PREDSEDNIKI KRAJEVNIH ORGANIZACIJ SZDL NA SEMI-|k0 NARJU: OBČINSKA KONEERENCA SZDL JE ORGANIZIRALA knli SEMINAR ZA PREDSEDNIKE KRAJEVNIH ORGANIZACIJ SZDL UP*IN KRAJEVNIH SKUPNOSTI. 45 UDELEŽENCEV SEMINARJA naJ"JE ZELO AKTIVNO SODELOVALO V RAZPRAVAH O NALO-m° GAH SOCIALISTIČNE ZVEZE IN KRAJEVNIH SKUPNOSTI TER love.O LETOŠNJEM RAZVOJU NASE OBČINE, KI SO JIH VODILI e- 'FRANC KIMOVEC-ŽIGA, ČLAN PREDSEDSTVA REPUBLIŠKE iafl KONFERENCE SZDL IN VODILNI DRUZBENO-POLITIČNI }Je1 DELAVCI OBČINE KAMNIK. SKC 5 0--- LETO XI.. ST. 2 FEBRUAR 1972 50 PAR so no ' avili cest add li bil Moz deja ired\ ske < go z i gra ilg ši mja i , da vdol >gli i me ili pi dog< fili v ivjih meki ; usi" en il zaloi omc ok, k 0 je 1 odt proi poli dajal loka spol bo t n sj ZBORI VOLIVCEV V času od 26. februarja do 5. marca bodo v naši občini zbori bolivcev. Volivci bodo razpravljali o poročilu občinske skupščine o gospodarskem in družbenem razvoju občine v preteklem letu, o predlogu resolucije o razvoju občine v letu 1972, predlogu izhodišč za splošno porabo v letu 1972 (proračun in skladi), delu krajevnih skupnosti in še o nekaterih vprašanjih. Volivce vabimo, naj se zborov udeleže v čim večjem številu! Čas in kraj zborov je določen takole: SOBOTA, 26. februarja 1972 TUHINJ - ob 19. uri - zadružni dom Laze LOKE - ob 19. uri - šola Loke Moste - ob 19. uri - šola Moste NEDELJA, 27. februarja 1972 MOTNIK - ob 7.30 uri - krajevni urad SPITALIČ - ob 10.30 uri - zadružni dom GODIČ - ob 8. uri - pri Pircu PONEDELJEK, 28. februarja 1972 KAMNIK—ZAPRICE sp. del - ob 19. uri - šola Toma Brejca ČRNA-POTOK - ob 19. uri - Rudnik - menza NASOVČE KOMENDA-GORA, GMAJNICA - ob 19. uri - kulturni dom Komenda STRANJE-STAHOVICA - ob 19. uri - šola Stranje KAMNIK-NOVI TRG - ob 19. uri - nad kavarno TOREK, 29. februarja 1972 KAMNIK-ZAPRICE zg. del - ob 19. uri - šola Toma Brejca SMARCA - ob 19. uri - kulturni dom Šmarca DUPLICA - ob 19. uri - kulturni dom Duplica SREDA, 1. marca 1972 KAMNIK-PEROVO - ob 19. uri - Titan - menza MEKINJE-JUG - ob 19. uri - TV Partizan MEKINJE SEVER - ob 19. uri - šola Mekinje Četrtek, 2. marca 1972 TUNJICE - ob 19. uri - pri Jamovcu KRIŽ - ob 19. uri - Gasilski dom KAMNIK-ŠUTNA - ob 19. uri - šola Toma Brejca PETEK, 3. marca 1972 KAMNIK-TTTOV TRG - ob 19. uri - nad kavarno KAMNIK-ŽALE-KOŠIŠE ob 19. uri - kino Dom Kamnik KAMNIK-GRABEN SOBOTA, 4. marca 1972 vOLCjI POTOK, RUDNIK - ob 19. uri - Arboretum Volčji potok PODGORJE - ob 19. uri - Prosvetni dom Podgorje /za j ajc na jm-►ra-/ek NEDELJA, 5. marca 1972 ŠMARTNO - ob 7. uri - šola Šmartno fSAJNOVICA - ob 15. uri - Laseno NEVLJE - ob 9. uri - šola Nevlje SELA - ob 8. uri - šola Sela CRNA-GOZD - ob 15. uri - šola Gozd PALOVCE - ob 8. uri - šola Vranja peč •uši t. S , marca 1972 bom odprla v Kamniku, Medvedova 6 KOZMETIČNI SALON obisk se priporočam. Jana Slapničar-Preložnik V JAVNI RAZPRAVI JE OSNUTEK RESOLUCIJE 0 GOSPODARSKEM IN DRUŽBENEM RAZVOJU OBČINE POZORNOST MODERNIZACIJI INDUSTRIJE Kot vsa pretekla leta tudi letošnji dokument o našem razvoju sloni na programskih izhodiščih socialistične zveze ob skupščinskih volitvah 1969 in na drugih dokumentih, posebno na stabilizacijskem programu, ki gaje lani sprejela občinska skupščina. Čeprav je očiten precejšen napredek, je vendar za preteklo leto moč ugotoviti, da tudi v naši občini gospodarski razvoj ni šel povsem v skladu s postavljenimi cilji. Tako zaznamujemo precej višji porast družbenega proizvoda, višjo stopnjo zaposlovanja, višje osebne dohodke in končno tudi višje cene, kot smo predvidevali za leto 1971. V okviru sprejetega programa so se gibali le produktivnost in realni osebni dohodki. Posebej pa velja poudariti, da se je izvoz naših izdelkov zvečal za več kot 5 odstotkov nad načrtovanim izvozom. Glede na navedene podatke bo moral biti osnovni namen naše gospodarske politike v letošnjem letu manjši porast proizvodnje, večja stabilnost cen in tržišča, in kar je verjetno najvažnejše, da bo naša splošna poraba naraščala počasneje kot družbeni proizvod. V letu 1972 se ne bi smele povečevati obremenitve našega gospodarstva. Nekaj osnovnih podatkov: realni družbeni proizvod, upoštevajoč višje cene, naj bi se povečal za 7 odstotkov; nominalni pa za 20 odstotkov, osebni dohodki na zaposlenega pa naj bi se zvečali za 15 odstotkov, njihova dejanska vrednost glede na podražitve pa za 1,5 odstotka. Tudi dviganja cen v letošnjem letu verjetno ne bo mogoče povsem zavreti, zato so kar stvarna predvidevanja, da se bodo cene življenjskih potrebščin zvišale za najmanj 13,5 odstotka. Število zaposlenih se bo glede na odpiranje novih delovnih mest povečalo za 3 odstotke. Izvoz bo, upoštevajoč izboljšanje splošnifi izvoznih pogojev, porasel za prek 11 odstotkov. Osnovni nosilec našega razvoja bo tudi v letošnjem letu gospodarstvo, ki bo predvidoma ustvarilo za 107 milijard starih dinarjev izdelkov in storitev, kar je za 12 odstotkov več kot lani. Če bomo dosegli predvideno produktivnost, potem bo narodni dohodek na občana letos dosegel 1,5 milijona starih dinarjev. Ta podatek pa nas vsekakor uvršča v vrsto gospodarsko najbolj razvitih občin v Sloveniji. Število zaposlenih se bo letos povečalo na okrog 8800, večje povečanje bo v gospodarstvu, nekoliko manjše pa v drugih dejavnostih. Tudi v letošnjem letu bodo naša podjetja posvetila precej pozornosti modernizaciji in razširitvi proizvodnje. Tako bodo v podjetju Alprem, v tovarni usnja, v Svilanitu, v podjetju Kamnik, v Titanu in v Svitu vložili prek * milijard in 200 milijonov sredstev v modernizacijo proizvodnje in gradnjo novih proizvodnih obratov. Tudi nekatera obrtna podjetja bodo razširila svojo dejavnost. Lončarska zadruga Komenda bo v rekonstrukcijo vložila prek 100 milijonov starih dinarjev. Mizarska zadruga Motnik pa bo skupaj s podjetjem Stol začela graditi industrijsko halo za koperacijo z industrijo pohištva. Ker že nekaj časa ugotavljamo, da naš turizem in vse dejavnosti, ki so povezane z njim, ne gredo vštric z našim gospodarskim razvojem oziroma z načrti, ki smo si jih postavili kot naše delovno vodilo, bodo delovne organizacije in občinska skupščina v letošnjem letu vložile kar največ naporov, da bi turizmu dali tisto mesto v gospodarstvu naše občine, ki mu glede na naravne in druge pogoje vsekakor gre. V letošnjem letu je predvidena gradnja več novih objektov. RazširiH bodo zmogljivosti Malograjskega dvora v Kamniku in začeli graditi hotel pod žičnico na Veliko planino. V ta namen je ljubljansko 'prometno in turistično podjetje Viator (Ljubljana transport) že pripravilo vse potrebne programe in projekte. Letos naj bi začeli tudi z razširitvijo gostinskega obrata Planinke in gradnjo kegljišča. POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA Na področju zasebnega kmetijstva se bodo povišali tržni viški mleka za okrog 10 odstotkov, reja piščancev - pohancev pa za 20 odstotkov, povečali bodo pridelavo koruze na večjih proizvodnih površinah in uporabili predvsem kvalitetne hibridne sorte. Po sprejetem programu in že pripravljenih načrtih bo zgrajenih več sodobnih hlevov, da bi preusmerili kmetije v specializirane živinorejske obrate. Prek hranilno-kreditne službe in z združevanjem sredstev zainteresiranih gospodarskih organizacij bo za kreditiranje kmetij, ki se preusmerjajo v večje tržne proizvajalce mleka in mesa, na voljo več sredstev. Ta sredstva so namenjena za ureditev zasebnih kmetij, vendar bo pri tem potrebna pomoč tudi v obliki bančnih kreditov. Sklad za kmetijstvo bo financiral tudi v letošnjem letu izobraževanje kmetov na seminarjih in poučnih ogledih ter štipendiral kmečke fante v kmetijskih šolah. Z urbanizacijo občine Kamnik so dane vse možnosti, da bi začeli racionalneje izrabljati stanovanjske površine, kar kažejo že sprejeti in predvideni ukrepi s tega področja. Skupščina občine Kamnik ima že sprejet urbanistični program za celotno območje ter urbanistične načrte za posamezne predele občine, kakor tudi ustrezne urbanistične rede. V mejah dosedanjega opravljenega dela na tem področju bodo v letu 1972 urbanistični program po potrebi dopolnjevali. Izdelani bodo zazidalni načrti za blokovno gradnjo na Spodnjem Perovem, za individualno gradnjo v Novem trgu in v Stranjah ter za dopolnitev zazidav v Mostah in Komendi; izdelani pa bodo tudi ustrezni načrti, ki bodo omogočili žazidavo na območjih, ki se urejajo z urbanističnim redom, in to v Tuhinjski dolini in dolini Črne. Tako se bo nadaljevala blokovna gradnja na Grabnu in na Sp. Perovem, z izdelavo že navedenih zazidalnih načrtov pa bo možna individualna gradnja v Novem trgu, Stranjah, Mostah in Komendi. V Kamniku, na Jeranovem, Vrhpolju in v Podgorju obstajajo številne nepozidane parcele, ki jih bo možno v letu 1972 pozidati. SPLOŠNA PORABA Pri oceni posameznih virov proračunskih dohodkov je v skladu z nakazanimi merili upoštevati, da se bo masa osebnih dohodkov zvečala za okoli 18 % in ob neizpremenjeni prispevni stopnji v tej višini tudi prispevek iz OD. Promet blaga in storitev, ki je obremenjen s prometnim davkom, naj bi se zvečal za 19 do 20%, in to predvsem zaradi povečanja cen. Drugi viri dohodkov bodo dosegli različne stopnje rasti; nekateri se bodo povzpeli nad lansko izpolnitev, drugi pa bodo tudi pod njo Uveljaviti je treba načelo, da gospodarstvo letos ne bo ooremenjeno z novimi dajatvami, razen v posebnih primerih, kjer bi prišlo z zainteresiranimi in prizadetimi dejavniki do sporazumov ali dogovorov. Nespremenjena bo Občinska skupščina je na svoji seji 3. februarja sprejela osnutek resolucije o gospodarskem in družbenem razvoju občine Kamnik v letošnjem letu in ga dala v javno razpravo. O tem, kakšen naj bi bil letošnji razvoj gospodarstva in družbenih dejavnosti v naši občini, bodo do 10. marca tekle razprave v družbeno-političnih organizacijah, v delovnih organizacijah in na zborih volivcev. Poglejmo na kratko, katere so glavne značilnosti predvidenega razvoja. ostala davčna politika tudi do drugih zavezancev. Na tej podlagi so danes stvarne možnosti, da bi letos povečali skupne proračunske dohodke za 14,5 do 15 % nasproti letu 1971. Za druge skupne potrebe, izpolnjevanje programa negospodarskih investicij, vlaganja v komunalne in druge namene bodo tudi v letu 1972 združevali sredstva iz gospodarstva in negospodarstva. Občani bodo s samoprispevkom, ki je bil uveden lani, pomagali urediti marsikak komunalni problem v krajevnih skupnostih. V Kamniku bodo letos začeli graditi mestni vodovod. Investicija bo znašala 2,8 milijona novih dinarjev; sredstva se bodo oblikovala s kreditom v višini 0,9 milijona N-din, Komunalno podjejtje bo prispevalo 0,5 milijona dinarjev, razlika pa bo krita iz samoprispevka in drugih virov. V prvi fazi bo opravljen priključek iz zajetja v Stranjah na obstoječi vodovod oz. glavni cevovod. Tudi ostale krajevne skupnosti bodo urejale predvsem vodovode, gradile transformatorske postaje in modernizirale posamezne ceste v skladu z njihovimi letnimi in petletnimi programi. Krajevna skupnost v Komendi bo letos modernizirala še 2,7 km cest. Krajevna skupnost v Vranji peči bo zgradila nov vododov, ki bo veljal 150.000 N-din. Krajevna skupnost v Črni bo izboljšala vodovodno omrežje v skupni vrednosti 500.000 N-din in sodelovala pri izgradnji trafo postaje. Krajevna skupnost v Tunjicah bo začela z deli na vodovodnem omrežju. Krajevna skupnost v Nevljah bo izvajala dela na trafo postaji. Kamniška krajevna skupnost bo nadaljevala z že začetimi deli na cestah, kot so Parmova, Sadnikarjeva, Petruškova in Jenkova. Zgradila bo pločnik ob športnih objektih in ob kopališču, zgradila bo brv čez Bistrico pri Svitu in modernizirala še nekatere druge ulice, ki jih bodo sofinancirali občani, kot so del Jurčičeve ulice, Smolnikarjeve ul., ul. Toma Brejca itd. POSTOPNO REŠEVANJE PROBLEMOV V ŠOLSTVU Delovne organizacije bodo z družbenimi dogovori tudi letos sodelovale pri izpolnjevanju sprejetih programov razvoja šolstva. Samoupravno dogovarjanje je toliko bolj potrebno, ker vseh problemov ni moč reševati hkrati, temveč je treba dati prednost najbolj perečim. Predvidevamo, da bomo letos za osnovno šolo v Stranjah pokrili za 90 milijonov starih din anuitet. Ostanek sredstev sklada in to približno 60 milijonov starih din pa je predviden za adaptacijo podružnične šole v Vranji peči. Temeljna kulturna skupnost, ki je bila ustanovljena lani bo pripravila srednjeročni program razvoja kulturne dejavnosti