Posamezna številka 20 stotink V Trstu« v četrtek mala 1920 Posamezna številka 20 stotink Izliaja — iivzemši ponedeljek — vsak dan zjjtrjj. — Uredništvo : ulica i>v. Frančiška AsiSkega štev. 2t', i. naJsi. ^pje. - Dopisi naj ae pošiljajo uied-nišivu. — Nefrankirana j«*ina se nc sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štetan Godina. — Lastnik konsorcij lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 6.—, pol !c.a L 32.— in celo leto L «>.—. — Telefon uredništva in uprave stev. 11-57. Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi sc računajo v fcirokosti ene kolone ( 72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 10 toi: osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 80 stot, oglasi denarnih zavado v mm po L 2. Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglase sprejema inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratini oddelek se nahajata v Trstn, ul. sv. Frančiškn As. 20 Po padcu RIM. Ministrstvo Ni-ttHevo je torej padlo, živelo jo se razmeroma dolgo, ako uvažujemo dve dejstvi. Nastopfto ie prežalosino aedščino po OHand.ii. Ta je zavozil \ oz \ nanje politike Italije tako nesrečno, da ga je bifo zelo težko spravljati na boljšo pot —tem težje, Iver je politični svet Ital^e ostal v starih ideologijah, ki je vcepila V glave in srca politika njegovi« piednikov. Ravno to nam je sedaj kaj nazorno pred očmi. Nt t i je slednjič ob jadranskem *. lirasa^u abral pravo pot, tisto, ki bi jo bila morda ubrati Italija že s prvega začetka: ptrl dir -ktn-ih pogajanj z Jugoslovervi.^ ravno lo o •:aL:;o razpete glave nacionalistov, v oje vi-t-že v in imperijalis ta v kol poraz in ponižanje i. -lije,, kot žrtvovanje njen h najvišjih interesov. Zato jim je bila NiMijeva vnanja pcHtika v __N-.-vj.-ečtt in o-b c 1-2*0 v organizirana sljranka socijaais-k v pa sc ni toliko izpcdl'kola na vnan-ji pofctoki Niti je ve vlade; toliko bolj pa na notranji. Očitajo nvu dvoličnost, neiskrencsi in nedoslednost. Delavstvu d h je govorH lepe besed«, z dejanji pa da je podpiral bogataše, milijonaiske industrijalce in •v.djetnrke ter z vojaško in policijsko silo duši« vsako gibanje delavstva za uresničenje zabtev in stremljenj proletarijata, Katoliška lj jdka stranka — za socijalistinajmočnejša in tudi > .rdtno organizacijo — pa je dolgo oma-1-ova-!a in ni hotela položiti odprtih kant na mizo. Ni hotela biti za Nittija, a tudi zrušiti sJa ni hotela. Ljudski stranki je bil preliberalen, socijallslo.nl pa premalo demokrat m brez zmisla-n volje za socijalne potrebe sedanjih ča-t*>v. Čuden položaj; na sploh mu očitajo, da je bil preveč znanćtvenk in teoretik, a velikoj premalo praktičen politik, ki bi znal računat; 7. i jsničnostma v igri nasprotujočih si sij. Nihče ni +>:1 s s.rcem za Nit t i jem. a nihče se ni mogel j odločiti za odločilen odpor. To pa iz razlega, ker je parlamentarni položaj v Italiji tako zamotan in brez vsakih jasnih črt, da r»i hotel r-ihče sprejeti dedščine in odgovornosti, spojene žnjo. V tem je razlaga, kako da se je Nrt-t: ev a vlada držala razmerno dolgo. Pa saj .ri-dimo sedaj: čim je — p^eg sooijalistov — 1-fds-ka stranka odkrčno pokazala, da Niili nc j sir« računati na nje pt dporo, je padJ-v niinistr- j c V,"o v agoni-io Začelo je umirati -Vi Lzdahnilo je \ fn-alo dneh. Kar se tiče vprašanja kdo bo naslednik, >e :ežkn ugibati v tem hipu. Toliko pa je menda gotovo, da je ni nobene skupine ki bi hotela in tudi mogla sama pri>eti za krmH-o in sprejeti odgovornost. Za sestavo nove vlade bo treba •tveč: pc konibinacrji. Skoro na sploh pre-\Vad^tfe mnenje, da pride Ij-jdska stranka v j* mo, da i ie se vršili ! čeraj dve >eji na katerih je Trumbič obrazložil v e podrobnosti raznih razdobij v reše-vanju jadranskega vprašanja, poudarjajoč, c!a so bile žrtve s stran: Jugoslavije doslej zeio vet ke. Pojesnil je jugoslavenske zahteve, na kar je minister Scialoja predložil italijanske ■zahte.i*. Na današnji seji. ki pa se ni vršila - -3ed oenadnega nastopa krize v italijanski . !ad\ bi tv! Trumbič predložil jugoslovenske ! ogovere k posameznim italijanskim zahtevam, .naki"- bi se bila začela prava pogajanja. Toda medtem je prišla vest o de-misi^i iiabja-nske vlade in pc-gajanja so se prekinila. Agencija Štefani^ pošilja iz PalJanze tale poročila: Prvi dve seji jugoslavenskih in italijanskih zastopnikov. PALLANZA, 11. (S.J Danes ob 11 je prispelo ju-i go>*lov*?i»sko odposlanstvo z avtomobilom v vilo > Cusjr. va.. da se udeleži plenarne Seje. ki se je ! začela t koj. Prisotni so bili Scialoja in Garbasso za italijansko. Trombič in Pašič pa za jugosloven-| sko odposlanstvo. Sestanek je končal ob 13; skle-I njeno jc bilo. da se o teh pogovorih ne izda nobeno uradno poročilo, ker hočejo, da ostanejo ta po^.-janja popolnoma tajna. Odposlanstvi se zopet sesianeta popoldne ob 16. PM LANZA. 11. Ob 16 se je /.ačela druga seja jugoslovanskega in italijanskega odposlanstva; prisotni so bili Scialoja, Carbasso. urumbič in Pašič. Seja se je zaključila ob 18 30. Odhod ministra Scialoje v Rim. — Jugosloven-sko odposlanstvo ostane še nekoliko dni v Pallanzi. PALLANZA. 12. (S.) Vsled izida glasovanja v /.bormci bo minister vnanjih stvari StfUloja odpotoval danes v Rim. Mini^'.er je prosil ju-! goslovensko odposlanstvo, da ostane nekoliko | dni v Pallanzi, da se vidi, ali se bodo mogla takoj zopei začeli pogajanja. PALLANZA. 