prišla iz cerkve, "da si dežela, ki ji vzameš vero, nikoli več ne opomore. Tu ne pomaga nobena ideja, nobe- na živopisana znanost. Takšno deželo prav kmalu prekrije puščava. V njej je vse brez smisla, ker je vse dovoljeno." (str . 300)