v občini Kamnik. POZORNOSt SOCIALNO ŠIBKIM OBČANOM Letos bo občinska kon. SZDL pripravila predlog programa o varstvu ostarelih in pomoči potrebnih občanov, ki ga bo sprejela občinska skupščina. Občina bo posvetila vso pozornost socialno šibkim občanom med drugim tudi z ustrezno razdelitvijo in povišanjem socialnih podpor. V kratkem bo začel delovati klub upokojencev v Kamniku, predvidena pa je tudi ustanovitev kluba zdravljenih alkoholikov. Izdelani so tudi že vsi načrti za gradnjo doma starostnikov, ki bo sprejel približno 80 varovancev, predračun pa znaša 1,2 milijarde starih dinarjev. V letu 1972 bodo pričeli z gradnjo prve faze v vrednosti okoli 730 milijonov starih din. Na področju otroškega varstva bosta letos dokončana adaptacija in prizidek k otroškemu vrtcu Antona Medveda y Kamniku v skupni vrednosti 200 milijonov starih dinarjev. S tem bo vrtec lahko sprejel še 60 otrok, in sicer 40 otrok od 1 do 3 let starosti in 20 otrok od 3 do 7 let. Občinska skupščina bo skupno z ostalimi dejavniki letos izvedla tudi obsežne naloge na področju splošnega ljudskega odpora. Letos bo treba sprejeti tudi srednjeročni program razvoja kamniške občine, ki bo usmerjal gospodarski in družbeni razvoj občine v prihodnjih petih letih. I 160 MILIJONOV S DIN ZA ŠOLE: PREDSTAVNIKI KAMNIŠKIH PODJETIJ SO KONEC JANUARJA SKUPNO PODPISALI DRUŽBENI DOGOVOR O SREDSTVIH, KI JIH BODO KOLEKTIVI LETOS PRISPEVALI V SKLAD ZA RAZVOJ DRUŽBENIH SLUŽB. S TEM DENARJEM BODO LETOS ZAČELI OBNAVLJATI ŠOLSKO ZGRADBO NA VRANJI PEČI IN POKRILI NEKATERE. OBVEZNOSTI IZ PRETEKLEGA LETA. BOLJŠI ČASI ZA KAMNIŠKI TURIZEM? Konec januarja je bil v Kamniku zanimiv posvet o nekaterih problemih turizma na Kamniškem. Udeležil se ga je tudi ing. Franc Razdevšek, član republiškega izvršnega sveta. Na posvetovanju so sodelovali predstavniki turističnega podjetja Viator (bivši Ljubljana transport), Ljubljanskega investicijskega zavoda, dr. Miha Potočnik, predsednik Planinske zveze Slovenije, dr. Danilo Dougan, predsednik Turistične zveze Slovenije, Sergej Vošnjak, podpredsednik Ljubljanske mestne skupščine, predstavniki ljubljanskih občin, kamniškega turističnega društva in drugi. Razgovor je sklicala občinska skupščina Kamnik z namenom, da bi proučili možnost za hitrejšo ureditev turističnih objektov na Veliki planini in v Kamniku in ugotovili možnost za asfaltiranje ceste od žičnice do Kamniške Bistrice. Kot je povedal predstavnik Viatorja Prime, bodo po programu, ki ga pripravljajo v sodelovanju z Ljubljanskim investicijskim zavodom, zgradili hotel s 120 posteljami pri spodnji postaji žičnice, uredili Malograjski dvor, kjer bo 40 ležišč, zgradili samopostrežno restavracijo na Zelenem robu, podaljšali sedež-nico na Veliki planini, napeljali vodovod in elektriko na Veliko planino itd. Predvidevajo, da bodo vključno s hotelom v Kamniku za te investicije v 3 do 4 letih potrebovali okrog 8 milijard S din. Zato so že predložili vso dokumentacijo Ljubljanski banki s predlogom za 2 milijardi S-din posojila. Pri Viatorju menijo, da bo uresničenje tega obsežnega programa v veliki meri odvisno od razumevanja Ljubljanske banke pri dodeljevanju kreditov. Na posvetu smo slišali zanimive podatke o tem, da se je obisk Velike planine drugo leto po rekonstrukciji ceste do žičnice povečal za 128 %, da letno potuje po cesti od Stahovice priti Kamniški Bistrici 1,300.000 turistov, kar je enako kot v Bohinj itd. Skratka, podatki, ki kažejo, da to področje postaja zanimivo zlasti za Ljubljano. Zato problem razvoja Velike planine in doline Kamniške Bistrice ne more biti samo stvar kamniške občine, pač pa bi se morali /;t pospešen razvoj zanimati mnogo širše. V tem smislu so razpravljali tudi o asfaltiranju podaljška ceste od žičnice" do Kamniške Bistrice - približno 3 km je dolg ta odsek. Za to delo bi bilo potrebnih okrog 200 milijonov S-din. Kamniška občina teh stroškov ne zmore sama. Zato naj bi sodelovale tudi ljubljanske občine in republiški cestni sklad. Z asfaltiranjem tega dela ceste bi se še bolj odprl naš gorski svet, saj je Kamniška Bistrica eno izmed osrednjih izhodišč za Kamniške Alpe, je poudaril dr. Potočnik, predsednik Planinske zveze Slovenije. Po mnenju dr. Dougana bi se z urejeno cesto Kamniška Bistrica še bolj vključila v kompleks Velike planine. Ing. Razdevšek je menil, da se tudi tujci zelo zanimajo za Kamniško Bistrico, seveda pa jih brez urejene ceste ne bomo pritegnili. Potrebna je določena solidarnost ljubljanskih občin. Če moderniziramo magistrale, kapilar ali vej, ki jih napajajo, ne smemo zanemarjati. Sklep razgovora jc bil. da bodo pripravili program financiranja v več inačicah in ga predložili v razpravo skupščinam ljubljanskih občin in republiškemu cestnemu skladu. S. PREUREDITEV ŠOLE NA VRANJI PEČI Občinska skupščina je na seji 3. februarja ponovno razpravljala o vprašanju ali na Vranji peči zgraditi novo šolo ali pa prenoviti sedanjo. Potem ko je Marjan Založnik, predsednik sveta za šolstvo, kulturo in telesno vzgojo razložil odbornikom, koliko denarja bi potrebovali za eno ali drugo rešitev, seje skupščina odločila za razširitev in ustrezno prenovitev sedanje zgradbe. Po oceni strokovnjakov stroški za obnovo ne bi presegli 50 milijonov S-din, medtem ko bi bilo potrebnih za novo zgradbo najmanj 90 milijonov S-dinarjev. Odbornik Fornazarič je opozoril, daje včasih obnavljanje stare zgradbe dražje kot gradnja nove. Skupščina se je odločila za popravilo in razširitev sedanjega šolskega poslopja, ne samo zaradi nižjih stroškov, pač pa bo na ta način ugodeno občanom Vranje peči, ki želijo imeti poseben prostor za delo organizacij in društev. Šoloobveznih otrok je v tej krajevni skupnosti čedalje manj. Zato je takšna odločitev skupščine v tem trenutku edino mogoča rešitev. Nekatera na pol prazna šolska poslopja so dobra šola tudi za skupščino. S. VPRAŠANJA IN PREDLOGI ODBORNIKOV Odbornik FRANC LUŽO-VEC z Duplice je predlagal, naj strokovne službe občinske uprave poskrbijo za izmero in odborniki občinske skupščine so se poslovili od milana logarja, dolgoletnega občinskega tajnika. v zahvalo za njegova prizadevanja so mu ob tej priložnosti izročili oljno sliko - delo akademskega slikarja ierda mayerja. PISMO KAMNIŠKEMU OBČANU Tovariš urednik! Prejel sem zaprošeni izvod Kamniškega občana, za kar se lepo zahvaljujem . Imam nekaj pripomb, za katere prosim, če bi jih priobčili v Kamniškem občanu. V 11. številki Kamniškega občana, na 4. strani v članku: Partizanske bolnice - Vstaja v domačem kraju bi bilo potrebno pojasnilo. V dolini Kamniške Bistrice so bili za časa NOB razni bunkerji. Bolnico v Beli so gradili predvsem sedaj že po- kojna Peter Uršič in Janez Koželj ter še živeči Franc Zobavnik iz Županjih njiv. Slednja dva sta dlje časa sodelovala pri gradnji raznih bunkerjev. V rednem delovnem razmerju sta bila pri Gozdni upravi oziroma Meščanski korporaciji. Za ves potreben rezan les in drugo pa sem skrbel sem, da je redno prihajal z žage na Stahovici. Bolnico v Beli so februarja 1945 izdali in požgali. Vsi ranjenci in drugi, ki so bili v njej, so bUi pravočasno preseljeni drugam. Med poži-galci te bolnice je bil kot vodja zlo- glasni gestapovec Najnar. Tudi sam bi takrat skoro postal žrtev teh okrutnežev, le srečno naključje je naneslo, da sem odnesel zdravo kožo; kljub temu, da me je gestapovec Najner močno pretepel s puškinim kopitom. Manjša bolnica pa je bila tudi v dolini Korošice pod Krvavcem. Pokojna Frančiška Brnot je bila v bolnici v Beli za kuharico, drugi pa so prijeli za delo, kolikor in kadar je bilo potrebno. Slavko Benkovič, Dob trasiranje cest v novem naselju na Duplici. Vprašal je tudi, zakaj Komunalno podjetje ne odvaža smeti od stanovanjskih hiš za restavracijo Stol, pač pa morajo stanovalci sami prenašati posode za smeti do glavne ceste. Odbornik FRANC PANČUR iz Stahovice predlaga, naj skupščina uredi z rudnikom kaolina glede njegove odsotnosti z dela, kadar se udeležuje občinskih sej. Sedaj mora zamenjati delovno izmeno ali pa vzeti letni dopust, kadar gre na sejo. Predsednik skupščine je pojasnil, da so vse delovne organizacije ob izvolitvi odbornikov izjavile, da za udeležbo njihovih odbornikov na sejah ne bodo zahtevale nadomestila. Ce sedaj rudnik kaolina želi povrnitev stroškov, bo skupščina izgubljeni zaslužek povrnila. Odbornik MIRO FORNA-ZARlC iz Kamnika je predlagal, da bi skupščina zahtevala od lastnikov stanovanjskih hiš v mestu, naj na strehe namestijo snegolove. Zadnje dni, ko je bila odjuga, smo bili pogosto priča nenadnim plazovom snega z mestnih streh. Odbornik JOŽE KONCILJA iz Tuhinja je vprašal, zakaj za Tuhinj še niso kupili bika - ple-menjaka, o čemer je občinska skupščina sklepala že lani. VINKO DOBRNIKAR, ravnatelj osnovne šole T. Brejca, je opozoril, da na parkirnem prostoru ob šoli otroci stopajo iz avtobusa naravnost v velike luže. Zato bi bilo prav, če bi Komunalno/podjetje jame čimprej zasulo z gramozom. Takoj iščem učenko v kozmetiki Pogoj: uspešno dokončana osnovna šola in starost do 17 let. Ponudbe na Kamniški občan, Kamnik. Ljubljanska "Kozmetičarka-" MILIJON 300 T1SOC TURISTOV LETNO NA CESTI STAHOVICL KAMNIŠKA BISTRICA IN 180 TISOČ PREVOZOV Z GONDOLNO Ž)Č NICO KAŽE, DA MORAMO RAZVOJU GOSTINSKO TURISTIČNIH «1 JEKTOV NA VELIKI PLANINI IN DOLINI BISTRICE V PRIHODta POSVETITI VEČ SKRBI. jv] el -os Jh la GRADNJA PREČNE ULICE NA TRŠKEM POLJU ut id in lin ro i < )k ■•T V Odborniki občinske skupščine so na zadnji seji odložili sklepaj o gradnji prečne ulice na Trškem polju, ki bo povezovala u,0l Vilka Rožiča z Vegovo ulico. jj, Treba bo namreč spremeniti zazidalni načrt, ki naj bi vseb kamor je mislil v začetku 8. razreda. Navadno ga begajo tre-utne šolske ocene iz določenih šolskih predmetov, razmišlja pa >di o materialnih možnostih družine. Mladostnikove poklicne imere je v drugi polovici 8. razreda pogosto precej težko spre-'injati. Zdi se nam, da je gluh za vsa opozorila in brez pomoči rokovnih služb gre zelo težko. Če mladostnik sprejme spoznanje, i v določenem poklicu ne bo šlo, mu je običajno za vse druge oklice vseeno in je zato pripravljen sprejeti vsak drug nasvet. •"To nestrokovnjaka lahko zavede, mu da vtis, daje vse dobro. Vedeti moramo, da je za mladostnika poklicna odločitev težak epaioblem. Večinoma ga jemlje zelo resno. V njem je zato vse polno la u'Omov in ga je kaj lahko še bolj zbegati. Na mladostnika imajo lik vpliv njegovi profesorji in starši. Prav zato nepremišljena be-'sema. teh zadene najtežje. Ne silimo v mladostnika s svojimi mnenji, >ljan 8a nC Poznamo dovolj dobro. eTif KAJ UPOŠTEVATI PRI IZBIRI POKLICA? —, Ve liko neprijetnostim bi se izognili, če bi mladostniku dovolj 3daj pojasnili, kaj vse mora upoštevati pri svoji poklicni izbiri, da mogel to namero tudi realizirati. Naj naštejem najvažnejše pole: 1. Mladostnikove želje, nagnjenja, poklicni interesi, ki mu poma-J° zlasti pri premagovanju težav, najsi bo v času šolanja ali pri jjdočem poklicnem delu. Posamezniku dajejo delovnega elana in f čutek zadovoljstva, sreče. P; Sposobnosti in spretnosti so pogoj za uspešnost v določeni favnosti. Vsa kasnejša prizadevanja otroka, vplivi staršev in šole možnosti le razvijajo ali pa jih ne razvijajo in se pri mladostniku pjo kot nadarjenosti. Le redko kdo je široko, za vse nadarjen in }v tako je izjemoma malokdo nadarjen le za eno stvar ali nič. Ff gotovo pa so vsi učenci,'ki dokončajo 8. razred osnovne šole v P1 občini, vsaj normalno nadarjeni: lahko so poprečni ali v kaki psobnosti tudi močneje prizadeti. Večina ima določene sposob- oHiVlŠe' druge pa nize razvite- To ne bi bll° nič posebnega, če bi ptuočali za tako šolanje in bodoči poklic, ki v večji meri zahteva JJ P" mladostniku više razvite sposobnosti, sicer pa moramo X)i«l k« °Vati neusPen- Strokovne šole so že toliko zahtevne, da s še NIS1^ Pridnostjo ni mogoče nadomestiti pomanjkljivih sposob-.STJsti. j • zdravstvene posebnosti — t. j. zdravstvene težave posamez-•3. njegove deformacije, odpornost posameznih telesnih organov "Jih funkcioniranje. Npr.: mladostnik s ploskimi stopah naj se i loča za poklic, v katerem je potrebno delo opravljati pretežno |e in še zlasti ne, če je potrebno pogosto prenašati večja bre- "3.. fkvare vida so prepreka, da bi mogli biti trajneje uspešni v po-ki zahteva precizen vid, ah kjer bi zaradi prepočasnega reagi-jja na vidne dražljaje lahko nastala nesreča. Zdravstvene poseb-f1 Posameznika se morajo skladati s telesnimi zahtevami izbra-f Poklica, sicer je povečana nevarnost za poklicna obolenja, feča pri delu, za prezgodnjo invalidnost. šolski uspeh v dosedanjem šolanju. Nekatere šole postavljajo |P°goj za vpis določen šolski uspeh, druge pa zahtevajo le višjo ?