12. (S.) Ob 18 je odpotoval iz železniške postaje v Pallanzi italijanski mi-ai-ster vnanjih stvari Scialoja v spiemstvu načelnika s » ojega kabineta kom. Garbassa.! Spremilo sta ga na postajo palahški podpre-fekt kom Salvetti in orožniški stotnik Cam-inini. Regent Alek-ander podpisal ratifikacijo mirovne pogodbe z Nemčijo in Avstrijo. BELO RAD. 12. (S.) Regent Aleksander ie oodpisoJ zakon s katerim se odobruje mirovna pog. dba <7. Avstrijo, Madžarsko (?) in Nemčijo. Komisija za določitev demarkacijske črte pri Subotici. SUBOT1CA, 10. Semkaj je prišla kemija | za določitev demarkacijske črte. \ komisiji so | l>o en jugoslovenski, angleški in madžarski častnik. Kongres jugoslovenskega učiteljstva. BLLGRAD, 11. Dne 8. julija t. L se vrši v Belr du kongres učiteljstva iz cele 'države SHŠ. Pevski zbor »Smetana < Vatroslavu Li-sinskemu. ZAGREB. 11. Pevski zbor Smetana- je po-setii. grob znanega hrvatskoga komponista \ ali -Hava Lisinskega ter zapel na grobu ža-Irstlrke. Navzoča je bila tu Ji velika množica I zagrebškega meščanstva. Ko je odpel pevski [zbor Smetana žalostinke. zaorila ie po za-: grebšVem pokopališču hrvatska himna. -- Svetv vnoz-nano pevsko društvo Smeta-I na iz Plznja se nahaja redaj na turneju po ! jug k venskem jugu. kjer ;e gostovalo že leta ! i 002. Po gc,tavanju v Bruselj u in Parizu leta 1903. je postažo svefcovroznano. Pred odhodom Zagreb se je zbor mudil v Mariboru, kjer J je nastopil v Gotzovi dvorani. Dvorana je bila oafciiO pc Iijo občinstva, ki je navdušeno po-! zd:-av ':a!a češke goste, člane res dovršenega ! pevskega zbora. P:> prvem odmoru je gospa Maiitrova zre čila pevovedja krasno srebrno čašo, preJ zadnjim o-dmorom pa je češki klub poklonil društvu lovorjev venec z jugcsloven-ski'.n! ;n češkimi trakovi. Tako je prvič slavca češka pesem v našem Mariboru svojo veliko domovino. Ob 2 zjutraj so spremili mari-! berski Jugosloveni, med njimi general Maister, pevce na kolodvor, odkoder so se odpeljali v Zagreb'. Turistovski vlak Ljtibljac a —Bohinjsko jezero—Vcirinj. LJUBLJANA. 10. Inspektorat državnih železnic v Ljubljani objav lja: Z 9. majem t. I. je začel voziti cd nedeljah in praznikih na progi Ljubijana gl. ko). — Jesenice — Bistrica Boh. >/ero, o>>. ,lesen:ce — Vretrinj turistovski ! vl vk. Vlaki iz Ljubljane ozir. v Ljubljano imajo [ direMne vozove za Bi Irico Boh. jezero In | Vetrinj. Ogfljuia! podružnico Ljubliaaskc kreditne banke za 150.000 lir. SPLIT, 10. Neki Italijan po imenu Napoleo-ie Pagliari je tukajšnjo podružnico 1 iub'jan- -kc .reditne banke z napačnim čekom ogoljufaj za 150.000 lir. Ruski list v Belgradu. BELGRAD, 11. Danes je izšla prva številka ruskega lista R.ukaja Gazeta<. Posamezna številka iega lista slane 4 K, Pred sestavo nove češkoslovaške vlade. PRAGA. 12. Uradni Ust Ceskoslovenska | Republika ugotavlja, da so pogajanja ministr-j ' skega predsednika Tusarja s strankami v s vrh o, ; dosege vladne večine ra o'obri poti. Vse če-1 j škosloraške .litične stranke kažejo velikoj (razumevanje sedanjega položaja. Tudi nemški j vocijaln; demokrati začenjajo resno raznvršljati. j ; Iz pisanja Ušla Freihe t . gla^la poslanca Se-! lige rja. se da/razumeti, da bi bili nemški >o-jcijaJi-ii za sodelovanje z . lado. Novi nacijonal-| m blok nemšk a ooslancev in senatorjev ni I i k-ccn-paktna "a. Nemški agrare; in naredni f S socijalisti osi pridržali, popolno prostost gle- j ! dc sov ;iiin«i g-.-spodarskHi vprašanj, ki bodo j I na prvem mestu progran>a nove vlade. | Kako? javlja Prager Taghlatt , preidejo iz stare vlaic v novo samo Tusar, dr. Beneš in I Svetla. Druga mesta prevzamep novi mi-! ni i1 tri. -Narodni Listy« o Poljski. PRAGA, 10. Če*ki listi pišejo o poljskih j stvareh: N. pr. Narodni Listy pišejo o psi- j holog;H poljskega sosedu in pravijo, da je polj^j tki človek brezobziren. Poljaki smatrajo Ruse še vedno za s-'ta-re so vraže tke, rasvsotako pa sovražijo tudi Celie. Stra«4 se bo po plebiscitu še povečala in raste sedaj po vsaki poljski zmagj. Ljudsko glasovaaje ▼ Tešinu. PRAGA. 12. Modzavezniška komis rja v Tešinu doznava, da se mora ljudsko glasovanje v Tešinu, Spiš u in Oravi dokončati do 2. ju-j lija in ne do 12. julija, kakor je javila agencija Havas. Na javnem zborovanju v Moravski Ostravi je senator socijalni demokrat Witt kritiziral delovanje p-reds&dnika komisije Mannevllleja, ki da škodi češkoslovaški stvari. Predložil je protest na >ocijalističm> interna-cijonalo ler spomenico »a Iranccske sf»cija-liste. Medžaroko - poljska zveza? PRAGA. 12. Češkoslovaški listi komentirajo p ol ts k o- nvr.d ž ars4k o zvezo, ki jc namenjena proti Češkoslovaški i« potrjena po vojaški pogodbi. Pečatenje bankovcev na Poljskem je bil sai^ izgovor /.