PRHO GA
^ ^ DOMOVINI
Leto 111.
V Ljubljani, dne 19. maja 1927
Štev. 20
Zrakoplovstvo-
Narava, stvarstvo je obdarovalo različna bitja z raznimi mnogo popolnejšimi organi ali deli telesa, kakor človeka. Nekatere živali brzo teko, druge visoko skačejo, tretje so izredno močne itd. Ptice imajo krila, s katerimi se dvigajo v zrak, ribe zopet tako prikrojena dihala in plavuti, da žive in dihajo v vodi. Ali dočim imajo neke dele posebno razvite, so ostali deli tem pomanjkljivejši Človek pa ima na telesu od vsakega nekaj, a vse precej nepopolno, pač pa mnogo večji in popolnejši razum, s katerim naj si pomaga in povleče v svojo službo vse stvarstvo ter doseže to, kar mu s svojimi telesnimi močmi ni mogoče storiti. Človek za to neprestano misli, študira in se izpopolnjuje.
Za dosego moči je uporabljal človek razna dvigala, uprego živali, v zadnjih letih paro, ki goni parni stroj, elektriko in motor. Vse to Je uporabil in uporablja za dosego hitrosti, kakor za železnice itd. Pa tudi plovbo je izboljšal z omenjenimi silami.
Človeški duh je prodiral povsod. Odkril je nove dele sveta, povspel se je na visoke gore, prodiral v globine zemlje in potapljal v globočine morja. Zaželel pa se je dvigniti tudi tja gori pod nebo, nad oblake. Ako to store lahko ptice, zakaj bi ne zmogel tega človek?
Zelja, dvigniti se v zrak, je zelo stara in že v zgodovini starega veka čitamo, kako je poskušal leteti grški polbog Ikarus po zraku. Najbrže, da so že takrat mislili na letalstvo ali aeronavtiko, to je umetnost, s pomočjo raznih naprav, aparatov, se dvigniti v zrak in frčati po zraku kako ptica.
Iz I. 1670 čitamo, kako si Je zamislil pater Frančišek Lana dviganje v zrak. Mož sicer ni to izvedel, pač pa je dal podlago za poznejše dviganje balonov. Menil je, da kakor se v vodi dvigne na površino lažji predmet kot je voda, tako mora biti tudi v zraku; lažji kakor zrak pa so samo razni plini Ako bi napolnili balon z lahkim plinom, bi se gotovo dvignil v zrak; če bi bil balon zelo velik, bi bilo njegovo stremljenje po dviganju tako močno, da bi lahko potegnil seboj tudi človeka.
To, kar si je pater Lana predstavljal, je izvršil 1. 1709 pater Jernej Gusman. Napolnil je velik balon z vročim zrakom, ki je tudi dokaj lažji, kakor Maden zrak inse dvignil ž njim 200 čevljev visoko; lahko si mislimo, kako je svet ostrmel nad takim pojavom. Mnogim, posebno njegovim duhovnim sodrugom, seveda take iznajdbe niso bile posebno po volji.
Letalca Nungesser In CoIH, ki sta najbrž poginila v morskih valovih'.
&Beia ptica«, ki je izginila na poletu čez ocean.
Taka dviganja pa so bila zelo nevarna in negotova, kajti nihče ni vedel, kam ga bo zaneslo, koliko časa bo v zraku in najvažnejše, kje m kako bo prispel na svoj rojstni element, mater žemljico; toda led Je bil prebit.
L. 1783 pa najdemo zapisan že prvi, zelo drzen polet nad delom
morja in sicer čez najožjo morsko razdaljo 33.5 km, med Anglijo in Francijo iz Dovra v Kale (Ca-lais) Francozu Blanchardu, ki se je dvignil v zrak in pustil gnati od vetra preko morskega kanala, so postavili na kraju, kjer se je spustil na zemljo, lep. spomenik.
Prijatelji zrakoplovstva so bili prvotno mnenja, da bodo z lahkoto iznašli pripomoček, s katerim bodo balon vodili poljubno v zraku v vsaki smeri, kamor bodo hoteli. To seveda ni uspelo do najnovejše dobe modernih zračnih ladij. Baš radi tega so se odločili po drugi poti priti do zaže-Ijenega cilja.
Pričeli so opazovati ptice in poskušali to ponarediti, kar je pa tudi le deloma uspelo; manjkala je pri balonu, kakor tudi pri poznejšem predmetu, podobnem ptici, nazvanem letalo (aeroplan), potrebna gonilna sila.