°iz za njihovo stroko glavnih šolskih predmetov. Najstrožje se I drži administrativna šola v Ljubljani, ki zahteva prav dober pn iz osnovne šole. ega^kki uspeh je tudi kazalec nagnjenj mladostnika za šolsko delo IŠKJ| 8°Ve delovne navade. Nekatere je,šolskemu delu treba priga-EDElJ. drugi skrb za pripravo za šolo prevzamejo nase. Starši jih DR)rt?^eJ° le ODČasno m še to bolj zaradi tega, da pokažejo, kako £jrr Jemljejo tovrstno delo. ! DVf t na Pomerjanjem šolske uspešnosti m porabo časa za pripravo za 'nlSfrv' Precej dobro oceniti tudi sposobnosti. Poprečno nadar-hM aJ bi bil ob normalnem prizadevanju dober v šoli. V naši ni Potrebujejo v poprečju učenci osmih razredov 2-3 ure na a Pripravo za šolo: za naloge, učenje, ponavljanje, risanje itd. Šolski uspeh služi kot orientacijsko sredstvo, in je zelo pomembno, da je čimbolj objektiven. Slabša šolska uspešnost tudi pri bolj nadarjenem zniža ambicije. Zelo dober šolski uspeh, ki ni pogojen z višjimi sposobnostmi, pa razvije nerealno visoke ambicije, česar posledica je neuspešnost v zahtevnejši šoli. 5. Materialne možnosti družine so bile zlasti v preteklosti odločilno pomembne za poklicno izbiro. Danes ni več težko dobiti štipendije, če je le kandidat za izbrani poklic dovolj nadarjen in uspešen v šoli. Tudi vajeniške nagrade za nekatere poklice so zelo visoke: v gradbeništvu, lesni stroki, gumarstvu, rudarstvu in še v nekaterih drugih zadostujejo za preživljanje v času šolanja. Prav gotovo pa so materialne možnosti še vedno resen pogoj za šolanje. Če mladostnik od staršev ne more pričakovati niti minimalnih sredstev za preživljanje v času šolanja, se bo pač moral odločati za tak profil šolanja, ki ga v našem družbenogospodarskem življenju primanjkuje - za deficitarni poklic. V tem primeru bo prav gotovo dobil družbena sredstva za šolanje. 6. Družbene potrebe: Zavod za zaposlovanje spremlja družbene potrebe po vajencih, pa tudi po delavcih vseh strokovnih profilov, in to za posamezne delovne organizacije, občine in za vso Slovenijo. Podatkov se poslužujejo zlasti tisti, ki se žele zaposliti ali izučiti v poklicu. Največja težava službe za poklicno usmerjanje je v nepoznavanju perspektivnih potreb po posameznih strokovnih profilih kadrov. Iz povpraševanja po posazenih profilih tehnikov v zadnjih letih bi mogli zaključiti, da v naši občini manjka strojnih, kemijskih, tekstilnih, papirniških, ekonomskih tehnikov, vzgojiteljic. Ti poklici so torej pri nas deficitarni vsako leto je več razpisov štipendij za te profile, kot pa je kandidatov. Prav tako pa je možno ugotoviti suficitarne poklice, ko je več kandidatov kot pa možnosti zaposlitve. Naj naštejem le najbolj izstopajoče suficitarne tehniške poklice: gozdarski, sanitarni, veterinarski, farmacevtski, usnjarski tehnik, za kar se v naši občini že dlje časa ni odprlo nobeno ustrezno delovno mesto, pa tudi v slovenskem merilu je teh kadrov že preveč. Zelo težko pa dobe ustrezno zaposlitev tudi kmetijski, galanterijski tehniki, zobotehniki. Ni povpraševanja tudi po elektrotehnikih, a ta poklic drugje v Sloveniji ni suficitaren. Kandidate z izobrazbo suficitarnega profila skušamo prešolati, če imajo ustrezne sposobnosti. Veliko pa se jih zaposli kot nekvalificirani delavci. Razumljivo je, da za suficitarne poklice ni razpisanih štipendij. Mladostnika je treba osveščati, da mora pri izbiri poklica upoštevati vse naštete najvažnejše pogoje, da bo lahko svojo poklicno namero tudi uresničil, kajti ni verjetno, da bi za vsak poklic: — opravil sprejemni izpit, — dokončal šolanje, — v nekaterih poklicih je prevelika verjetnost, da bi se ponesrečil, — ah zbolel, — osebno napredoval, veliko zaslužil - bil srečen.S Prihodnjič bomo več spregovorili o željah, potrebah in možnostih pri izbiri poklica v naši občini pred koncem šolskega leta. BALOH STANKA, dipl. psih. Skakalne tekme brez gledalcev: Edine letošnje skakalne tekme v Kamniku so organizirali kamniški pionirji člani smučarskega kluba. Sami so napisali plakate in jih nabili po Kamniku, uredili malo 20-metrsko.skakalnico. Z velikim veseljem so se poganjali prek skakalnice, nekateri med njimi so se pognali celo z velike skakalnice. Sodniški zbor pa je objavil rezultate: 1. Mito Grzinčič, 2. Milan Gladek, 3. Zlatko Kovač, 4. Franci Čeh itd. Nihče se ne briga za nas, so dejali pionirji, nimamo nobenega trenerja, funkcionarji niti pogledat niso prišli, pravijo, da je klub razpadel,in podobno, vendar mi smo pripravljeni sodelovati in bomo še skakali. — Ah ne bi odbor smučarskega kluba Kamnik o teh pripombah malo razmislil in tudi ustrezno ukrepal. Zakaj imamo potem v Kamniku sploh skakalnico? OBČNI ZBOR TURISTIČNEGA DRUŠTVA KAMNIK Na občnem zboru kamniškega turističnega društva so po poročilu predsednika dr. Erantarja obravnavali pereče probleme kamniškega turizma. Govorili so o potrebi po gradnji hotela v Kamniku, o nujno potrebni obvozni cesti, o životarjenju planinske koče na Starem gradu in številnih drugih vprašanjih. Predlagali so tudi, da bi čimprej uredili dostop na malograjske razvaline, popravili kabine na kamniškem kopališču ter uredili park in otroško igrišče ob Kamniški Bistrici v Mekinjah. Kamniški dan narodne noše je imel lani velik odmev tudi v zamejstvu. Turistično društvo je dobilo več zahval za gostoljubnost iz Radiš na Koroškem, iz Trsta in Rezije. Razmišljajo tudi, kako bi to tradicionalno prireditev vsebinsko še bolj obogatili. Pričakujejo tudi večje sodelovanje kamniških podjetij, posebno gostinskih in trgovskih. Po občnem zboru je dr. Miloš Levičnik iz Ljubljane z izvirnimi barvnimi posnetki predstavil Mezopotamijo. POGLED NA RAZSTAVO MODERNE UMETNOSTI? NE, ZANIMIV POSNETEK JE KAMERA ZABELEŽILA V SKLADIŠČU POLIZDELKOV V NOVI TOVARNI INDUSTRIJE POHIŠTVA NA DUPLICI. NA SLIKI SO ZLOŽENA OGRODJA ZA PISALNE MIZE. KAMNIŠKI OBČAN FEBRUAR 197 kulturni koledar FEBRUAR - MAREC V KAMNIŠKEM MUZEJU sta odprti stalni razstavi: oddelka NOV in upognjenega pohištva. V renesančnem pritličju pa je na ogled razstava: rezljana vrata v Tuhinjski dolini (s katalogom). MUZEJ je odprt: vsak petek, soboto in nedeljo od 9. do 14. ure in vsako sredo od 9. do 16. ure. Predhodno najavljene skupine si razstave lahko ogledajo vsak dan. Prostori so ogrevani. LJUDSKA KNJIŽNICA V ponedeljek, torek in sredo — izposoja knjig: 14. do 17. ure, čitalnica od 12. do 19. ure V četrtek, petek in soboto -izposoja knjig: od 9. do 14. ure, čitalnica od 7. do 14. ure. DVORANA KINO - DOM PETEK, 12. februarja: kulturni program v počastitev Prešernovega dne Z naslovom Za staro pravdo bo pripravila, Gimnazija. PETEK, 25. februarja: gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega s komedijo Žarka Petana: Raj ni razprodan ali Reforma v paradižu. PETEK, 24. marca: Francis Weber: Pogodba, komedija, gostuje Mestno gledališče ljubljansko Predstavi ob 16.30 in 20. uri za kolektive in abonma PETEK popoldanski in večerni. Vstopnice bodo tudi v prodaji. USPEL KONCERT LIRE Za Dan Jugoslovanske ljudske armade napovedan koncert LIRE so morah zaradi zakasnitve pri preurejanju velike dvorane v kinu Dom prestaviti na januar. Občinska konferenca SZDL je zato predlagala, naj bi bil ta koncert 21. januarja, z njim pa bi poleg 30-letnice vstaje počastili tudi pomemben jubilej, ki ga letos proslavljamo v Sloveniji — 30-letnico ustanovitve prvih slovenskih brigad. Uvodni govor o pomenu te obletnice je imel ing. Ferdo Cvetko, predsednik občinske konference SZDL. Stilni koncert slovenskih vojaških pesmi so pevci LIRE začeli z narodno Le vkup, uboga gmajna. Program je obsegal 17 pesmi z vojaško tematiko. Poleg skladb Kamila Maska, Emila Adamiča in Frana Gerbiča, ki je uglasbil Rudolfa Mai-stra-Vojanova Rožmarin, so v prvem delu koncerta prevladovale narodne pesmi v priredbi znanih skladateljev (Marolt, Pregelj, Pre lovec itd.) Vrh koncerta so pevci LIRE dosegli s pesmimi iz NOB. Mogočno so zadoneli zvoki pesmi Na juriš, Komandant Stane in Himna štirinajste. Pevski zbor LIRA je pod tenkočutno taktirko prof. Sama Vremšaka s tem koncertom ponovno pokazal svojo visoko umetniško raven. Res lep trenutek v skromnem kulturnem življenju našega mesta. S. S koncerta lire v prenovljeni dvorani doma: pevci ocenjujejo da je sedaj kamniška dvorana bolj akustična, kot je bila pred prenovitvijo ČUVAJMO SPOMENIKE NARAVE V sestavku, ki smo ga pod tem naslovom začeli v prejšnji številki OBČANA, smo opozorili na nenačrtno in brezbrižno uničevanje zelenja in ukrasnega drevja v mestu in okolici. Lepi primerki redkega drevja so poštah žrtev sekire, ker ga nihče ni branil in obranil pred uničenjem. Pa tudi cele skupine listavcev ah iglavcev so PRIPOROČAMO Že leta 1970 je pri Cankarjevi založbi izšla knjiga arh. Marjana Mušiča: Arhitektura slovenskega kozolca. Čeprav teče že drugo leto od izida knjige, vas, spoštovani bralec, želimo opozoriti na to pomembno delo, če ste ga morda prezrli. Arhitektura slovenskega kozolca je monografija o arhitekturi gospodarskega poslopja, ki je del naše slovenske pokrajine in o katerem pravi avtor knjige: „... kozolec, spomenik slovenskega ljudskega stavbarstva." Knjiga je bogato opremljena s slikami. Cena"V platno vezani knjigi je 125,00 din. Založba Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva je s sodelovanjem Slovenskega etnografskega muzeja v preteklem letu izdala knjigo dr. Marije Makarovič: Slovenska ljudska noša". Delo podaja pregled posameznih kosov ženske in moške noše, pregled kmečkega oblačenja od srede 19. stoletja do danes. Oblačila so predstavljena s številnim shkovnim gradivom in posnetki originalnih krojev glavnih tipov noš in njihovih variant. Delo dopolnjuje slovarček narečnega poimenovanja posameznih kosov ženske in moške narodne noše. Cena v platno vezani knjigi je 175,00 din. Cankarjeva založba je z reproduciranim ponatisom Valvasorjeve Topografije vojvodine Kranjske ustregla vsem ljubiteljem grafičnih del. Obsežno delo, ki je prvič izšlo leta 1679, je tako našlo pot na hišne knjižne police. Delo, ki je posneto po originalu, prikazuje podobe gradov, trgov in mest na ozemlju nekdanje Kranjske. V umetno usnje vezana knjiga obsega 722 strani in stane 260,00 din. Skoraj istočasno, kot je izšlo epohalno delo Janeza Vajkarda Valvasorja za Kranjsko, je izšla Vischerjeva: Topografija vojvodine Štajerske, katere ponatis pri Cankarjevi založbi dopolnjuje podobo gradov, mest in trgov iz 17. stoletja pri nas. Obseg knjige, vezane v umetno usnje, je 396 strani, stane pa 220,00 din. Pred nekaj dnevi je pri Mladinski knjigi izšel Evropski umet-nostnozgodovinski leksikon, ki je sad dolgoletnega dela umetnostnega zgodovinarja, izrednega univerzitetnega profesorja v Ljubljani, dr. Luca Menašeja. Slovenci smo dobili enkratno strokovno delo, ki naj z 9000 gesli služi kot praktično pomagalo tako strokovnjakom kot tudi širšemu krogu bralcev, predvsem pa šolnikom in študentom. V Leksikonu je upoštevana evropska umetnost od starih Grkov do sodobne svetovne umetnosti. V večini primerov navaja Leksikon ustrezen seznam literature, tako da bo lahko služil tudi kot bibliografski repertorij in vodnik. Cena knjigi, ki obsega 2398 strani, je 450,00 din. Naštete knjige lahko kupite (nekatere so v kamniških knjigarnah že na zalogi) aH naročite v Kamniku: - pri Državni založbi Slovenije (Kidričeva 13) — ah v Knjigarni (Ljubljanska cesta), lahko pa si jih že danes izposodite v Ljudski knjižnici v Kamniku. po nepotrebnem morale pasti zaradi samovolje posameznikov ah pa so to zahtevale gradnje. Posledice pa so iste, mesto je zgubilo mnogo zelenja, ki mu je bilo v okras in ponos. Tako je na primer med cerkvijo in rojstno hišo generala Maistra stala vrsta visokih, lepih smrek. Brez kakršnega koli posveta ah odobritve jih je dal lastnik (v tem primeru župnijski upravitelj) posekati. Sicer pa si lahko postavimo vprašanje: kdo pa je takrat skrbel za ohranitev zelenja v mestu? Na Grabnu so sredi lanskega leta posekah skupino lepih smrek, ki so se morale umakniti novim stanovanjskim blokom. Zvesto so branile mesto pred prehudim vetrom s planin, zdaj pa bodo to dolžnost prevzela stanovanjska poslopja. Kljub temu pa bi morda katero od teh