<* /apretje meja; v resnici so sc prevažale čeie na vzhodno bojišče in se oja-oevate postojanke na tešhiki fronti. Listi vprašajo, ali nameravajo Poljaki nadaljevati ra La način, kar bi pomenilo spor z entento. Ma-džairji delajo za vzpostavitev celotne Madžarske v t« namen prijvra^Jialo Vest o zasedbi Odese s strani Ukrajincev. PARIZ, 12. (S.) Ukrajinski tiskovni urad v Parizu je preje! brzojavko, ki potrjuje zasedbo Odese s šivani čet generala Petljure. Ruske priprave froii Po!jcki. BEROLIN, 10 Abend javlja ir Moskve:! Ru^.ki vožnji izv rše . alr.i odbor^je velel na-i čelnikom posameznih gabernij, na; v treh dneh I pozovejo orgaclzirano delavstvo pod orožje in |ga pošljejo v Moskvo. Velik del armade, naha-jjajoče se v Sib;riji, se odpošlje na poljsko j frorvlo. Kako so Japcnc« upravičevaH napod na Rusiio. PARIZ, 10. John Ciayton p »sebni dopisnik J Hsta The Chica^o Tribune poroča iz j.kve pariški izdaji Tribune . da so Japonci pričeli začetkom aprila z aktivnimi operacMa-mi proti Nikolajevsku. ki Ježi tb ustju teke Amur. Japonci trdijo, .'a je njiho,a vojaška akcija proli rut»ki armadi potrebna zato, da i >e krije evakuacija čehoslovašk h ^'et. V čeho- | slovaški anuadn« skupini se nahaja tudi prvi jugoslavenski pojk. Clayton pa pripoinir.ja, da se Japonci no gledajo ravno prijateljski s Ce-Ivoslovaki 5n tudi Amerikanci so prece; v napetem razmerju ?. japonskim; četami. Motivacija Japoncev, da nikakor ne drži; nphov na pad ima čiste dri!ge namene. Sam češki general Sirovv pravi, da bo morala češl a armada nastopiti energično proti Japoncem, če bodo Je -1 i legajonarje tako podpir;di-. Kaj natančnejšega iz Claytono-vega poročila i e da posneti. Romunija in dardanelsko vprašanje. BUKAREsT. 9. (S.) V zadnjem ministrskem svetu je minister vnanjih stvari naznanil z zadoščenjem da je bila Romunska izenačena z velevlaslmi v mednarodni vlada.v ni, določeni za Dardanele. - Češkoslovaško - romunski dogovor glede ureditve meja. BUKAREsT, 8. (S.) Romunska vlada je sklenila • Češkoslovaško dogovor glede meja. Romunske čele so r-e umeknile iz raznih ru-sk*lh krajev blizu ^iarmaroša. ki pripadejo Češkolovaški, katera bo odstopila Romunski nekoliko občrn kieo prebivajo Rr-muni. Madžarska narodna skupščina proti miiovni pogodbi. BUDIMPEŠTA. 10. Minister vnanjih i tvari je -zjavil v narodni skupščini, da je madžarsko mnenje sprejelo mirovno pogodbo z zelo nc- ugodnimi občutki. Tudi tuje javno mnenje in; ves svet da obsoja to krivično pogodbo. Mi- : nister je naslovil poziv na narod, da dela za | obnov rtev države. ^ Proces proti ljudskim komisarjem in drugim komunistom. ČI RIH. 11. Iz^Budimpcšte poročajo, da jc državni pravdnik že sestavil obtožnico proti zapi-tim ljudskim komisarjem. Proti komisarjem. ki so zbežali v tujino je madžarska vlada obnovila ukaz za aretacijo; ako bi se ti komisarji ne iziočili, bo s.od;ščc v BuJčmpešLi zaključilo razpravo proti zeprtim konrsarjem, čelo d i bi bil Bela Kuhn odsoten. Med obtoženci sc nahaja razen ljudskih komisarjev In bolj znanih komunistov tudi več znamenitih učenjakov, vseučilišču: h profesorjev, pravnikov, ! inženerjev, ki so se v ča-u diktature proletarijata postavili s svojim znanjem n zmožnostmi na razpolago 'komunistični vladi. Erzberger zopet kandidira. BEROLIN, 11. Tukajšnji listi prinašajo vest. d* je bivši finančni minister Erzberger, ki je bil obsojen v procesu, katerega je dal uvesti proti Hel-ferichu. izjavil, da se predstavi kot kandidat za I prihodnje volitve. Baltiške čete. j BEROLIN, 11. Baltiške čete, ki so se še pred i kratkim borile za vzpostavitev cesarja Viljema II, na prestol, so dale objaviti v -Rotc Fahne« resolucijo, na podlagi katere si stavijo za svoj cilj u-nlčcnje i*.koriščevahiega kapitalizma, zastopstva po sistemu sovietov, sistematično organizacijo vseh delavcev, sposobnih za orožje, pod poveljstvom izkušenih častnikov, katerih odgovornosi se mora določiti s posebnimi zakoni, in začasno diktaturo enega moža. ■ Rote Fahne- vidi seveda v tem nepričakovanem duševnem preobratu baltiških čet | nov poi7kus za dosego onih »ciljev«., do katerih i dosedaj niso mogli priti; diktatura enega moža naj t bi bila Ludendorffova diktatura.* i Pred odhodom francoskih čet iz zasedenih nemških mest. ! PARIZ, 12. (S.j Ker je nemška vlada javila j uradno inozemskim vladam, da je omejila število svodih čet v ruhrski kotlini na število, dovoljeno po sklenjenih pogodbah, je general Nollet uvedel na licu mef'ta tozadevno preiskavo., čim se dožene, da odgovarja nemško ■ poročilo resnici, bodo francoske in belgijske ! čete zapustile Frankfurt, Darmstadt in druga i zasedena me^ta na desni obali reke Rena. IProsla trgovina s svinjskim mesom na Nižje-avslrijskem. i DUNAJ, 11. Nižje avstrijska deželna vlada je dovrolila prosto trgovino s svinjskim mesom. Poizkus treh komunistov. DUNAJ ti ''"rije komunisti Fekcte Steiaer in Farago so parkrat prišli na stanovanje bivšega generaaJ Schuetzerja, katerega so hoteli izročiti komunistom, da bi ga kaznovali, če5 da zaradi njega je bilo prelite mnogo nedolžne krvi; ko so neko noč zopet prišli k njemu v sobo, jih je policija aretirala. Pogajanja za ureditev prometa s Trstom. GRADEC. 11. (S.) Ko se jc otvorila seja za u-reditev prometa s Trstom, je izrazil italijanski poverjenih na Dunaju kom. Biancheri \ imenu inozemskih odposlanstev priznanje za prisrčne sprejeme; komisije sc bodo lotile dela. Letiška prosi za pripustitev v zvezo narodov. RIM. 11. (S.) Letiasko poslaništvo v, Rimu javlja agenciji »Stelani«, da je zastopnik letiške vlade v Rimu, dr. Waiters, pooblaščen, predložiti- svetu /veze narodov, ki se sestane 14. t. m., prošnjo za pripustitev Lellške v zvezo narodov. Frve seie letiške ustavodajne skupščine. RIM. 11. (S.) Letiško poslaništvo v Rimu javlja agenciji /Štefani-: Po voiitvah 18. aprila je imela ustavodajna skupščina v R-ig; svoje "rve seie pod predsed-nš'štvom Tohasje^a, predsednika začasnega državnega sveta, ki je bil izvoljen enoglasno. Ministrski predsednik Ul-! man s ie bil predložil po ustavnih derločbah ostavko, toda b'la mu je takoj poverjena zo-i petna sestava kabineta. Skupščina jc živahno ' pozdravljala zavezniški diplomatski zh_r. ki se je udeležil seje. Prebivalstvo Rige je