Za vzor so si vzeli zmaja, ki ga vleče po zraku deca. Mislili so si: če plava po zraku majhen zmaj, zakaj bi ne uspelo to tudi z veliko lahko ploskvijo. Naredili so si velika krila, katera so premikali z rokami in se tako dvignili iz tal in plavali nekaj časa po zraku, šele 1. 1904 pa uspe dve-Američanoma dvigniti se s
ma
pomočjo motorja v zrak. Prav tako, kakor pri morski ladji, sta pritrdila tudi na letalo vijak, ki ga je gonil motor. Vijak se Je zavrtel v zrak, kakor sveder v les in povlekel za seboj krila, ki so držala v zraku pod njimi viseč čolniček. S tem je bilo za enkrat dovršeno letalstvo. Motor goni vijak, vijak daje brzino, krila nosijo in pospešujejo plavanje, zadaj pritrjeno krmilo pa daje smer letalu. Na letalih so naredili še nebroj manjših izboljšanj in dosegli današnje moderne aparate; najbolj so jih izpopolnili med svetovno vojno. Zrakoplovstvo pa izkoriščamo tudi za razširjevanje znanosti in povzdigo svetovnega prometa. Države tekmujejo s svojimi modernimi aparati, katere vodijo drzni letalci. Tako sta pred nekaj dnevi preletela tudi dva naša letalca izredno dolgo in težko pot iz Pariza v Indijo in zopet nazaj. Nekaj dni za tem pa sta se dvignila v letalu, nazvanem «bela ptica«, dva Francoza, da poletita v Ameriko. Toda o letalu in letalcih ni nobenega sledu več. Najbrže jih je zajel vihar, ki je končal njihov junaški polet.
V rudniku La Machiene na Francoskem si daleč od domovine služi kruh več Slovencev. Pred kratkim je v rovu zasulo Ludvika Blatnika (na levi), ki je poklical na pomoč mladega Ivana Bučarja. Ko je ta priskočil na pomoč, se je odtrgala velika skala in oba zmečkala. Ludvik Blatnik zapušča ženo in pet otročičev, mladega Bučarja pa pogrešajo posebno fantje, ker je bil najboljši pevec med njimi. Na srednji sliki vidimo odprti krsti, okrog njih pa tovariše, ki so ob nesreči delaliv njuni bližini.
Tečaj za rokotvor-ni pouk v Trbovljah, ki se ga je
udeležilo 32 učiteljev in učiteljic iz Laškega okraja — pod vodstvom g. Lojzeta Novaka, ravnatelja meščanske šole v Ljubljani. — Za kmetiško ljudstvo so osnovni pojmi o mizarstvu in drugih rokodelstvih posebno važni, in ne bo več vsake malenkosti treba nesti večkrat k zelo oddaljenemu obrtniku, ker se bodo sedaj tudi otroci tega naučili v šoli.
Rihard Jakopič, vodja slovenskih umet-ilkov, ki so v Ljubljani priredili veliko razstavo svojih najboljših del.
Desno: Napredni tambur. zbor pri Sv. Jurju ob Ščavnici, ki izvrstno deluje pod vodstvom gdč. Ele Majcnove in gosp. Draga Korošaka.
Zunanji ministri Male antante na sestanku v Jachi-movu na Češkem.
Na levi rumunski zunanji minister Mitilineu, na sredi češkoslovaški zun. minister dr. in na desni ■min. dr. Markovič.
Desno:
Desno:
Mak so Wudler,
priljubljeni učitelj na osnovni šoli v Celju, ki je umrl šele 38 let star.
Proste vaje dijakinj višjega oddelka v Ljubljani.
Levo s Matej Sternen, eden naših najboljših slikarjev, ki ima posebne zasluge radi tega, ker je popravil in ohranil mnogo starinskih in dragocenih slik po naših cerkvah
Desno: Udeleženci sokolske-ga vrhunskega tečaja v Ljubljani, ki so se
ga udeležili najboljši telovadci iz države, da se izpopolnijo in pipravijo za tekme v inozemstvu. V sredini vidimo načelnika Jugosl. sok. saveza br. dr. V. Murnika.
Javna telovadba šolske mladine, kjer je nastopilo 3000 dečkov in deklic ljubljanskih srednjih šol. Na sliki vaje dijakov nižjih razredov.
Ljubljanski policij, stražniki na konjih
bodo prav kmalu začeli v mestu in okolici opravljati službo, sedaj se pa še uče jahati, kakor vidimo na mali sliki, kjer se stražnik uči jahati s prekrižanimi rokami, brez vajeti in stremen.
Desno:
Juan Carlos, španski
prestolonasL (na levi), ki radi bolezni svojih starejših bratov postane španski kralj.
Levo.
Trg v ameriškem mestu Novem Orleansu, ki ga bi biia povodenj porušila, če bi ne biii razstrelili nasipe in vodo so obrnili na polja.


Levo:
Starinska ulica v Kast-vu, ki je radi svoje ožine značilna za ulice v primorskih mestih.
Poplava v Ameriki. Pogled iz aeroplana na mesto GreenvtDe (država Mississippi) in okolico, ki je, kakor daleč sega oko, poplavljena od narasle reke.
Kastav, malo mesto v Istri, ki je ostalo pri naši državi in je dosedaj pripadalo k ljubljanski oblasti. Iz tega rodoljubnega mesta je prekrasen razgled na morje z Opatijo, Reko, in našimi otoki.
Letalo, ki je ostalo v zraku 50 ur pri kroženju nad ameriškimi nebotičniki, potem pa odleti čez morje v Evropo.