dreves lahko ostalo na nezazidanem delu zemljišča, seveda, če se gradbena ihta ne bo raz-besnela vse do ceste. Poglejmo še, kako neodgovorno smo oropali Stari grad. Ob peš poti, ki vodi iz Novega trga na najlepšo izletniško točko v neposredni bližini mesta, na Stari grad, so na južnem pobočju rasle tri krasne bukve. Drobnim gozdnim prebivalcem so že desetletja trosile obilje žira. V letih stiske v prvi svetovni vojni smo ga nabrali zvrhane mernike in ga tudi stiskah za olje. Po osvoboditvi so takoj prvo leto posekah dve bukvi za polena, tretja pa je večji obisk v kamniški knjižnici: odkar je ljudska knjižnica dobila nove prostore, si v njej vsako leto izposodijo bralci več knjig. obisk bi bil verjetno še večji, če bi imela knjižnica toliko sredstev, da bi lahko posamezne knjige „nabavljala v več izvodih ostala v občudovanje izletnikom, ki so hodih na Stari grad. Kamniški planinci so namreč takoj po osvoboditvi na razvalinah gradu zgradili na temeljih okupatorjevega bunkerja prijazno planinsko zavetišče. Obiski izletnikov so poštah prava romanja, to pa je postalo usodno za bukev, ki je imela v premeru 80 cm. V želji, da bi čim bolje uredili pot, so posekali dve korenini bukve. Lepo drevo, ki je že prej z odstranitvijo dveh sestrskih dreves izgubilo svojo naravno oporo, je podrl hud veter z zahoda. Nekaj sežnjev drv je bilo preskromno nadomestilo za zadovoljstvo in občudovanje, ki ga je nudilo drevo izletnikom. Nekohko više od bukve, že blizu zelene trate Starega gradu, je tudi tik ob poti raslo najvišje in najlepše drevo v kamniški okohci. To je bila vrtna smreka, ki je imela pri dnu 80 cm v premeru, ravno in visoko deblo pa je stalo na samem in kraljevalo nad okolico. Posekali so jo leta 1966, da bi iz njenega debla napravili skodle za streho planinskega doma na Starem gradu. Zaman so se izletniki zgražah nad takim posegom v naravo. Ko je bilo drevo posekano, smo lahko ugotovih, da je bilo staro 125 let in so ga torej zasadili še tlačani barona s Križa, ki je bil lastnik gozdov. Zanimiva je bila ugotovitev, da se je v zadnjih 50 letih deblo odebelilo v premeru samo za 20 cm. Še bi lahko stalo kako desetletje brez bojazni, da bi ga vihar podrl. Zato je zdaj že čas7, da napravimo spisek dreves v mestu in okolici, da jih ohranimo bodočemu rodu, medtem ko smo do sedaj brezbrižno pustih pasti i drevesa, ki so bila pravi sporne-1 niki tvorne sile neuničljive narave. Pa ne kje v nedostopnih gozdovih, ampak ob izletniških poteh, tako rekoč pred našimi, očmi. PRELEPA KATALPA Med drevesi, ki jim še posebej velja naša pozornost, So tud' katalpe, kolikor jih je še ohranjenih v mestu. Tri katalpe rastejo v zelenici ob telovadnici osvnovne šole Toma Brejca, dve pa ob skladišču Metalke, medtem ko sta dve postali žrtev gradnje. ^Katalpa je okrasno drevo i (znanstveno ime je Catalpa Bignonioides) in je visoko do 8 metrov. Iz otoka Jamajka ob ameriški obali so jo že davno presadili v Nemčijo, od tam pa je prišla k nam. Mraz ji ne škodi, zadovoljna pa je z vsako zemljo. Listi so veliki in široko srčasti, beli cveti v pokončnih kitah pa so rumeno in škrlatno progasti. Plodovi so do 20 cm dolgi črtalasti stroki, ki visijo vso zimo na drevesu do novf ozelenitve. Katalpa sodi med lepotna drevesa, ki bi jih kazalo, še razširiti po naših nasadih' Eno drevo ob Metalki je zapi- i sano poginu, ker seje trohnobaj zajedla že globoko v deblo. Zaradi nestrokovnega obrezovanja vej bi utegnila nastati škoda I tudi na drugih drevesih. Morda najlepša katalpa pa j« ob jugozahodnem oglu DomaJ kjer je vhod v garderobe prosvetnega odra. Moti le, da sok veje za prehod Kamničano*!"' tako grobo ob sekane. I. Z. VELJA SI ZAPOMNITI o VEL J A SI ZAPOIV IZ ZGODOVINE SMODNIŠNICE Splošno menimo, da pomeni leto 1852 začetek najstarejšega kamniškega industrijskega podjetja. To je upravičeno, ker je tega leta državni erar kupil dotedanje fužine z namenom, da tu zgradi tovarno za smodnik. Ne smemo prezreti destva, da je takratna Avstrija gospodovala nad vsem severnim delom Italije z Benetkami in Milanom. Stra-tegično je bil Kamnik prav na sredi monarhije, zato je bilo zemljišče kamniških fužin kar primerno za tovarno smodnika. Takrat so smeh izdelovati smodnik samo vojaki, zato so priprave za začetek proizvodnje in nastanitev vojakov zvele nekaj časa. O tem imamo zanesljive zapise tudi iz tedanjih časopisnih vesti, ki jih objavljamo. V Novicah iz leta 1854 beremo na strani 296. Višje armadno poveljništvo je dovolilo, da se na mestu dosedanjih Kacenberških fužin nad Kamnikom sezida cesarska sol- nitarija (Salpeter-Raffineris), dovoljenih je zato 59.245 forin-tov. Na strani 276 pa beremo že nekaj več o kamniški smodniš-nici med drugimi novicami iz Kamnika. O drugih zadevah našega kraja smemo s toliko večjim zaupanjem veselejše prihodnosti pričakovati, ker se nam bo že koj prvo spomlad odprl nov vir blagostanja z zidanjem C. K. solnitarije in zraven tudi škarpe na desnem bregu Bistrice. SI. ministerstvo je dovolilo blizu 100.000 forintov za to oboje zidanje. Kdaj se bodo mlini za smodnik in druga početja pričeli napravljati, se za gotovo ne ve. Na teh krajih pa že vojaška straža stoji in & Laškega (od Lambrate pri Milanu in iz Trevisa, kjer so mlin« za smodnik prodah) so dokaj kotlov, stop, leskovega oglja itd. že sem navozili in v magazine nakopičili. Mislijo pa pf> zidanju mlinov jn drugih napravah najnovejše znajdbe in skušnje o tej reči porabiti. Objavlja 1.1 »FEBRUAR 1972 KAMNIŠKI OBČAN KAJ PRAVITE ? Ko se človek zamisli za deset let nazaj in še več, mu stopijo pred oči nekdanja tako živahna 'zborovanja in sestanki prosvet-nih delavcev bivšega kamniškega okraja. Koliko lepih in prijetnih spominov me obdaja iz tistih d»sov. Takrat smo se vsi prosvetni delavci med seboj dodobra poznali. Veselili smo se že vnaprej dne, ko se bomo spet zbrali, pa naj bi bilo to na zborovanju ali na hospitaciji ali na skupni uradni konferenci, študijskih konferencah. Tedaj smo čutih, da smo velika družina z enakimi problemi. Živahne razprave, pa četudi so bile včasih ostre, so rodile vedno obilen sad in dale vsem koristne napotke za nadaljnje delo v šoli. Posebno doživetje so bila taka zborovanja za tiste naše tovarišice in tovariše, ki so službovah v bolj oddaljenih krajih, kjer so bili največkrat pre- ČE SE HOČE KAMNIK TURISTIČNO USPEŠNO RAZVIJATI, MORA ClMPREJE DOBITI TUDI NOVO AVTOBUSNO POSTAJO. SEDANJA POSTAJA NA TITOVEM TRGU NE MORE VEC ZADOVOLJITI ČEDALJE VEČJIM ZAHTEVAM AVTOBUSNEGA PROMETA, SAJ V KAMNIKU DNEVNO PRIHAJA IN ODHAJA VEČ KOT 100 AVTOBUSOV. puščeni sami sebi in niso imeli nikogar, ki bi jim pomagal urejati večkrat nerešljive probleme. Dvakratni obisk predagoškega svetovalca, če je sploh bil, je bilo vse. Pa so bih na takih službenih mestih največkrat naši najmlajši tovariši in tovarišice brez življenjskih in delovnih izkušenj. Dan zborovanja je bil zanje pravi oddih. Pa danes? Kohko let je že preteklo, ko naših nekdanjih zborovanj, sestankov ni več! Mar smo se spremenili mi, mar se je življenje obrnilo, mar današnji pro- svetni delavec ne čuti več potrebe po nekdanjem medsebojnem zbližanju in tovariški pomoči? Zakaj to? V našem stanovskem glasilu, ki ga mnogi naši prosvetni delavci sploh ne berejo (na žalost!), lahko prebiramo, kohko bolj so agilni naši tovariši na Štajerskem in v Prek-murju, Celju in Novem mestu. Tam letno pripravijo vsaj po nekaj takih zborovanj in dan prosvetnih delavcev. Ta dan pridejo med nje naši najvidnejši politični in družbeni delavci, dajejo priznanja najbolj delovnim prosvetnim delavcem in podobno. Pa pri nas? Zakaj bi tudi pri nas ne pripravili takega dne, če že nekdanjih zborovanj ne potrebujemo več? Prav vesel bi bil odgovora na moje vprašanje! N. V. PROSLAVA SLOVENSKEGA KULTURNEGA PRAZNIKA Tudi letošnjo proslavo slovenskega kulturnega praznika ob obletnici Prešernove smrti, so pripravili dijaki kamniške gimnazije pod vodstvom prof. Tine Romšakove. Proslava je bila ob polni prenovljeni dvorani doma. Zbor 62 dijakov je predstavil recital Aškerčeve Stare pravde. Interpretacija enega najpomembnejših tekstov slovenske književnosti je bila globoko doživeta in izrazno dovršena, s svetlobnimi simboli in glasbenimi vložki pa še toliko bolj učinkovita. Dijaki gimnazije so nam pod vodstvom prof. Romšakove v zadnjih letih predstavih tri vrhunske tekste naše književnosti. Prešernov Krst pri Savici, Župančičevo Dumo in zdaj Aškerčevo Staro pravdo, kije obenem pomenila proslavo 400-letnice sloven-sko-hrvaškega kmečkega punta. Najvišjemu prosvetnemu zavodu v kamniško-domžalskem okolišu so poslušalci hvaležni za lep kulturni užitek! Z. KAMNIŠKI MUZEJ PRAZNUJE DESETLETNICO: S SVOJIMI STALNIMI ZBIRKAMI IN OBČASNIMI RAZSTAVAMI SE TA USTANOVA USPEŠNO VKLJUČUJE V KAMNIŠKO KULTURNO ŽIVLJENJE. POSVETOVANJA KULTURNIH SKUPNOSTI GORENJSKE 4. januarja je bilo v Tržiču četrto regionalno posvetovanje kulturnih skupnosti Gorenjske. Glavni točki dnevnega reda sta bili: reahzacija družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov v letu 1971 in perspektivni razvoj ter problematika knjižničarstva na Gorenjskem. Naslednji posvet bo v Kamniku, 3. marca in bo posvečen problematiki amaterske dejavnosti v okviru zveze kulturno-prosvetnih organizacij in temeljnih kulturnih skupnosti. M. Z. INDUSTRIJSKI KOMB.INAT Svit Hamnik -fi- KAKO NAJ BI NASTAL STARI GRAD Zdaj pa je že čas, da začnemo razmišljati, kdaj je nastala utrjena zgradba na Starem gradu. Zamislimo si tiste čase, ko so te kraje napadali Obri in celo tu gospodovali. Bilo je to v sedmem in osmem stoletju. Gospodar se mora obdati z obzidjem, da bo za njim varen in bo z utrjenega prostora lahko uveljavljal svojo oblast. Enako bo storil tudi branilec, ki se bo hotel zavarovati pred nasilnim tujim napadalcem. Kateri kraj si bo izbral v Kamniku? Mali grad je bil sicer s treh strani nedostopen, toda če bi bil še tako zavarovan, bi ga oblegovalci vendar lahko zavzeli, posebno, če bi bilo branilcev malo. Stari grad je bil za branilce ali pa gospodujočega oblastnika brez dvoma mikavnejši, teže dostopen in zato bolj varen. Če ga že niso utrdili prebivalci, ki so tu bivali pred našimi slovenskimi predniki, so se prav gotovo na njegov težko dostopni vrh zatekli Slovenci, ko so po deželi divjale fran-kovske vojske na pohodih proti Ljudevitu Panonskemu (819-823). Ko so po zadušitvi svobodoljubnih teženj, ki so takrat prvič v zgodovini združile vse Južne Slovane od bolgarske meje do Koroške, dobili naši kraji za kneze tuje gospodarje, Franke, so se ti gotovo najraje ugnezdili na tako nedostopnih in vzvišenih krajih, kakor je prav kamniški Stari grad. Med domače Prebivalstvo, ki jih je sovražno gledalo, so naselili svoje ljudi, ki so prišli iz nemških krajev in so bili zanesljivi branitelji svojega fevdalnega gospodarja. Za tujega gospodarja je bilo torej važno, da je imel varno zavetišče in dobro oborožene vojake, ki so strahovali podložnike. Za grajske potrebe in potrebe vojakov so morali biti pri roki tudi izdelovalci raznih naprav, obrtniki, ki so se naselili najraje ob vodi v vznožju hriba, na katerem je stal grad. Tam je bilo mesta za kovače, usnjarje, mlinarje in trgovce. Ti so seveda prišli iz krajev svojega gospodarja in širili med domačim prebivalstvom svoj jezik in svojo vero. Ob morebitni nevarnosti so našli zatočišče za grajskim obzidjem. Tako so nastali iz manjših naselbin trgi, ki so se razvili v mesta. Če je ob prehodih madžarskih čet nemški gospodar že imel svoje utrjeno mesto v Kamniku, je gotovo čepel varno za svojim zidovjem visoko gori na gribu. Madžari utrjenih mest na svojih pohodih niso oblegali, ker se jim je mudilo naprej v bogate predele severne Italije. Skoro pa z gotovostjo lahko trdimo, da jih je vodila pot skozi Kamnik ali mimo Kamnika, kakor je bila pač izpeljana stara rimska cesta skozi Tuhinjsko dolino in Kamnik naprej proti Škofji Loki. Kje naj bi se naselili prvi nemški kolonisti, ki so jih njihovi fevdalni gospodarji pripeljali v naše kraje? Tu je bil že slovenski Kamnik, ki so ga tuji naseljenci začeli v svojem jeziku imenovati Stein, kar pomeni kamen. Morda mu je to ime nadel že tuji gospodar, ko si je začel utrjevati današnji Mali ali pa Stari grad. Če je v vznožju Malega gradu, ki je že po svoji naravi utrdba ali gradišče, bila kaka naselbina, so ji dali ime doseljeni Nemci. Smemo namreč trditi, da so si stari ali novi stanovalci prej postavili domove na južnem