priredbo velike manifestacije ustavodajni skupščini. Mesto je v zastavah. Amerika se udeleži finančne kouferencc v Dru=elju. NLW VORK, 12. (S.) Predsednik \V bon gobavi z vprašanjem, ali nejj posije ajner ške od-pr »lance na finančno konferenco v Bruselj. Ukrepi f anenske vlade proli splošni delovni zvezi. LILLA, 12. Danes je bil aretiran Dumare-rey. delegat splošne delovne zveze, n fhis, delegat železničarske zveze, ki sta obtožena zarote piloti varnosti države. Vlada je skleni-Ia uvesti preickavo proti splošni delovni zvezi. Železniearska n drug^ stavke trajajo z majhnimi izpi-emembami še vedno. Turska mirovna pogodba izročena turškemu odposlanstvu. PARIZ, 12. Mirovna pogodba s Turčijo je b;la izročena turškemu odposlanstvu danes ob 16. Pogodbo je izročil ministrski predsednik Millerand, ki je rekel, da bo moralo turško odposl?nstvo odgovoriti v teku enega meseca. Zasedanje italijanske zbornice od^odono. RIM, 12. Vsled Izida včerajšnjega glasovanja v zbornici je ministrstvo predložilo kralju ostavko. Kralj si je pridržal nadaljnje ukrepe. M riitrslvo ostane na vladi v svrho reševanja tekočih upravnih poslov in vzdrževanja reda. Zbornica bo sklicana s pozivom n? dom. Na današnji seji je poslanec ModSgliai i (src.) po napovedi demis'je s strani Nittija zalite- ti, i na-; se zasedan ja zbornice ne zaključi, ker sc ie včeraj skleni'o, da sc bo na danailnji sej? razpravljalo o vprašanju poštnih uslužbence., s katerima je vlada odklonila vsako pogajanja, vsled česar ji je zbornica izjavila nezaupanje. Ker pa nekateri označajo včerajšnje glasovanje za nejasno naj se danes zbornica jasno izrazi o svojem stališču. Mini&trski p,ed iedtaik Nitti je iz'javil, da smatra zopetno glasovanje za nepotrebno in da bi morale vse stranke razen socijolistov i-n republikanec. odkloniti Modiglianijev predlogov, ker gre tu /a sklepe ki b mogli stati državo milijarde. Po kratki razpravi se je vršilo nato gLruvanje o Modigliarvovcm predlogu. .4a ^e / d?n.je zbornicc nc zaključi, ki pa ga \ /b'^ ;i odklonHa. Zasedaiijc ttaliiunskega senata odgođeno. RIM, 12. Vsled vladne krize sc je * is*, 'unje senata odgodilo. PnspeueK R goMii o zaasznSšRS ZUžltSM. V Uplemiki proti tistemu reškemu pamfletu, ki očual Srbiji izdajstvo na zaveznikih je .ipo.s!ro-firala ^Edinost italijansko iavnosl. kaj bi rekla, če bi iz dejstva, da sc je vrhovni poveljnik italijanske vojske Cadorna tekom vojne sestal v Švi-i z bivšim nemškim državnim kancelarjem Bullo-vvom. če bi iz teg.i sestank«^ ki bi mogel dati povoda za razna in čudna ugibanju. dru'n Italijani. Prizadevanjem za vzpostavo prijateljskih od-nošajev med obema naroda in državama, ki ste >1 bili včeraj sovražnici, samim na sebi ni oporekati Kajti le ncčustvtn, podivjan, neciviliziran človek more hoteti, da bodi sovraštvo med narodi trajno, nerazrešeno. Sa| narodom ni usojeno — in <•<.rj ako bi bilo —, da bi sc Ie sovražili in pobijali med seboj, marveč so poklicani, da s aL^onini delon. in plemenitim tekmovanjem na vs«h. poljih človeškega snovanja ustvarjajo blaginjo vsega človeštva. - Ali ▼ tem hipu, ko je Evrop«. še razdeljena dva tabora, ko mir še ni definitivno sklenjen, ! o nit« še ni gotovo, ali ga bo iMadžarska hotela podpisati — širijo se namreč razna, nasprotujoča .-i u gibanja —, ko bi torej moglo priti do kakih za pletljajev med Madžarsko in skupino držav, ki j-pripada tudi Italija: v tem hipu mora lako de monstrativno izmenjavanje slavospcvov med Italijani i.. iMadžarji napravliati -- da ne napišem druge besede — nekam čuden vtis na druge en tentne vlasti. Naj se ne misli nikar, da nas. ko ugotavljanji to, vodi kaka zla volja. S«j se moremo sklicevaU na odličen italiianski lisf, milanski Secolo ki ra<. to forsiranje ne ugaja posebno. Izlasti /alo no, ke; nič prav ne zaupa madžarskemu vremenu: rnogot cem, ki imajo sedaj Madžarsko v svojih rokah Vidi namreč, kako se pletejo na skrivnem niti med političnimi krogi ki so blizu angleSkemt Kralju. Budimpešto in — Švico, kjer bivši cesar K«<« sklenili (na ravnokar omenjenem posvetovanju pri bivšem crsarju KarlbJ? In. ali je res — kakor selu zatrja —, da je tudi Italija, s svojimi diplomal skimi in vojaškimi misijami pripomogla k ieruu da se oživljajo nade tistih Mađiariev, ki slrem. po povečanju svoje države, iz katere bi hoteli ra-praviti uovo zavetišče za vzpostavo podonavske monarhije, zaželjeue od avstrijskih katolikov, oi odobravanju, več aii manje odkritim, nekaterih Angležev, zvestih tradicijeaaicisn i«2«o]o(jija.u svoje diplomacHe. Nasprotilvo med pospeševanjem te tcc^cncc iu ioteivsom Italije bi bilo oČividao! Ali nam more torej kdo šteti v zlo. če nam t>' sedanje Corsirano zbližanje med Madžarji in Italijani vzbuja čudne in neugodne misli?' Saj bi tisi tajno snovanje m«-d Budimpešto in Švico, slrcmtčt za cilji, ki gotovo niso v skladi; z namerami oficijelnih zaveznikov Italije, moglo (če bi uspelo) u-sodno zadeti tudi bodočnost države Jugoslov eno. in s tem usodo narodi' Pa ludi interese Italije kakor ugotavlja milanski list. Vsekakor p., so li zakulisni dogodki svarilen prispevek k pogl.ivju o — zavezniški zvestobi!! Dapače vesli. Od postaje do postaje. Prejeli smo: Prav i-.-, ti' .sc moz ob vsej svoji nadarjenosti ni mogel i ikje, povzpeti do nobene prave veljave. Ali cnu je dosegel in dosega dr. Turna: to namreč, dfi moramo zopet in zopet govoriti o njem. In to ravno s tem. da bega od postaje do postaje - novega, drugačnega naziranja in seveda vsikdar globokega u-verjenja! In fcnomenalcn je mož, kakor s srditostjo »brani svoje današnje mziranjc, čeprav je v dijametralnim nasproUlvu z včerajšnjim, ki je ie istotako ognjevito zastopal. Omenili sle ravnokar, kako jc dr. Turna v temeljiti broSuri reklamiral Trsi kol neizogiben postulat našega naroda in kako je potem dospel do drugačnega socijalno-demokratičnega naziranja, češ, da Slovenci nimajo ničesar iskati v Trstu, ker to da jc italijansko mesto. In s tem nazirarjem se je mor ».-.tentativno predstavil italijanski javnosli — v tukajšnjem Lavoratoru . To prelevitcv v Tumovili naziranjih treba posebno izrazito podcrtati, ker je posebno značilno za vso duševno In politično osebnost 5m» u, »-EDINOST« šter. 113. v list«, dne li. mafa ivj* __________—-—--—~—-- —— .i ■ ■ . i. i.* Tumovo, ako namreč pod besedo politik razumemo človeka, ki vc. kaj hoče, in dosledno zasleduje tO, kar hoće. Saj se spominjale tiste znamenite polemike med dr. Tum?. in lorarišem mu iz mladosti dr. Rvbareml Dr. Turna je odstopal Trst Italijanom in jp hudo zamerjal dr. Ryban:, ker je ta oh slovesni priliki reklamiral Trst za slovenski narod kol neločljiv del njegove narodne posesti. Dr. Rvbdr pa je bil tako hudoben, da je odgovoril Turni z besedami iz brošure, ki jo je pisal mož v ereli dobi, ko je moral vedeti, kaj piše in kaj hoče! S t p m je pokazal dr. Turna, da ri — politik, vsai ne v tistem, tu gori označenem dobrem smislu. Kaj hočete hujSega, nego je to, če moreš pobijati politika z njegovimi lastnimi argumenti?!! Sedaj je dospe! mož na novo postajo — komunizma. In zopet bi ga mogii pobijati z naziranji — soci-1 i&l&ega demokrata. Oglejte se le malo po svetu, da ! boste videli, kako socijalne demokracije v Nem-j Giji, v Angliji, na Francoskcm. v Nemški Avstriji: odklanjajo komunizem kot nevaraosf za misel so-j cijalne demokracije!. Dr. Turna pa bi hotel bitij sedaj socijalan demokrat in komunist, kakor je hotel biti nekdaj socijalen dtmokrat in dober Slo- j venec! Jeli to zadnja politična postaja dr. Tume? t - - se vprašujejo ljudje. Bog vedi! Saj je mož na- j ravnost orjak v nepreračunijivosti. Nekateri me-; nij« celc — Bog jim odpusti to grdo misel — da jemlje dr. Tuma za vse slučaje te ie, da bo proga zjgrajena!! Poroka. Dne 14. aprila se jc poročil v Ljubljani gospod Josip Fajec, uradnik pri pomorski oblasti, z gospico Angelo Valenličevo, hčerjo pokojnega Antona Valentiča, lega nekdanjega patrijarha in; dike našega slovenskega okoliškega učlleljstva. Z t'ikreao čestitko novoporočencema spajamo željo: b'lo stočno vsikdar! Potovanje v Nemčijo čez Švico. Tukajšnja kve-slura sporoča: Naznanja se, da si morajo osebe, ki žele potovati čez Švico v Nemčijo, od sedaj dalj*.- preskrbeti visum nemškega poslanika pri švicarskem konzulatu v Milanu. Uvoz in i»voz. Soglasno z mnenjem, izraženim po! svetovalnem odboru, je pooblastilo finančno ministrstvo carinske urade, da smejo neposredno dovoliti iz\aiLtnje predjedi! vsake vrste (tudi če v se-kujejo zelo majhne množine tunal pod pogoiem, da se uvozi v odškodnino množina inozemskega oljč-&ega ali semenskega olja (v odmerku 10% hrutto leže predmeta. ki naj se izvozil, če so omenjena predjed i I •■* pripravljena z oijem. Isto velja tudi za ribe v omaki, katerih izvažanje lahko dovole ca-rieski ursdi proti u^ozu določene množine jedilnega olre. Posamezni davčni li?ti za uvoz olja morajo biti seveda naslovljeni na im^ izvaždlca omenjenih j živil. Carinski uradi so dobili ludi pooblastilo za ueposredno dovolitev izvažanja svežih In v slanici ožveplanih črešenj. istotako lahko izdajajo caria-ski uradi začasno dovoljenja za Izvoz vsakega blaga, ki se posije na vzorčni semeni v Bordcaux. ki se bo vršil od 5 do 30. junija t. 1.; dovoljenja se bodo izdajala se\ eda *am«> za bluj;o. ki bo tvorilo resnične :o prave vzorce, čeravno v precejšnji množini. Tzdeiatrje č»sop£sov in rj:hova prodajna cena j reiprodaf-elcecv Generalni ci». »l.ni komisorijat je iz-d*l naslednjo nciedbo- Čl. 1. Dan po objavi odloka v uradnem rOsservatoru Triestino se bodo smeli izdajati časopisi na štirih dvakrat na ieden pa izjemoma na šestih straneh. Listi, ki imajo format, ne večji od 18 decimetrov na stran, se smejo objavljati do trikrat na leden na šestih straneh; čl. 2. Prodajna cena r-j/prodajalcem dnevnikov »n dr-_s- i gih časopisov ki s« bodo morali prodajati po 20; stotink izvod, ne bo smela znašali manje od !6j lir za vsakih sto iztisov; čl. 3. Prestop?-i proti določbam navedenim pod čk 1. tega odloka se bodo kaznovali v zmislu komisarijatne naredbe od 22. aprila t. I., St. 082-1321; prestopki proti določbam, navedenim pod čl. 2. pa se b«do kaznovali na podlagi čl. 1. kr. odloka od 22. aprila 1920., šle*. 507. Učiteljsko društvo. V nedeljo, 16. t. m., ob 11: se bo vršil v openski šoli izredni občn: zbor z e- j diiiO točko dnevnega \cda: Sklepanje o pristopu v delovno zbornico«. Ker je stvar velike važnosti, je potrebnu polnošlevilna udeležba. — Odbor, Slov. akad. ler. društvo Balkan ima jutr; ob, 21 svoj običajni sestanek v prostorih Slov. Ci- j Idlnice-t. Dramatični odsek p*v. dr, Zvor. na OpOinah j SrireUi v nedeljo. 16. t. m., svojo prvo veselico.j ►ru št veni zbor bo zapel Aljaževo Popotnik . Blejskemu jezeru , l jubezen in pomlad«.. Upri-j 7ori se velezabavna burka Stara mesto raiade :. Po veselici ples in prosta zabava, pri kateri de-luie paviljon domače CM podružnice. VescJica se vrši v dvorani Raže m in začne točno ob 16. ŠeBtjakebski pevski zbor ponovi v nedeljo. 23. t. m. s\oj krasno uspeli koncert v dvorani nagega Dolavskega konsumnega društva pri Sv. Jakobu. Na splošno izraženo željo občinstva, bo obsegal program vse točk«, izvajane na koncertu dne 8 t. ip. v veliki dvorani Narodnega doma v i rstu. Po strogo temeljiti oceni v Edinosti.- z dne 11. t. m. j* razvidno, da obsegd program najlepše pesmi nahe glasbene literature, nakar opozarjamo posebno vsa naša bratska pevska društva iz bližnje in daljne okolice. Tem polom obveščan vse gospice in gospodične odbornice, da so vrši v petek, 14. t. m., odborova seja, in prosim naj se je gotovo udeleže. ker so važne stvari na dnevnem redu. V torek 18. t. m., točno ob 20 vaja za mešani zbor. Nihče nt sme izostati. — Načelnik. Stavke v Trstu. Od štirih dolgih stavk sle končal« dve. stavka bačnih uradnikov pred ^ekoiiko dnevi a stavka kovinskih delavcev ■no 13 dnevih predvčerajšnjim, dočiSkcdcnjska narodna godba-. j Čisti dobiček je namenjen ta izpopolnitev kulis in J garderobe.' Tržaška podružnica S. P. D. vabi na svoj nedeljski izlet v Lipico dr.e 16. t. m. in opozarja še er.- 1 krat vse one, ki se ga nameravajo udeležiti, da se . sprejemajo prijave za skupno kosilo le do petka dopoldne pri društvenemu tajniku gospodu Modrijanu v Tržaški posojilnici in hranilnici. ->— Izlet : se vrši pri vsakem vremenu. — Odbor. Popravek. V poročilu o sobotnem koncertu j Šenljakobsckega pevskega'zbora je pomoloma j izostalo, da je gdč. Helena Gjurkov z globokim ra- | zumevanjem in veščo roko spremljala na klavirju | oba ženska zbora in moški zbor. Pevovodji in so- j listom je poklonil vcnec cvetlic in darove pevski' zbor in ne občinstvo, kakor je bilo v poročilu po-! motoma navedeno. Foizkušena tatvina. Kakor smo pred nedavnim \ poročali, so vdrli tatovi v urade pekovske zadruge v ulici Torre biar.ca 39 in prevrtali blagaj-nico. » kateri je sicer ležalo 70.000 lir, toda do njih niso mogli priti, ker se jim je baje pokvarilo tatinsko orodje. Nekoliko dni pozneje so šli na kolodvor pri Sv. Andreju, kjer so »izbrusili« svoje priprave ob — prazni blagajnici. Včeraj ponoči so se zopet pritihotapili v urad pekovske zadruge in se spravili na drugo blagajnicu, misleč, da bo v iej kuj več. Takrat sc jim je posrečilo prevrtati predal, v katerem bi bil moral biti denar; pa ga zopet ni bilo. ker jc bil spravljen v drugem predalu ped prevrtanim. Odšli so t; tovi praznih rok. Prvič in drugič, ko so vdrli tatovi v omenjene urade je bil v službi nočni čuvaj Anton J arlao, katerega je policija aretirala, ker ie na sumu, da je soudeležen pri neuspelih tatvinah. Tudi tam sc ni posrečilo. "Včeraj predpoldne je stal jetniški čuvaj Josip Pognian na Goldonijevem trgu in gledal moža, ki je prodajal n<_kc razglednice ali kaj podobnega in zbral s svojo spretno govorico okrog sebe precejšnjo gručo hudi. Pognia- j na jc nekdo nehote* pobožal po prsih in sc z j uljudnim -pardonom« odstranil iz gruče. Toda j stražnik jc kmalu na to zapazil, da mu je zmankala j iz žepa listnicr., v kal* - i je imel 270 lir. SiopU je j za kavalirjem. ki jc začel pred Pognianom bežati; in izpustil listnico iz rok na tla. Tatu je aretiral ! bivš: orožnik Henrik Mcdda. Imenuje se Duilio j Gorr.bi, star 25 let. stanujoč v ulici Cesart Bat-tisti 33. Tntrine in are taci jc. V vojaškem skladišču v Skednju so ukradli neznani laiovi za 3000 gumija-! vih obročev za avtoraobilna kolesr.. — Florijanu Cragnarju, stanujočemu v ulici Buc-caccio 13. sla ukradla dva neznana tatova listnico s 500 lirami. — Zaradi sleparije sla bila ari tirana Spiridijon Cervar. star 26 lci. stanujoč v ulici~"del Boscbctto 32, in Marija Miol. stara 24 let; zaradi ta Ivine prt Herman Musich, star 23 let, ker jc ukradel Mariji Gasperini. stanujoči % ulici Ghega 7. prstan, vre- j den 1000 lir. — Gregor Mahne jc ukradel na centralnem raz-, kladali£ču 25 kg svinca, vrednega 300 !ir; bil jej aretiran. DOPIS. Gostovaiije triaiklh igralcev v PrvačinL Kakor! že javljeno, prirede člani tržaškega slovenskega gledališča pod vodstvom g. Šimenca, danes na vnebovhod ob 17 v dvorani sokelskega doma v Prvačini jako zanimiv koncert s sledečim sporedom: 1. Zaje: a) Vir., b) -Pjesme slast«, poje g. Bra'iuž. 2. Dr. B. Ipavec: a) »Cena poljane rosa pade-, b) Kosovel: »Dve solzi*, poje g. Šimenc. 3. Vilhar: a» -Nezakonska mati-, b) »Mrtva ljubav*, poje gdč. Kraljeva. 4. Vilhar: a) •• Ukazi , bj »Tiho i ie more«, poje gdč. Kraljeva. 5. Prochazka: al •Zvezde žarijo«, b} Tosli: >Ne ljubim le več«. 6. O. D^v: a ) Vzdih«, bi Krek Mak , poje g. Bra-tuž. 7. Schubert: Jelšin škrata, poie g. Šimenc, Po koncertu priredi telovadno društvo iSokol iz [ Prvačine plesno zabavo. Mareztee. V zadnjem dopisu - prijetnemu oddu-: šku našega dolgega - bolestnega prenašanja - smo J opisali komisarjev teror (nc vemo jeii rosso ali bian-; co), ki kordonira vnebovpijoče zlorabe svoje o-i hlasti. Ker odgovorne oblasti niso reagirale s pri-! čakovano nepristransko preiskavo — edina pot k ' neposrednemu vis — a— vis — ju citiranih zločinov — nadaljujemo, da je nam vsiljeni komisar Pa-dov.