pobočju Malega gradu, od koder je bil tudi edini dohod na utrjeno vzpetino, kot pa na severnem vlažnem in hladnem prostoru današnjega trga. Nemška . beseda Schutt pa pomeni podrtino, groblje, grušč ali pa tudi dajatev v žitu. Kateremu od teh pomenov bi torej dali prednost, ko bi iskali izvor imena Sutna za južni konec mesta, ki ga danes Kidričeva ulica deli na dva dela. Morda je bila že v rimskih ali kasnejših časih v vznožju Žalskega in Zapri-škega hriba naselbina, ki sta jo preseljevanje narodov ali kasneje prehod frankovskih in madžarskih čet pustila v razvalinah, da so novi naseljenci tu našli podrtijo, groblje ali po njihovem - Schutt. Seveda pa so lahko dali to ime tudi sipini, produ i" nanešenemu gramozu v nasprotju s kamnitim hribom Kamnikom. Pri prekopavanju Kidričeve ceste ali kateregakoli dela starega predmestja Šutne naletimo povsod na rečni gramoz, ki je vlažen in ponekod pomešan z rumeno glino. V tistih časih je moral biti ves prostor, vzhodno od Kidričeve ceste suh gramozni nanos, ki ga je Bistrica ob vsakem večjem navalu vode stalno poplavljala. Še v preteklem stoletju se je ves ravni svet od današnje tovarne Alprem proti jugu imenoval Na produ (nemško - 1 Am Griess). Šuta pa pravijo v mnogih krajih kamniške in domžalske občine POPRAVLJAMO Tiskarski škrat je v zadnji številki zagrešil tudi nekaj bistvenih napak, ki jih moramo popraviti, da se ne bi napačno ponatiskovale: Panonski knez je bil Braslav in ne Breslav, pa tudi ne Bratislav. Madžari so večkrat prešli naše kraje, ne pa rešili. — Do Kodroipa je radila Strata Ungarorum. — Naše ljudstvo se je naveličalo tujega gospodstva in ne gospodarstva. - Trdina je napisal ZGODOVINO leta 1866 in ne 1899. - Cesar Oto ni premagal Madžarov leta 955 na Laškem, pač pa na Leškem polju (Lechfeld). gramozu, s katerim posipajo ceste. Se ena razlaga je o izvoru imena Šutna. Schutt pomeni namreč tudi dajatev ah plačilo v žitu. Morda so bili tod ob vodi grajski mlini in kašče, kamor so morali podložniki dovažati žito, ki so ga omlatili - desetino. Najbrž so govorih, da gredo na šutno, se pravi, sipati žito v grajsko kaščo. Visoko gor v grad so seveda oblastniki spravijau' le moko, manj verjetnosti je, da bi tovorih žito. Zanimivo pa je, da listina iz leta 1362 že navaja Šutenski potok. ZAČETKI FEVDALIZMA NA NAŠIH TLEH Kakor smo že omenili, so razni tuji velikaši in plemenitaši dobili v fevd od kralja velike površine našega ozemlja že takoj po udušitvi vstaje Ljudevita Panonskega. Kaj je fevd? To je kraljeva zemlja, ki jo je kak plemič ah podanik dobil od vladarja in se obvezal, da bo oddajal del dohodkov in vzdrževal vojsko, ki jo bo ob potrebi dal na voljo vladarju. Kdor je sprejel zemljo v fevd, je bil vazal. Seveda pa zemlja ni bila njegova lastnina. Užival jo je samo do smrti, po njegovi smrti pa je fevd spet pripadel fevdnemu gospodu, ki ga je oddal drugemu. Včasih so fevdi postali kar dedna last enega rodu. Po zmagi nad Madžari leta 955 je cesar Oton skušal zmanjšati oblast pokrajinskih knezov, ki so se že skoraj osamosvojili. Oporo je dobil predvsem pri cerkvenih dostojanstvenikih, s tem, da jim je podeljeval v fevd velika ozemlja. Cerkveni poglavarji so s tem poštah tudi posvetni knezi, ki so cesarja lahko podpirali proti notranjim nasprotnikom. Tako so že leta 973 dobili škofje iz Brižina (Freisinga) v posest Selško in Poljansko dolino ter Sorsko polje s Škofjo Loko, škofje iz Briksna so leta 1004 postali lastniki Bleda in Bohinja, škofje iz Bamberga pa Beljaka s spodnjo Ziljsko in Kanalsko dolino. Oglejski patriarhi so raztegnili svojo oblast nad Lož in Cerknico. Na Štajerskem so uveljavili svoj vpliv salzburški, v krajih med Savinjo in Sotlo pa krški škofje (iz Krke na Koroškem). V nadaljnjem spoznavanju življenjskih razmer naših prednikov v času, ko .Kamnik stopi v zgodovino, bomo videli, da so mnogo ozemlja na naših tleh dobili tudi razni samostani. V zvezi s samostani in škofijskimi posestvi bomo morali večkrat omeniti besedo advokat ali odvetnik. Kdo je bil odvetnik? Cerkveni knezi in samostani so imeli svoje odvetnike, ki so jim varovali imetje ter jim šli na roko, kjerkoli je bilo treba. Odvetnik je bil branitelj, varuh in skrbnik kakega škofa ah samostanskega opata. Zastopal ga je v pravnih zadevah, če je bilo treba kako posestvo pridobiti, odstopiti ali zamenjati. Odvetnik je izvrševal tudi sodstvo in razsojal v prepirih škofovih ah opatovih podložnikov. Kot sodnik je nalagal globe ter dobival še druge sod-nijske pristojbine, prav tako kakor grof kot sodnik na kraljevi zemlji. Od plemenitih rodbin, ki so dobile pri nas bogata ozemlja, pa se bomo ob razvoju dogodkov srečali s številnimi mogočniki, ki so krojili usodo našega ljudstva, živeli od njegovih žuljev in po svoji moči in ugleduUudi posegali v zgodovinske dogodke tedanje Evrope. GRAŠČAK IN TLAČAN Pred prihodom Nemcev v naše kraje je bila večina slovenskega prebivalstva svobodna. Svobodni Slovenci so bili lastniki zemlje, odločali so o vseh zadevah in se udeleževali vojn. Drugo plast prebivalstva so tvorih nesvobodni. To so bili potomci starih prebivalcev, ki so si jih Slovenci ob naselitvi podvrgli, pa tudi vojni ujetniki in sami Slovenci, ki so izgubili svobodo. Nesvobodni niso imeli pravic in gospodar je z njimi ravnal po svoji volji. Iz članov županskih in knežjih rodbin se je razvilo slovensko plemstvo, ki se je kasneje, zlasti z ženitvami, ponemčilo. Tudi slovenskih svobodnih kmetov je bilo čedalje manj, ker so oddali svojo zemljo kakemu plemiču ali cerkvi, da bi se izognili visokim davkom in vojaški obveznosti. Sicer je kmet ostal na zemlji, ki pa ni bila več njegova last. Tudi svoboden ni bil več. Nekaj pa se jih le ni vdalo, in so ostali svobodniki. Razlike med prejšnjimi svobodnimi in nesvo-bodnimi so se zelo zmanjšale in iz obeh je nastal nov stan, ki se je strogo ločil od plemstva. Na eni strani je bil glavni družbeni sloj slovenski kmet-tla-čan, ki je moral delati tlako in dajati desetino, na drugi pa nemški ple-mič-graščak. Tretji stan je bil meščanski, ki pa se je začel razvijati šele od dvanajstega stoletja dalje vzporedno z razvojem trgovine in obrti. PO NEVESTO NA MADŽARSKO VVilhelm, mejni grof mišenjski, se je hotel poročiti s Sofijo, hčerko madžarskega kralja Bela. Ko se je pripravljal, da bi šel po nevesto, je umrl. To je bilo leta 1062. Naslednje leto se je cesar Henrik IV. s četami odpravil na Ogrsko. V njegovem spremstvu je bil Wilhelmov sorodnik Udalrik, mejni grof kranjski in istrski, lastnik Kamnika. Udalrik je bil sin Poponov, o katerem so zgodovinarji mnenja, da je bil iz rodbine VVeimar-Orlamuende. (Orlamucnde je mesto poleg Sale na Saškem, od koder so ti veljaki prišli v naše kraje). Za zvesto službovanje je dobil 20 kraljevih kmetij v Istri. Pisati ni znal. Umrl je 6. marca 1070 in zapustil mladoletna sinova Popona in Udalrika. Kot varuh mladih sinov je najbrž vodil upravo Istre in Kranjske Marquard iz rodbine Eppen stein cev. Vdova Sofija, kije bila teta madžarskega kralja Kolomana (ta je bil leta 1102 kronan za kralja Hrvatske in Dalmacije), se je drugič omožila z Maginonom ali Magnusom, vojvodo Saškim. Hčerka Wulfhikia iz tega zakona je poročila bavarskega vojvodo Henrika Črnega in je bila mati tiste Judite, ki je rodila Friderika Barbarosso. Tako smo že vnaprej nakazah sorodstvene vezi cesarja Friderika Barbarosse z madžarskim dvorom in Ande-škimi grofi. Udalrikov in Sofijin sin Popon, ki se je poročil z Rihardo, hčerko Spanhcimovca Engelberta T., je imel dve hčerki, Sofijo in Luitgardo. Prva je bila omožena z Bertoldom II. iz rodovine Andechsov, druga pa z Bcrtoldom iz rodovine Bogenov. Tako so Andeški grofje prišli na Kranjsko in Sofija jim je prinesla kot doto tudi Kamnik. O tem bomo kasneje še podrobneje govorili. Spet se moramo povrniti nazaj na naš Stari grad. Res ni nikjer zapisano, kdo ga je zgradil in kdaj, toda zdaj že toliko poznamo zgodovino dobe po velikem madžarskem porazu in doseljevanju nemških veljakov in njihovega življa v naše kraje, da lahko uredimo nekaj zaključkov. Ko so pred leti zidali zbiralnico za vodo na Starem gradu, so razkopali južni grajski zid prav do temeljev. Zid je bil čvrst in enovit, zidan s kamenjem in živim apnom in trd kot beton. Videlo se je, da nobene druge zgradbe ni bilo prej na tem mestu, ker je bil zid postavljen na živo skaio. Kdo je bil tisti mogočni gospodar, ki je postavil močno utrdbo na tako drzni višini v strah in pokornost tlačanskemu življu v dolini? Menimo, da je to mogel biti le Udalrik, mejni grof Istrski in Kranjski. Če je bil toliko mogočen, da si je šel poiskat nevesto na madžarski kraljevski dvor, si je v središču svoje posesti.brez dvoma postavil močno trdnjavo - Stari grad (če seveda ni stal že poprej). Lahko računamo, da je bilo to pred 900 leti. Ali je bil prej sezidan Mili grad ah Stari grad, tega ne bomo mogli ugotoviti. Ker je Udalrik umrl leta 1070, se varuh Eppen-steinski gotovo ni spuščal v zidave, od 1077 pa so se na vodstvu kranjske mejne grofije izmenjali oglejski patriarhi. Kot graditelj obeh gradov ah vsaj enega od njih prihaja v poštev še Popo II., ki je bil od 1090 do 1120 mejni grof Kranjski, od 1102 pa, po bratu, še Istrski. Ko se je Bertold Andeški oženil z njegovo hčerko Sofijo, je verjetno priženil že oba kamniška gradova. Z Andeškimigrofi pa se šele začne prava zgodovina našega mesta. (se bo nadaljevalo) Tako je videl Stari grad sloviti kranjski kronist Valvasor pred letom 1669, ko se je na vseh delih gradu že udrla streha inje ostala pokrita le kapelica v južnem stolpu. Seveda je obzidje Starega gradu dobilo to razsežnost šele v časih turških vpadov. Prvo'ni grad je bil omejen na najnujnejše prostore na vrhu kopastega hriba. O njegovem razvoju razdelitvi prostorov in propadu bomo kasneje obširneje pisali, ker bi zdaj s tem preveč razširili naš sestavek. _ KAMNIŠKI OBČAN ORIS RAZVOJA STAREGA MESTNEGA JEDRA KAMNIKA Prva naselitev današnjega mestnega prostora še ni dovolj pojasnjena. Podrobno jo bodo opredelile arheološke najdbe s sistematičnimi izkopavanji. Dosedanje znane najdbe iz paleolitika (Nevlje), neolitika (Smarca), bronaste dobe (Duplica, Zaprice, Palovče), iz časa kulture žarnih grobišč (Duplica, Podgorsko polje, Kratna), hal-statske (D. plića, Nevlje, Mekinje) in latenske dobe pa kljub skromnejšemu gradivu prostorsko in časovno pojasnjujejo naselitev sedanjega mesta in njegove neposredne okolice v prazgodovinski dobi. Najpomembnejša za prazgodovinsko poselitev Kamnika z okolico je hal-statska kolonizacija, po kateri ni več odločilne naselitvene prekinitve. Gradišča iz halstetskeea obdobja so živela še v latenskem in pričakala prihod Rimhanov. Najdbe iz rimskega časa (V Mekinjah, na Zapričah in Šutni) ter že v antiki znana cesta čez Tuhinjsko dolino mimo današnjega Kamnika predvidevajo tudi neko pomembnejšo rimsko postajo v bližini. O kontinuiteti naselitve v zgodnji srednji vek težko govorimo, saj se je slovenska naselitev navezala na plod-nejša ozemlja mekinjske in neveljske terase. Srednjeveško naselje z zarodkom trga je nastalo na severni strani malograjskega hriba. Mestna naselbina se je do grabenskih vrat šele v poznem 14. in začetku 15. stoletja. Tudi nekdanja Špitalska, kasneje Samostanska ulica (sedanja Šlandrova), vzporedna Glavnemu trguje nastala verjetno v 15. stoletju. Glavni vhod v mesto je bil skozi biriška vrata pod Malim gradom. V 13. stoletju sta že izpričani stavbi hospitala (pred 1228) in cerkev na Šutni iz leta 1232. Stara srednjeveška cerkvena stavba je stala na mestu sedanje kaplanije (žup-nišča), medtem ko je na prostoru sedanje baročne farne cerkve bilo srednjeveško pokopališče. V tridesetih letih 18. stoletja je bilo mestno pokopališče preneseno na Žale k cerkvi Sv. Jožefa. Cerkveno središče se je torej razvilo zunaj ožjega mestnega jedra na strateško izpostavljeni Šutni. Mesto je bilo v 13. in 14. stoletju utrjeno z lesenimi palisadami in širokimi obrambnimi jarki. Pomembna za nadaljnji razvoj mesta je bila zidava mestnega obzidja, ki so ga na ukaz cesarja Friderika III. leta 1451 sezidali kamniški meščani. S tem obzidjem je bila vključena v mestni kompleks cerkev sv. Jakoba, pri kateri je bil zgrajen v zadnjem desetletju 15. stoletja frančiškanski samostan. Mestno obzidje je imelo štiri mestna vrata in ena manjša vratca: biriška vrata (Schergen ali Wassertor) z ■ II i iiHu«*" 1 ' I I VALVASORJEVA UPODOBITEV KAMNIKA (1689) razvila ob križišču važnih trgovskih poti iz obdonavskih krajev v Italijo prek Tuhinjske doline in Kamnika ter poti iz Ljubljane čez Kamnik na Gornji grad, Slovenj Gradec in Dravograd. Ob tem križišču trgovskih poti, v središču obširne zemljiške posesti rodbine Andechs-Merancev, je nastala pod gradom v 13. stoletju meščanska naselbina. Leta 1229 se že omenjajo „cives Steyn-enses", t. j. Kamniški meščani. Že od leta 1195 so imeli andeški gospodje v Kamniku svojo kovnico denarja, kije po letu 1220 kovala novce z napisom CIVITAS STAIN. V ohranjenih pisanih virih se Kamnik imenuje mesto prvič leta 1267 („In civitatibus nostris Stein ac Win-dischgraetz"). štiri leta kasneje v neki listini kralja Oto-karja II. Češkega pa je že imenovano slovensko ime „Kamnich". Mesto je prešlo iz posesti Andechs-Meran-cev v last Babenberžanov, nato Spenheimov, leta 1270 v roke češkega kralja Otokarja Premisla in leta 1278 v last Habsburžanov. Mesto v 13. in celo v 14. stoletju ver-jetnov ni segalo prek Velike ulice (sedanje Maistrove), na zahodni strani pa se je zaključilo ob zahodni fronti hiš Glavnega trga (sedanjega Titovega trga). Pri zemeljskih delih za bančno stavbo je bil leta 1959 na tem mestu že ugotovljen visokosrednjeveški obrambni jarek. Proti severu je seglo srednjeveško mestno jedro čez Veliko ulico dvema stolpičema pod Malim gradom ob Mlinšici, mostna vrata na koncu tedanje Velike ulice, grabenska vrata (Auf en Graben ah Frauentor), ki so vodila proti Mekinjam, in šutenska vrata na vrhu nekdanjega Klanca; mala vratca v obzidju med mostnimi in grabenskimi vrati so bila med sedanjo Roševo hišo in ozko ulico proti Veliki ulici. Potek obzidja je v mestu še lahko slediti, razen na frančiškanskem vrtu, kjer bi obzidje lahko ugotovili s sondiranjem. Najjasneje je občutiti linijo obzidja na vzhodni strani mesta. Od nekdanjih biriških vrat ob toku Mlinšice poteka obzidje v stavbah nekdanje Pollakove usnjarne in mimo nekdanje mestne ubožnice dospe po lepo ohranjeni obzidni ulici do mostnih vrat v Veliki ulici. Nadalje v loku zavije mimo nekdanje Šlakerjeve ulice in okroglega obzidnega stolpa, katerega temelje je še opaziti na cestišču za nekdanjim Fišerjevim vrtom, do grabenskih vrat, ki so bila na najožjem delu današnjega Titovega trga (h. št. 29, 30, 31). Tudi tu so v tleh še ohranjeni ostanki temeljev grabenskega stolpa. Od grabenskih vrat je teklo obzidje v severnem delu frančiškanskega vrta, za samostansko šupo in po pobočju žalskega hriba do gradiča Turn, nekdanjega mestnega obrambnega stolpa. Med Turnom in Malim gradom je obzidje' vključevalo šutenska vrata na vrhu Klanca. Prek malo- grajskega hriba se je povezalo z biriškimi vrati. Obzidje je imelo več obrambnih stolpov, kar je lepo vidno na Valvasorjevi upodobitvi mesta in je bilo visoko deset metrov. Znotraj obrambnega obzidja je bilo srednjeveško mesto, ki je obsegalo Klanec na vzpetini med žalskim in malograjskim hribom; osrednji mestni prostor od Klanca do grabenskih vrat imenovan „Na trgu" (Am Platz); Židovsko in Svinjsko ulico na prostoru med Veliko ulico in malograjskim hribom; majhen trg „Pri mesnicah" v bližini biriških vrat pod Malim gradom; Veliko uheo proti mostu čez Bistrico, imenovano tudi Gosposka ulica (Herrengasse); Zadnjo ulico pred mestnim obzidjem ob Grabnu in Spitalsko ulico, kasneje Samostansko, od frančiškanskega samostana proti Klancu. Glavna prometna žila je tekla po Trgu od šutenskih vrat na Klancu proti severu, nanjo pa se je navezovala Velika ulica, ki je z mostnimi vrati odpirala pot v Tuhinjsko dolino. Vse druge ulice so bile samo manjše notranje prometne žile, katerih usmeritev je narekovala struktura obzidanega mesta. Zunaj mestnega obzidja so bila predmestja, ki so bila, večinoma starejšega postanka. Na jugu je bila „Šutna" s farno cerkvijo in pokopališčem. V spodnjem delu Šutne, imenovanem „Na produ" (Am Griess), so bile usnjarske delavnice in mlini ob Mlinšici. Na vzhodni strani mesta, na obeh bregovih Bistrice ob mostu, je bilo predmestje „Pred mostom" (Vor der Bruecken); na levem bregu Bistrice, na podnožju Starega gradu, pa predmestje TRG „PRI MESNICAH" „Novi trg". Na severni strani mesta je stal „Graben" in tik ob njem, na mestu sedanje smodnišnice, gradič Katzenstein. V bližini pa so bile fužin ar ske delavnice. Mesto Kamnik je v začetku svojega razvoja cvetelo predvsem zaradi trgovine in transporta blaga prek Tuhinjske doline in Črnivca. Nasledniki Andeških so bili poleg kamniškega tudi lastniki ljubljanskega ozemlja in niso imeli več tako močnega interesa usmerjati promet na tuhinjsko cesto. Nekoliko močnejši gospodarski porast je mesto doživelo okrog leta 150P. Vendar sta že leta 1530 obnovljeni prosti promet čez Trojane in ukinjena obvezna tuhinjska cesta spremenila gospodarsko osnovo mesta. Med turškimi vpadi ob koncu 15. in v začetku 16. stoletja je Kamnik nudil varno zavetje svetnemu in duhovnemu plemstvu, ki si je v mestu postavilo svoje dvorce. Tako grofi Auerspergi, Thurni, hohenvvarthi, Para-deiserji, Lambergi in tudi mnogi samostani, npr. mekinj-ski, velesovski, žički idr. Turškim vpadom so se pridružile še druge nesreče, kot so požari, potresi in kuga. Veliko škodo je mestu prizadel potres leta 1511, kateremu je še isto leto sledil močah požar. V drugi polovici 16. stoletja pa se je tem elementarnim nezgodam pridružila še epidemija kuge. Mesto je začelo propadati, trgovina je pešala in večina plemstva se je izselila. Čutile so se tudi posledice protestantizma, ki je v Kamniku našel močan odmev (na gradu Zapričah in Križu), in protireformacije. Po zmagi protireformacije so bile izgnane številne protestantske družine, plemiške in meščanske. V „Slavi Vojvodine Kranjske" Valvasor takole opisuje mesto Kamnik: „Pred našo dobo pa je to nekdaj tako bogato in obljudeno mesto v taki meri nazadovalo, daje skoraj četrtina, če ne več hiš propadlo, da so vse trgovine, ki jih je bilo vendar mnogo, z eno edino izjemo zaprte in da se mora najlepša hiša v najem vzeti za letni dve kroni. Prebivalci so torej popolnoma obuboženi ljudje. Znaten vzrok tega je morda, da je trgovina na Hrvatsko zastala in se več ne razvija tako kakor nekdaj, ker so turški krvoloki odtrgali toliko mest, trdnjav in trgov." Valvasorjev opis mesta dopolnjujeta dve mestni veduti iz osemdesetih let 17. stoletja. Obe prikazujeta mesto z vzhodne strani, s poudarjeno dominanto Malograjskega hriba z romansko dvonadstropno kapelo. Mesto je razdeljeno na homogeno urbano celoto v okviru mestnega obzidja na severu ter na jugu na šutensko predmestje, ki se grupira vzdolž ceste ob farni cerkvi in se s poslopji kovačij in mlinov širi proti Bistrici. Nad Šutno dominira v ozadju grad Zaprice. Lepo viden je del mestnega obzidja z biriškimi in mostnimi vrati ter njegov zavoj proti grabenskim vratom. Nato obzidje izginja za gmoto mestnih hiš in se prikaže šele na pobočju žalskega hriba. Malograjski hrib zakriva tudi del obzidja od Trutzturna do Stražnega stolpa. Razpoznamo še nekaj drugih zanimivosti: gotsko arhitekturo farne cerkve na Šutni s cerkvenim zvonikom na zahodni strani, predhodnico baročne cerkve na Žalah, in gotsko arhitekturo frančiškanske cerkve s prezbiterijem na vzhodni strani, tam, kjer ima sedanja baročna stavba ladjo. V osrednjem delu mesta za obzidjem (Na trgu), prepoznamo tudi stavbo rotovža z značilnim strešnim stolpičem, kot ga je videti tudi na sto let kasnejši upodobitvi Kamnika na votivni sliki iz Zakala. ULICA OB MESTNEM OBZIDJU Zakalska slika iz leta 1779, naslikana v sporrun na mestni požar, enega izmed hudih požarov, ki so od 16. do 19. stoletja uničevali mesto, prikazuje pogled na Kamnik od zahoda proti vzhodu: od grabenskih vrat do Klanca, predvsem glavno prometno žilo Na. trgu, Veliko ulico in frančiškanski samostan s cerkvijo. Na desni omejuje veduto Mah grad, na levi žalska cerkev s Kalva-rijo. Slikar je upodobil ulično fronto hišnih fasad Trga s Klancem bolj svobodno, vendar je jasno razpoznavna tlorisna zasnova mesta v obzidju, kije sledila glavni prometni usmeritvi proti severu z odcepom Velike ulice proti vzhodu. Razvojne spremembe na posameznih arhitekturah so vidne na baročni arhitekturi frančiškanske cerkve, baročnem stolpiču malograjske kapele in žalski cerkvi. Zanimiv pa je pogled na stavbo rotovža, v vogalu Velike ulice in trga, z arkadami v pritličju visoke stavbe in strešnim stolpičem na pritličnem delu. Mestni rotovž je pogorel leta 1804 in ga niso več pozidali. Ob rotovžu je stala hiša grofa Lamberga, ki jo je prodal mestu in so kasneje na tem prostoru stale trgovske lope. Tlirisna zasnova mesta se tudi v 19. stoletju ni spremenila Franciscejska katastralna mapa iz prve polovice 19. stoletja prikazuje skoraj enak obseg mesta, kot je razviden iz starejših upodobitev iz gradiva. Še vedno je čutiti srednjeveško mestno obzidje, ki je omejevalo razvoj mesta zunaj njega v smeri proti Bistrici in Žalam ter; močno cenzuro nad zaključkom Trga pri grabenskih vratih in med predmestjem Grabnom. Ožina prehoda prek Klanca, ki so ga utesnjevale stavbe, prislonjene na podnožje malograjskega hriba, se je odprla ob ureditvi Sam-Sj čevega predora (1882) z odstranitvijo teh stavb. Tako je nastala zareza v sklenjeni pozidavi glavne prometne osi. V stoletjih pa se je močno spreminjala zunanja podoba mesta, ki so ji poleg srednjeveških ostalin (gotski portali; vogelni pomoli itd.) vtisnili svoj pečat barok in predvsem 19. stoletje z vrsto kvalitetno oblikovanih klasicističnih fasad, portalov, arkadnih dvorišč ter druga polovica 19. stoletja z oživljanjem historičnih slogov. Zgodovinske urbanistične dominante Stari grad, Mali grad, Trutzturn, 'Žale, šutenska cerkev in frančiškanski samostan s cerkvijo so glavni elementi mestne silhuete, ki se ji pridružujeta še dominantni grad Zaprice in kompleksa mekinjskega samostana. Zraščenost zgodovinskega mestnega jedra z naravnim okoljem dopolnjuje v ozadju še izredna silhueta planin in daje staremu mestu posebno vrednost. J! POGLED Z MALEGA GRADU NA ŠUTNO IN ZAPRICE j LITERTURA L. Stiasny: Kamnik. Zemljepisno - zgodovinski opis. Ljubljana 1894. Dr. F. Štele: Politični okraj Kamnik. Topografski opis. Ljubljana 1928. Stane Gabrovec: Kamniško ozemlje v prazgodovini. Kamniški zbomik X, 1965. Božo Otorepec: Prebivalstvo Kamnika v srednjem veku. Kamniški zbornik II. 1956. Janko Polec: Kamniške meščanske hiše in njihovi lastniki v dvesto letih. Kamniški zbornik K. 1955. Dr. Emilijan Cevc: Kamniški mestni obrambni jarek. Kamniški zbornik VI. 1960. Dr. Emilijan Cevc: Nekaj ugotovitev in hipotez o zgodovinskem razvoju mesta Kamnika Historično jedro Kamnika (1964), rkp. Srečko Zabrič: Zgodovinski pregled (Historično jedro Kamnika (1964), rkp. Olga Zupan: Terenski zapiski, 1969, rkp. OLGA ZUPAN GLEDALIŠKI ABONMA V KAMNIKU Kulturna skupnost Kamnik je razpisala v začetku tega meseca gledališki abonma. Na razpis se je odzvalo presenetljivo veliko ljubiteljev Talijine umetnosti,.tako da so parterni sedeži z.a večerne predstave razprodani, karte za balkonske sedeže pa bodo pred posameznimi predstavami v prosti prodaji. Nekoliko slabše je bilo zanimanje za popoldanske predstave, za katere je veljal 30 % popust. Za popoldanske predstave bo v prosti prodaji dovolj kart. Datume posameznih gledaliških predstav bomo vnaprej objavljali v kulturnem koledarju Kamniškega občana. M. Z. VOTIVNA SLIKA IZ ZAKALA (1779) industrija pohištva STOL [kamnikl 'zi U( iz dela gasilskih Društev 90 LET OBSTOJA KAMNIŠKEKA GASILSKEGA DRUŠTVA Gasilsko društvo Kamnik je imelo 16/1-1972 v gasilskem domu svoj devetdeseti občni zbor. Gasilci so sejno sobo napolnili do zadnjega. S svojo navzočnostjo so počastili ta visoki jubilej predsednik skupščine občine Vinko Gobec, predsednik RK dr. France Pucelj, predsednik obč. g. zveze Janez Pregled ter drugi predstavniki organizacij. Iz poročil funkcionarjev je bilo razvidno, da je bilo društveno življenje zelo razgibano in uspešno. Upravni odbor društva ima največje zasluge za nakup marcedesovega gasilskega avtomobila ter kombija novomeške IM V. Vsem je bilo jasno, da s starim avtomobilom iz vojnih let, za katerega že dolgo ni bilo rezervnih delov, nismo bili več sposobni izpolnjevati vse zahtevnejše službe ob številnih požarih. Bilo je brez števila potov, prošenj in urgenc, da smo si preskrbeh KAMNIŠKI GASILCI VEČKRAT PREVERJAJO SVOJE ZNANJE NA RAZLIČNIH TEKMOVANJIH V OBČINI IN IZVEN NJE. BREZ ZNANJA TUDI DOBRA OPREMA NE POMAGA DOSTI zadostno količino dinarskih in deviznih sredstev. Ugotavljamo, da smo povsod, v tovarnah, na občini in v krajevnih skupnostih naleteli na razumevanje, zato smo tudi uspeh. V preteklem letu je bilo 11 požarov, šest od njih jih je bilo v industrijskih obratih v Kamniku in na Duplici. Med največje požare sodijo požari v: lesnem skladišču, gradbenega materiala Slovenija ceste na Koren ovi cesti, skladišču plastične mase iprema v tovarni „Stol", proizvodnji obrat v „Svitu" v Mekinjah, ter gozdni požar na Simnovcu. Povsod smo uspešno prihiteli na pomoč, čeprav smo nemalokrat imeli velike" težave z vodo. V primerjavi z predlanskim letom je bilo lani 6 požarov manj, a škoda se je podvojila, pa tudi obvaro-vanega premoženja je bilo več. Desetine gasilskega društva Kamnik so tekmovale na številnih tekmovanjih v Kamniku, kjer so dosegle prvo in tretje mesto, ob 100. obletnici gasilskega društva Maribor v republiškem merilu pa so dosegle deseto mesto. Tudi pionirčki so pridno vadili in bih med prvimi v občini; opravili so preko 100 različnih vaj, tako šolskih kot praktičnih. Po pozdravih Janeza Pregleda in dr. Franceta Puclja se je predsednik skupščine občine^ Kamnik Vinko Gobec zahvalil gasilcem za požrtvovalno delo in ohranitev družbenega premoženja in lastnine občanov. V zvezi s potrebo po novem modernejšem gasilskem domu v Kamniku je tudi obljubil svojo pomoč in sodelovanje, kar so navzoči gasilci sprejeli z velikim odobravanjem. V spomin na lanski slovesni prevzem novih gasilskih vozil smo Vinku Gobcu izročili spominski album in novo značko v spomin na 90-letnico gasilskega društva v Kamniku. Slovesno praznovanje 90-letnice bo društvo organiziralo v okviru občinskega praznika občine Kamnik v mesecu juliju. Izvoljen je bil tudi nov upravni odbor z Božom Janežičem kot predsednikom ter sprejet načrt dela za letošnje leto. Najvažnejša je ureditev dostopa k strugi Kamniške Bistrice in pregled hidrantov ter njih označitev. B. J. KUHARSKI TEČAJ NA SELIH Na pobudo krajevne organi-2acije SZDL je kamniška delavca univerza na Selih organi-2"Jala kuharski tečaj, ki se ga je beležilo 12 deklet in žena. Teč Volč aj je vodila Anica Ocepek iz jega potoka. Udeleženke so bile s predavanji in praktičnimi vajami zelo zadovoljne. Ob zaključku štirinajstdnevnega tečaja so pripravile poskušnjo jedil. V kratkem bo podoben tečaj tudi v Špitaliču. S. PRVA TEKMA V HOKEJU JE BILA V KAMNIKU Ko smo udobno zavaljeni v naslonjačih spremljali na televizijskih zaslonih tekme v hokeju na ledu iz daljnje Japonske, se je marsikateri Kamničan spomnil na dogodke pred 40.Te ti v Kamniku. Kam-ničani so imeli namreč redko prednost, da so prvi v naši državi gledah hokejsko tekmo. To je bilo pred 40. leti ah točno 7. februarja 1932. Samo dva kluba sta takrat vadila hokej, ljubljanska Ilirija in Kamnik. Današnji svet si težko predstavlja, kako se je takrat mogla uveljaviti čisto nova športna panoga, ko razen navdušenja mladih športnikov ni bilo ničesar na voljo, ne igrišča in ne opreme. Vse se je odvijalo na osnovi samoprispevka. Tako so prejšnje leto Kamničani zgradili smuško skakalnico, ki je bila prva na ozemlju ljubljanske zimsko športne zveze in k otvoritvi je prišlo za cel vlak Ljubljančanov, da bi prvič videli smuške skoke. Podobno je bilo s hokejem. Športni klub ni imel nobenih dohodkov in blagajna je bila prazna. Pa so odborniki na seji segli v žep in vsak je položil na mizo 50 dinarjev (danes bi bilo to okrog 7 do 8 starin tisočakov) in stroški za pripravo ledene ploskve ob novem kopališču so bih pokriti. Kakšen živžav je bil vsak večer na razsvetljenem drsališču! Hokejske pahce je izdelala tovarna pohištva na Duplici in vsak igralec je svojo palico sam plačal. Črne ploščice je tudi na svoje stroške naročil z Dunaja dentist Valter Stuzzi, načelnik drsalne sekcije. Ilirijani so hoteli preizkusiti svoje znanje v hokeju pred svojo prvo tekmo s celovškimi hokejisti, zato so prišli v Kamnik. Tako je zgodovina našega športa zabeležila, daje bila prva tekma v hokeju na ledu 7. februarja 1932 v Kamniku. Okrog 300 gledalcev, med ZA ŠOLO V CERKNEM Dolgo je že tega, kar se je. porodila ideja, zgraditi šolo - spomenik NOB v partizanskem CERKNEM na Primorskem. Akcija, ki so jo vodile organizacije ZVEZE BORCEV, je hitro napredovala. Prispevke so nakazovale organizacije od SZDL do RK, podjetja, šole, občine, posamezniki. V preteklem letu je dr. Joža Vilfan že položil temeljni kamen. Akcija še traja. Ne gre za navadno šolo, ki jo Cerkno potrebuje, ne samo za oddolžitev stotinam padlih borcev in aktivistov po Cerkljanskem hribovju, ne za 47 mladih žrtev - tečajnikov partijske šole, ki so bili na mah pokošeni in so za vedno obležali po bregovih, pod katerimi sedaj raste nova šola - spomenik NOB. Gre za tradicijo NOB in za ohranitev le-te mladim generacijam. V tej šoli, kot edini te vrste na Slovenskem, ne bo organiziran pouk NOB samo za cerkljansko mladino, temveč bodo iz arhiva, ki bo tu na voljo, črpali mladi učitelji, zgodovinarji in vsi, ki jih bo te vrste študij zanimal. Zato podpirajmo akcijo še naprej - do izteka del. Organizacije Zveze borcev v kamniški občini so doslej zbrale 271.880 S-din ter prodale srečk za 162.500 S-din. V resnici je ta vsota tudi v kamniški ob "ini večja, ker so na bančni račun nakazovale prispevke organizacije SZDL, ZK, sindikati, šole, podjetja ter mnogi posamezniki. MARICA BREJC katerimi je bilo mnogo ljubljanskih gostov, je prvič videlo, kako se igra hokej. Po tekmi je naš znani športni pionir ing. Stanko Blou-dek nazdravil igralcem in odbornikom obeh klubov. „Čestitam vsem, odigrali ste prvo tekmo v hokeju v naši državi!" Rezultat je bil 15:1 v korist ljubljanskih gostov, časten zadetek za Kamničane pa je dal ing. Viktor Rebolj. Igrah pa so še Vlado Stergar, Janko Polak, Rajko Kos, Janči Presl, ing. Ciril Pogačnik in Valter Stuzzi. I. Z. GOST PROMET SKOZI KAMNIK TERJA POČASNO VOŽNJO: NAŠI PROMETNI MILIČNIKI OB VSAKOKRATNI AKCIJI MERJENJA HITROSTI UGOTAVLJAJO, DA VEČINA VOZNIKOV SKOZI KAMNIK VOZI PREHITRO. ČE BO KAMNIŠKA POSTAJA MILICE DOBILA SVOJ RADAR, POTEM BODO TAKE AKCIJE POGOSTEJŠE. ALI V KAMNIKU RES NE ZMOREMO SREDSTEV ZA VLEČNICO? Letošnja ugodna zima in množična udeležba mladine ter zanimanje za rekreacijo pri odraslih so pokazali potrebo po lastni smučarski vlečnici. Smučarski klub Kamnik je že lani pričel z akcijo in je poslal vsem kamniškim podjetjem prošnjo za pomoč. Razen Titana, Gozdnega gospodarstva in obljube Občinskega sindikalnega sveta ni odgovoril nihče. Klubu je uspelo zbrati le 3500 din. Lahko rečemo, da gre za nerazumevanje ljudi, saj ob toliki industriji res ne bi bilo nemogoče zbrati 35.000 din. PONOVNO: ZAKAJ TAKO ALI KAMNIŠKO GOSTINSTVO NA MAJAVIH NOGAH ODGOVOR IGNACU P1VKU-PLANINKA KAMNIK Kljub temu, da sem vam skušal že osebno odgovoriti na nekaj glavnih vprašanj, ki zadevajo vaš način dodeljevanja štipendij, pa se po zakonu o tisku čutim dolžnega, da svoja razmišljanja o tej zadevi še poglobim ter bralce seznanim z dejstvi, ki ste jih vi v vašem odgovoru na moj zapis v precejšnji meri izkrivili. MORAM VAM POVEDATI, tovariš Pivk (to sem vam povedal že osebno in ste se strinjali), da imate prav, ko pišete, da je Izidor Potočnik predlanskim prosil vaše podjetje, če lahko obiskuje šolo. Obiskoval bi jo ob rednem delovnem času. S tem se vi v podjetju niste strinjali, zato ste mu ponudili 300 din štipendije (za katero ni prosil), s tolikšno vsoto pa se je v Ljubljani najbrž kar težko preživeti. Lani jeseni pa je res odpovedal delovno razmerje, in to šele potem, ko vas je, tovariš direktor, osebno prosil za štipendijo. V odgovoru na moj članek pišete, da bi štipendijo po vsej verjetnosti tudi dobil, vendar zanjo ni zaprosil. Le kdo bi bil še tako pameten, da bi potem, ko mu direktor reče: ..Predsednica delavskega sveta bo zapustila podjetje, če ti dobiš štipendijo!", pismeno vložil prošnjo za štipendijo,, Povedal sem vam že tudi tisto „inačico" o zaposlovanju v tujini, s čimer prav tako niste bili dovolj seznanjeni. Zaradi resnice ste ob koncu še zapisali, da zato, ker Potočnik ni pismeno zaprosil za štipendijo, vaše podjetje nima zveze s kamniškim primerom dodeljevanja štipendij. Če je to res, potem sprejmem kritiko, v nasprotnem primeru pa predlagam, da se o tem vprašanju posvetujete tudi s predsednico delavskega sveta v vašem podjetju. T. S. Kar poglejmo ugodnosti, ki bi jih smučarjem nudila lastna vlečnica. Tekmovalcem SK Kamnik bi omogočili brezplačen trening, tečajniki bi jo lahko uporabljali brezplačno, člani delovnih kolektivov pa za minimalno ceno, ki bi bila za polovico manjša od Viatorjeve. Žičnica bi bila na voljo vsem Kamničanom. Ob ugodnih snežnih razmerah bi vlečnica stala na Velikih poljanah, kasneje pa na Purmanu na Veliki planini. Vsa kamniška podjetja, ki sedaj prirejajo svoja sindikalna tekmovanja, bi jo seveda še posebno koristno uporabila. Prepričani smo, da, če so sredstva zanjo zmogli v Domžalah in Mengšu, je res sramota, ker jih nismo zmogli v Kamniku. Obračamo se na vodilne kamniške funkcionarje, direktorje in vodstva podjetij, Društvo prijateljev mladine ter sindikalne organizacije, naj nam pomagajo v tej akciji. Mi, smučarski delavci z amatersko dejavnostjo, učimo tudi vaše otroke smučanja in vas tako razbremenimo za marsikatero uro. Vi pa edini lahko storite ne samo uslugo, temveč tudi izpolnite vašo moralno dolžnost do našega amaterskega dela in nam pomagate pri tem. Cilj nas vseh pa je isti: vzgajati zdrave mlade ljudi, kijih bo šport odvrnil od gostiln in ki se bodo znali zdravo športno ah rekreativno udcjstvovati. -sm- ČELADA IZ N EVE L J NA RAZSTAVI Na razstavi Iliri — Dačani, ki je bila v decembru in januarju v Ljubljani in za katero so prispevah razstavljene predmete predvsem romunski muzeji in muzej v Beogradu, je bila tudi znana čelada iz Nevelj. Sliko najdišča te znamenite čelade smo objavili v decembrski številki OBČANA. Napis pod neveljsko najdbo je bil: Čelada, Nevlje (Kamnik, Slovenija), železna doba (5. stoletje pred našim štetjem). Ta razstava, ki je pokazala kulturo starih prebivalcev naših krajev Ilirov in Dačanov, se je zdaj preselila v Bukarešto. I. Z. ŠAH: REDNI BRZ0TURNIRJI Šahovsko življenje v Kamniku je v zimskem času prav živahno in igralni dnevi vedno privabijo tudi prijatelje šahovske igre zunaj Kamnika. Na januarskem brzoturnirju je sodelovalo 11 igralcev močnejše skupine, zmagovalec je bil Peter Zupančič iz Domžal z 9 točkami, sledih pa so Karnar, Lorbek, Troha in Vide Vavpotič. Na februarskem brzoturnirju je tekmovalo 14 igralcev. Zmagal pa je z 12 točkami Mirko Troha. Oddal je samo 2 remija. Pol točke za njim so bih spet Marjan Karnar, Lojze Jagodic, Franc Rautar itd. I. Z. TUDI V NAŠI OBČINI AKCIJA TRIMSPORT ZA VSAKOGAR OBČNI ZBOR SMUČARJEV Smučarji so pregledali svoje delo na občnem zboru, ki se ga je udeležilo 84 članov kluba. Predsednik kluba Janez Podjed je v svojem poročilu prikazal uspehe pri delu kluba, pa tudi težave, s katerimi se je klub boril v preteklih dveh sezonah. Alpski tekmovalci so bili še vedno najuspešnejši. Generacija Šunkarja, Sitarja in Griljca je bila najboljša. Šunkar je kljub pomanjkljivemu treningu uspel še vedno obdržati stik z vrhom, vendar pa je že čutiti, da v takih pogojih tega ne bo zmogel več. Peter Sitar je dosegel velik uspeh s 6. mestom v smuku na republiškem prvenstvu. Pionirji so dosegli slabše rezultate, pa tudi manj so nastopali in trenirali. Zaradi dolga iz prejšnjih let je namreč začasno vodstvo kluba moralo zmanjšati dejavnost kluba. Uspešno je bilo pripravljenih nekaj tekmovanj, predvsem tekmovanje za pionirje za kategorizacijo v slalomu, ki gaje pohvalila SZS. Velik razmah so doživeli smučarski teki, ko je klub nastavil trenerja Petra Laniška. Ta je z resnim delom uspel zbrati skupino mladih, ki vestno trenirajo. Vprašanje pa je, kako bo mogoče z zagotovljenimi'sredstvi obdržati tako dejavnost, saj so tekači že porabili svoja sredstva, in bodo pač morah prenehati z rednim delom. Delo s skakalci je skoraj povsem zamrlo, predvsem, ker ni primernih in zavzetih ljudi, ki bi skakalce vodili. Prav občni zbor je pokazal, da je zanimanje za skoke. V okviru kluba deluje le skakalna šola v Mostah pod vodstvom trenerja in dolgoletnega kamniškega skakalca Klemena Pibernika. . Tako čakajo novi 13-članski upravni odbor, ki ga bo vodil kot predsednik inž. Marko