-r oni človek: 1. ki nam nemoteno prikrajšuje apvovizavijske odmerke neobhodnih živil in potrebščin. zlasti bele moke in sladkorja, hoteč morda bolje postreči s sladščicami svojim koprskim pajdašom pri vsakonedeijakem obesku; 2. ki — pri-voščajoč si majhen domač — variete — orgunizuje sramolno — telesno mučer.je bednega starčka Juškoia, uživajoč pti tein igrokazu -Neronske naslade«.; 3. ki v prisotnosti treh otrok. sopToge in nas občanov razkošno — preživlja trodnevno varijacijo z nekim — flirlotn ; 4. ki povodom omenjenih ali sličnih — varijacij — bolan, izpostavlja javno zdravje, posebno onih občanov, ki so primorani službeuo občevati žnjim; 4. ki daja popravljati na občinske stroške sesalki na edinem obč. vodnjaku, a izzivajoč reservira uporabo vode izključno le sebi. orožnikom in svojim — vedettam (ex-austriukantom); ki je nečloveško nalepel neko deklico, ki je hoiela mkrasti« malo vode po stranskih vratih omenjenega vodnjaka, katerega so napravili z nemajhnim trudom njen oče in drugi so-v.iščani; ki je na Velikonočno nedeljo t. 1. dospevši s svojo izbrano družbo v prenapolnjeno Grimal-dino gostilno — kar meni nič tebi nič — lastnoročno — rekvirira! eno, cd vaščanov zasedenih miz. rekši: >Luogo. luogo. non vedete il sigeor Co-missariof«. fenega prizadetih gostov je dal. ker se je glasno zgražal nad tem nasiljem, orožnikom, da mu. s priročno — žilo moderno vtisnejo enkrat za vedno nastop: ni*ove crt>); ki glasno pretirava izvrSenc obč. izdatke (zakaj?) ler s svojo pogosto odsotnostjo in vidno nesposobnostjo pušča v nemar najnujnejše občinske poprave in nabave; ki... in tako bi lahko napisali celo knjigo! Da veste! Temu človeškemu eksemplarju ie podeljena tudi naloga (ponosna dika njegova), da re-t portira — končuoveljavne ocene občanov... čv. Salati v Rim! (To sam bahato zatrjuje). Sedaj vprašamo javnost, kaj zasluži ta človek, lipičn za sedanji sistem? Prišli smo do skrajnosti, čaša je polna do vrha. — Tlačeni občani. Iz Podgrada. Gotovo se čudite, g. urednik, d;» ni več glastt iz naših krajev; mogoče ste tudi uver-jen. da je pri nas vse v najlepšem in hvalevrednem redu. Pripoznavali Vam moram, ds ni tako. Naši ^naprej — postavljeni*, sc ne ozirajo na vsako malenkost. Sodni okraj Podgrad šteje 67 vasi. v katerih prebivajo ljudje, ki sc pečajo tudi z živi-j norejo. Gotovo b: temu narodu mnogo koristilo, ako bi imel živinozdrtvnlka. Segam pa predaleč ker šc niti za ljudi ni zdravnika, a kaj še za ž.i-viao! Ker se našemu občinskemu komisarju g. podporočniku Petrovicbu ne zdi k^j takšnega potrebno, lahko sklepate, da smo vsi vedno zdravi in ne smemo obolel'. Nimamo p? tudi zcmljemerca a mankata tudi dva sodnika. Gotovo sedanji g. sod. predstojnik ima prav malo dela. zato si ^naprej — postavljeni- mislijo, da ni Ireba drugih dveh sodnikov. Prav rad bi videl tc g. -»naprej — postavljene« ob gotovih dneh na sodnrji v Pod-graau in potem bi se prepričali, da je sedanji g. predstojnik preobložen z delom. Občinske poli so ludi lepe. vendar svetujem vsakomur, ki mora po njih hoditi, naj se zavaruje proti nezgodain; škodovalo ne bo. Pošla posluje izborno. Naj zadostuje le dejstvo, da dobivamo v tednu časopise 3 d^ 4 krat. Zoper to upam, da se nihče ne priloži. Še nekaj Vam moram sporočiti! Naš mladi, neizkušeni, nadebudni, izvanredni komisar g. podporočnik Gicvanr.i Petrovich — nisem še videl njegovega krstnega lista, toda zdi sc tni, da nima nui še 23 lci! — je posebno vnet za šolski napredek; posebno mu ugaja inspeciranje in šikaniranje uči-telvstva v njegovem okrožju. Pri enakih obiskih, postopa zelo ostro in zahteva — kakor pripovedujejo otroci — da mu učileljstvo predloži uradne j spise. Nisem učitelj, a zdi sc mi, da vendar nima i pravice zahtevati spisov, čeravno nosi ta vnaprej j — postavljeni* gospod vojaško suknjo, ki bi jo j moral že odložiti. Ta uniformirani gospod misli bržkone, da je j naša nesrečna občina velika vojašnica, v kateri. on lahko po svoje pašitje. Pred nekoliko dnevi je 1 nahrulil na javni cesti brez vsakega povoda vaške fante, ki so prav lepo peli naše lepe pesmi.. kakor so jih žc njihovi očelje, in dedovi in jih bodo tudi njihovi otroci, četudi se naš dični komisar ! nostavi na glavo. Mi prav dobro vemo, da njemu tc pesmi ne ugajajo, kakor mu gotovo ne ugajajo niti naši kraji, zalo naj le pojde za svojim prednikom žalostnega spomina tja, kjer mu jih nc bo treba poslušali in gledati. Naše fante pa naj le pusti pri miru. kakor puščajo tudi eni njega. >'! i | spacco la faccia — mascaizone naj kriči svojim ! vojakom ali orožnikom, če nimajo nič proti temu! | Saj jc vendar imel = seboj dve -neograjski frajli — i čast jin-.a bodi ia slava! — lahko bi se bil torej | žnjima nadalje zabaval in pustil pri miru ljudi, ki iga nič nc vprašajo. — Svetuje pa sc mu, naj sc I nikakor ne dnre ponoviti teh nesramnosti, ker I edino Ic treznosti (: ntov se mora zahvaliti, d.i rv prišlo do huise<;a. 1>iaši fantje niso še, hvala Bogu. njegovi vojaki, in upajo, da tudi nc bodo; on pa tudi ne bo večno komisar v Podgradu, zato je morda boljše, če se loči cd naše občine kot prijatelj nego kot sovražnik! Za sedaj toliko, drugič kaj drugega. Plptar^ifd in pi^&srli. Pipčarji za moškr. CMD: Po pipčarju za izkazano uslugo: g. Grom L 5.—. gdč. Kastelic L 5.—. NALB OGLAŠF HIŠA vila prazna, blizu Trsla 6 sob. kuhinja, klet, hlev, 1700 klaftrov obdelano zemljišče s trtami, in en gozd .vrednost 60.000 se proda za 35.000. Što It a Ferdinand, kavarna . Monccnisio^ v Trst«* j od 9 do 10. 637 i MLAD ČEVLJARSKI POMOČNIK išče službe pri ; kaV-.n čevljarju, najrajši v mestu. Ponudbe nu; ins. odd. »Edinosti pod 494-. 3398 TRGOVSKI POMOČNIK izučen v manifakturni in mešani trgovini, vešč slovenskega, nemškega in italijanskega jezika išče službo, najrajši na deželi. Ponudbe na inseratni oddelek s-Edinosti« pod Priden in pošten . 