Reisner, težke naloge. Predvsem bo treba utrditi potrebno disciplino tekmovalcev; upravni odbor se bo moral odločiti o nadaljnji vzgoji novih tekmovalcev in odločiti o usodi sedanje generacije. Ta v sedanjih pogojih nima perspektiv, kajti za opremo in treninge enega alpskega tekmovalca je danas potrebnih v sezoni najmanj 6.000 din, tega pa ne zmorejo skupaj ne starši ne klub. Potrebna bo selekcija že v vrstah pionirjev in pričeti bo potrebno preko alpske šole z vzgojo nove ekipe. Letošnji množični tečaji so odkrili nekaj obetavnih talentov. Problem so strokovni kadri, saj je smučarksa oprema tako draga, da jim klub ne bi mogel povrniti niti stroškov zanjo, kaj šele za drugo. S sedanjimi sredstvi je mogoče usposobiti ob sofinanciranju staršev le solidno pionirsko ekipo, ki pa bo pozneje že vnaprej obsojena na propad zaradi prevelikih stroškov. . Tekači bodo morah omejiti svoje delovanje v okviru denarnih možnosti. Problem je tudi organizacija tekmovanj, ki so zelo draga. Letošnja uspešna prireditev tekačev, kjer je nastopila tudi slovenska tekaška elita, bo stala klub 3.000 din. Skakalci bodo gotovo lahko bolje zaživeli, saj so v novem upravnem odboru tudi za njih mesta in ljudje, ki jih bodo vodili. Glede na popolno nerazumevanje Viatorja je edina rešitev nakup vlečnice. Nekdanji stari smučarji so letos napravih lastno vlečnico, ki je smučarjem vsaj malo v pomoč. < Tekmovalnemu športu se še posebno v smučanju ne obetajo preveč rožnati časi, vendar pa bo tudi v bodoče dosežen marsikateri uspeh. • -sm- v. SMUČARSKO VESELJE NA VELIKIH POLJANAH. UGODNE SNEŽNE RAZMERE IN DOBRA ORGANI ZACI J A KAMNIŠKEGA SMUČARSKEGA KLUBA TER SODELOVANJE VIATORJA, KI JE POSTAVIL VLEČNICO, SO PRIPOMOGLI K TEMU, DA JE BILO LETOŠNJE ZIMSKE POČITNICE NA VELIKIH POLJANAH VSAK DAN NAJMANJ 200 MLADIH SMUČARJEV. SMUČANJE BI RES LAHKO POSTALO NAŠ NAJBOLJ MNOŽIČEN ŠPORT. KAMNIŠKI MEMORIAL Poleg Štuparjevega memoriala, ki ga Planinsko društvo Kamnik prireja v čast tragično preminulih kamniških planincev, so se tudi smučarski delavci odločili za podobno prireditev. Kamniški memorial je posvečen tragično preminulim kamniškim smučarjem, učiteljem in sodnikom smučanja Juretu Matjažu, Janezu Sadjaku in Janezu Klemencu. Lani je bilo to tekmovanje prvič le v kamniškem in domžalskem merilu. Letos pa bo tekmovanje v republiškem merilu, saj se ga bodo v kategorijah sodnikov, vaditeljev, trenerjev in učiteljev smučanja udeležili predstavniki iz vse Slovenije. To bo hkrati tudi zaključek sezone, saj bo SŽS priredila na njem posvet o minuli sezoni. Tako bo to tekmovanje res lepa posvetitev delovnim kamniškim smučarjem, še posebno njim, ki so prezgodaj odšli iz naših smučarskih vrst. -sm- Občinski sindikalni svet je na eni izmed zadnjih sej imenoval komisijo za sindikalne športne igre, kije že obravnavala letošnji program sindikalnih iger in sklenila, da za letošnje leto razpiše tekmovanja v sedmih panogah ter tako popestri dosedanji program SŠI. Člani sindikalnih organizacij bodo v letošnjem letu pomerili svoje moči v smučanju, v odbojki, v šahu, v streljanju z zračno puško, v nogometu, v kegljanju in v avto ralvu. Komisija za SŠI pri ObSS želi, da bi se v ta tekmovanja vključilo čim več članov sindikalnih organizacij, predvsem pa se bo potrebno potruditi za čim večjo udeležbo žensk, saj v dosedanjih športnih igrah niso bile udeležene v takem številu, kot bi to bilo željeno. Seveda pa naj športna oz. rekreacijska dejavnost v naših kolektivih ne bi ostala samo na sodelovanju na SŠI. Že sedaj nekatere športne panoge gojijo skozi vse leto. Posebno privlačno za člane sindikalnih organizacij je kegljanje in v zimskem času smučanje, ki mora postati eden najmnožičnejših športov. Smučanje je predvsem v letošnjem letu dobilo precejšen razmah z dokaj številno udeležbo na smučarskih tečajih, ki jih je za člane kolektivov organiziral področni zbor učiteljev in trenerjev kamniškega področja, ki je tudi prevzel organizacijo tekmovanj nekaterih sindikalnih organizacij. Svoja tekmovanja so dosedaj že izvedli v Stolu, Svitu in Alpremu, pa tudi v Titanu so že pomerili svoje moči. Vsa ta razgibana dejavnost bi morala biti spodbuda za čim številnejšo udeležbo k akciji TRIM - ŠPORT ZA VSAKOGAR, ki ima namen,.da spodbuja k raznim športno-rekreativnim aktivnostim v prostem času. Željeno je, da bi čim več naših delovnih ljudi imelo pogoje za izpolnjevanje kartončka TRIM, saj bi lahko tudi na tem področju izvedli tekmovanje med delovnimi organizacijami. V karton vpisujete predvsem take športno rekreativne dejavnosti, ki jih zavestno opravljate zaradi boljše telesne kondicije, razvedrila, zdravja in sprostitve, ne pa aktivnosti, v katere so vas prisilile slučajne okornosti. Strokovnjaki svetujejo vsaj pol ure intenzivnega gibanja vsak dan, zato 150 aktivnosti v 365 dneh ne bi smelo biti preveč. Naibrž res ni časa vsak dan igrati odbojko, nogomet, tenis ipd., zato pa lahko vsak dan telovadite, kolesarite, pešačite, tečete ipd. Za TRIM značko bo potrebno žrtvovati nekaj kilogramov in vložiti seveda tudi precej truda. V zameno za ta trud pa se boste lahko pohvalili z dobro telesno kondicijo, sproščenostjo itd. « Trim značka je namenjena predvsem odraslim, zato naj bo trim akcija gibanje zaradi koristi, ki jih prinaša, akcija vseh. Potreben karton naročite pri svoji osnovni organizaciji sindikata, na občinskem sindikalnem svetu ah na občinski Zvezi za telesno kulturo. Ob zaključku sindikalnih športnih iger bo občinski sindikalni svet najboljšim v tekmovanjih razdelil prehodne pokale, verjetno pa bo pokal namenil tudi tisti organizaciji sindikata v delovni organizaciji, kjer bo največ članov sodelovalo v akciji TRIM. M. J. SMUČARJI VETERANI NA VELIKI PLANINI: ZA ZIMSKE SINDIKALNE ŠPORTNE IGRE, KI JIH VSAKO LETO ORGANIZIRA OBČINSKI SINDIKALNI SVET, JE VEDNO PRECEJ ZANIMANJA. ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT OBČNI ZBOR PODROČNEGA ZBORA UČITELJEV, TRENERJEV, VADITELJEV IN SODNIKOV SMUČANJA KAMNIŠKEGA PODROČJA Občni zbor področnega zbora učiteljev, trenerjev, vaditeljev in sodnikov smučanja kamniškega področja, ki je strokovna organizacija na področju Domžal, Ihana, Mengša in Kamnika, je lepo uspel, saj se ga je udeležilo 42 smučarskih delavcev. Ta oblika strokovnega sodelovanja je obrodila lepe rezultate, saj je bil zbor v pretekli dveletni dobi eden najdelav-nejših v Sloveniji, za kar je dobil priznanje SZS. Osnovne naloge zbora: vzgoja in strokovno izpopolnjevanje lastnih kadrov, organizacija množičnih smučarskih tečajev in tekmovanj, so bile nadvse uspešno opravljene. Pred dvema letoma, ko je bil zbor ustanovljen, je bilo na tem področju 40 strokovnih smučarskih delavcev, danes pa jih združuje že 86. Na republiških seminarjih smo dobili 2 nova učitelja smučanja, trenerja za alpske disci- pline ter 2 trenerja za skoke. Sami so organizirali 2 tečaja za vaditelje smučanja, ki ju je uspešno opravilo 13 kandidatov, 2 tečaja za smučarske sodnike, ki ju je opravilo 33 kandidatov. Vsako leto so bih organizirani strokovni izpopol-njevalni seminarji, ki so jih vodih naši učitelji, ki so sodelovali na republiških in zveznih seminarjih. V preteklih dveh letih je bilo organiziranih 16 tečajev, ki se jih je udeležilo 800 otrok ter 50 odraslih ter 28 različnih tekmovanj, ki se jih je udeležilo 1160 tekmovalcev. Vsi ti podatki kažejo, kakšen razmah je doživel smučarski šport, kar je velika zasluga prav organiziranega strokovnega dela. Poleg tega je zbor opravil akcijo za nakup klubskih puloverjev ter za izdelavo kamniških smučarskih emblemov. Sestavljal je programe treningov za tekmovalce klubov in organiziral sindikalna prvenstva pod- jetij. Razveseljivo je, da je strokovna raven naših učiteljev in sodnikov smučanja na zavidljivi višini, saj se uspešno uveljavljajo v republiškem, zveznem in celo mednarodnem merilu. Tako je učitelj smučanja inž. Marijan Štele zastopal Jugoslavijo na III. svetovnem kongresu učiteljev smučanja v St. Chri-stophu, kjer je odlično opravil izpit aslberške smučarske šole vodilnega avstrijskega strokovnjaka prof. Kruckenhauserja. Zastopal je slovensko smučarsko šolo v ZDA in je demonstrator naše šole smučanja. Učitelj smučanja Podjed je sodeloval na zveznih seminarjih kot zastopnik SZS ter je ocenjevalec izpitne komisije za vaditelje smučanja. Najuspešnejšima kamniškima sodnikoma Marjanu Bovhi in Francu Pavcu sta se kot republiška sodnika pridružila še Marjan SchnabL in ing. Marijan Štele. Tako strokovno znanje sedaj omogoča, da zbor edini v naših dveh občinah lahko vzgaja lastne strokovne kadre, kar je neprimerno ceneje. Na občnem zboru so ugotovili, da je razveseljivo vse večje sodelovanje s sindikalnimi organizacijami, za katere zbor organizira tečaje in tekmetj vanja. Občni zbor je izvolil nov upravni odbor s sedežem v Kamniku, ki gi. bodo še naprej vodili Janez Podjec" kot predsednik, Marjan Sclmal L 'tajnik in inž. Marijan Štele kot tehnični vodja, katerim sta občni .zbor in SZS izrekla vse priznanje za dosedanje uspešno delo. V prihodnje čakajo zbor pred: vsem naloge okrepiti množični smučarski šport prek šol in podjetij, nabaviti vlečnico in še naprej vzgajati potrebne strokovne kadre. Okrepiti pa bo treba še sodelovanje med smučarskimi klubi ni tem področju. Zbor bo tudi vnaprej organiziral tradicionalni kamniški memorial v počastitev tragično preminulih vaditeljev, učiteljev in sodnikov smučanja Juretu Matjažu, Janezu Sadjaku in Janezu Klemencu, ki bo letos zaključna prireditev sezone v republiškem merilu. KAMNIŠKA MLADINA NA SMUČEH Področni zbor učiteljev, trenerjev, vaditeljev in sodnikov smučanja kamniškega področja je tudi letos priredil smučarske tečaje za šolsko mladino. Tečaji so zelo lepo uspeh, saj se jih je udeležilo preko 200 mladih smučarjev. K temu so pripomogle ugodne snežne razmere v Kamniku in pa vlečnica na Velikih Poljanah, ki jo je postavil Viator. Zanimanje za tečaje je bilo tolikšno, da je bilo potrebno usposobiti 10 vodnikov vrst, ki so vodih začetne tečaje. Predvsem je razveseljiva množična udeležba iz osnovnih šol. Petdnevni dopoldanski in popoldanski tečaji so bih na Velikih Poljanah, v Meki- njah, Nevljah in na Veliki planini. Tečaje so vodih 3 učitelji smučanja, 2 vaditelja in 9 vodnikov vrst. Na tečaju sta se zgodili le 2 nezgodi, kar je razveseljivo ob tako množični udeležbi. Prav toliko in še več pa jih je bilo, ko so tečajniki sami smučali po tečaju še več ur. Večina poškodb je bila posledica preutrujenosti. Da bi preprečih poškodbe, naj starši v prihodnje ne pustijo smučati svojih otrok več kot 3 ure na dan. Na koncu tečajev so imeli vsi tečajniki še tekmovanja. Zmagovalci posameznih vrst so bih: pri fantih v nadaljevalni šoli smučanja Marjan Ajtnik, Uroš Brelih, Tone Plahutnik, Janez Pire; pri dekletih pa Urška Kozjek, Mojca Seljak, Ksenija Sušnik in Irena Schnabl. V začetni šoli smučanja pa so zmagah: pri fantih Jure Artiček, Nemanja Jer-manovič, Marjan Drobnič, Mitja Matjan, Sašo Ogrinc, Robi Svetelj, Edvin Godec, Dušan Dajčinič in Rajko Golob; pri dekletih pa Irena Po-ljanšek, Marjetka Šek, Irena Skerjanc, Ada Pire, Kordaš, Alenka Vavpetič, Mojca. Zlatnar in Dušanka Tavželj. Za najboljše tečajnike je področni zbor učiteljev, trenerjev, vaditeljev in sodnikov smučanja skupno s smučarskim klubom Kamnik organiziral tekmovalno alpsko šolo za pionirje od 6. do 9. leta. Smučarski klub pa je svojim tekmovalcem omogočil enotedenski trening na Veliki planini. Tudi za odrasle je področni zbor organiziral začetne tečaje: 18 tečajnikov je zadovoljnih zapuščalo Velike poljane, saj so iz začetnikov poštah že pravi smučarji, ki so že dobro vijugah po Poljanah. Ob koncu se želimo zahvaliti vodstvom osnovnih šol za pomoč. Zeleh bi, da bi drugo leto imeli lastno vlečnico, ki bi omogočila še uspešnejše delo. Množična udeležba kaže, da bi si kamniška mladina zaslužila to pomoč naše družbe, še posebno, ker ne gre za veliko investicijo, je pa množičnemu udejstvova-nju otrok in rekreaciji odraslih nujno potrebna! -sm- \ KAMNIŠKI OBČAN - Glasilo SZDL občine Kamnik - Ureja uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik hrane Svetelj - Tehnični urednik Miha Jerina in Jana Lazar - Izhaja enkrat mesečno - Uredništvo in uprava: Občinska konferenca SZDL Kamnik, Ljubljanska 1 (zdravstveni dom), telefon 83-315 - tekoči račun 5014-8-92 - Tiska tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani i -,-.-'-J-1-'-—-!-