3397 POZOR! 10:^ obresti dam onemu, ki ini da 60.0C0 . lir na boljšo delavnico. Trumer, ulica Giulia št. 32, IV. nadstropje. _ PRODAJAJO SE od danes do sobote nove postelje. vzmeti, zimnice, itd. po ugodni ceni. So-litario št. 1, Cohen. 638 DOHOD KLOBUKOV za birmo od 25 Irr naprej ler slamnatih modelov za gospe, zadnja novost. Modai salon, Morgulli & Corli. Corso Garibaldi | št. 28.__641 \ MAJHNA DRUŽINA išče pošteno ženo. tudi I vdovo za vsa hišna dela Naslov pove inseratni oddelek »Kdir.osti . 642 I MOTORNO KOLO ,WANDERER* 3ffP v najbolj-I šem stanju, na tri prestave in prazni Irk, z novo pnevmatiko ter vso opremo se proda. Ogleda se lahko pri M. Rovan, Col pri \ ipavi. Cena po 1 dogovoru. 3394 IŠČEM SLUŽBO skladiščnika ali čuvaja. Zmožen, treh jezikov. Naslov pove inseratni oddelek Edi-! nosti-*. 629 j IŠČE SE hišna oskrbnica, srednje starosti, zanesljiva, izobražena, ki ima veselje do otrok iti gospodinjstva. Dobra plača. Nastop takoj. Ponudbe na inseratni oddelek Edinosti v pod »Resnost*« 631 KUPUJEM ŽELEZO q cd 30 i!r naprej in mešane cunje q od 40 lir naprej. Skladišče ulic* S. Mau-rizio št. S. 636 JAVNA DRAŽB A POHIŠTVA, to je kompl. spal-nice. salonske garniture in razno drugo sc bo pro-daja'o 16. t. m. popoldne v gostilni na Prestranku. Natančnejša pojasnila daje V:nko S'apšak. Prc-stranek. 634 PRAKTIKANTINJA, vešča slov., nemšk. in nekaj iialijanskega jezika išče službe špecerijski trgovini ali pisarni. Ponudbe na ins. oddelek Edinosti pod =Slovenka->. 626 ŠTEDILNIK, tudi za gostilno, z belim: skalcami, i dvema pečin:a, kotlom za vodo sc proda. Ivan Čeh Barkovlje. 3396 KROJAČN1CA Avgust Šte'ar ui. S. Fraace&co ć'Asisi štev. 34, III. je edina dcbroznaiia kro-}a?n!ca v Trsta. 3367 ZLATO, srebro, krGne. Trtačd uo na>vršjili cenah Periot, ui. S Francesco št 15. II. n. 417 i POSTREŽNICO IŠČEM z- ves dar, od zjutraj da 5 popoldne. Nastop takoj. Ulica Gcppa 6, IV. nadstropje. 633 POZOR! Plačam za srebrne krone. »oMif.irk; in zlato najvišje ceuj, *ndi već kat drusi trnovci. — A'ber: Pavh. urar. ul. .Maiizou; 17. vr. 2. prit*. •_ _' 364K ANGLEŠKI in francoski jezik sc uči na CM šoli na Acquedolta 20, in v ul. Boccaccio 3, vrata 14. Otvoritev posebnih tečajev za od-rastlc in tfeco ter trgovsko korespondenco. KLAVIR ali pianino, tudi potreben poprave, sc kupi v vsakem kraju. Pisali na naslov: Carlo Cauer, Trsi, ul. Solitario 25. III. 508 SREBRN DENAR kupujem po najvišjih cenah v vsaki množini. Pridem lahko ponj. Alojz Povb, Garibaldijev tr^j šl. 3 {prej Barriera.] Tel. 329. 334! PIANINO ali glasovir, tudi ootreben poprave, kupim v vsakem kraju po najvišji ceni. H'-rodilnica Zigon, Trst, ulica XXX. oktobra, štev. S. 527 RESTAVRACIJA OZBIĆ se priporoča cen j. prstom z izvrstnim kraškim teranom in vipavskim) vini. Peter Hussu. VSAKOVRSTNE vreče kupuje G. Marjfon, ulic:' [ Torre bianca 13, zaloga vreč. 61 j Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znai a ni prežalostno vest, da je naša p e jubljena inaii, sestra in svakinja, ^o pa Ana Babic roj. Sila v dobi 70 let po dol^i in uračni bolezni, previđena s sveto a';si\i sv. vere, mnn > izdiiiuila svojo blag) dušo. Pogreb blage puko n cc se bo vršil v petek, 14. t. m., ob 17 iz lifše žalosti v Istrski ulici št. 16 (Kjarbola zgornja) v cerkev k Sv. Jakobu. TRST. 12. majilika 1920. Gregor, sin. Jakob, Jernej Sila, brata. Andrej, Ivan in MiSiael Babic, svaki, in ostali sorodniki Novo pogrebno podjetje Corso V E, 111. št. 47 Ofclase In osiuriulce si,rei€ina Inseratni oddelek j lidinosti. u'.ica Frančiška štev. 2°, pritličje. Mir"'" minili Zobozdravnik tfr. E. KLOHFERO — in — Mil Sfisnlio Perhs^c Trst, trs Goldoni št27. 11,1!. naustr. sprejemata od 9-12 in od 15-19 Izdiranje zob brez bolečin, zobovja, zlati mostovi brez neba, reguliranje zob in zlate krone. Vsa dela se izvršujejo o moderni tehniki nI Razdrte« ležeče posestvo BoiiMii dstllčcu« 19 jobov 330 klaftrov se bo prodajalo na licu mesta 16. (Sssfiiisp) mil oŠ 11 na parcele ali snajboljšemu ponudniku. ( ela kupnina se mora plačati takoj ! pooblaščencu. Prodaja za kupce takoj obvezna, I prodajalci si pridržijo 8 dnevni rok ' pomisleka. JISMKM SAHKA Del. glav.: K Si.OuO.GGO. Rezerve K 10,000 <>0 Betgrad, Celje, Dubrovnik, Dunaj. Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, TRST, Zadar, Zagreb Ob.ivlj.i vse v bančno stroko spndajoče pc-sle. Sprejema vlo^e P2 hranilne knjižice ter jili obrestuje po 3l/39. , a v baneogiro prometu po 8 /,. Vloge, ki se imajo dvigniti samo proti predhodni odpovedi, sprejemi po posabno ugudniii pogojih, ki se pogodijo od slučaji do slučaja Daje v najem varnostne predale (safes). Bančni prostori v Trslu sc nahajajo ■ u!. Cassa di R^spa^mlo, ul. S. Nicoi Telefon : štev. 1403, 1793, 2»iTG — Elagajna paslujž od 9.38-12.30 in ad H.3Mfi — I J^^^^U đ^^ŽiJff i pohištva, to je korap. spalnice, salonske garniture in razno drugo se bo prodajalo 16. t. m. pop. v gostilni na Prestranku. Natančnejša pojasnila daje- Vinko Slap Prestranek. ■i dncThl ZOBJE r i e In brez čc! usti, zlate krone in tudi ohrobkl ViUEMTUSCHć^^i^l^ 5 TRST. ul 30. oktobra (ex Cassr.aai, ». Ordinira od 9 predp. do ti rvećer. _ _________ Pr©ti s Shdkorr.i boSaini, h , sz^i jje'.er in ledvic, cše.itini žeio«?ca in čreves, kron^nemu katarja žeJodca itt čreves, tlčnamu k-a^es«, herROroidom irt r7?Ghi;riaaim hoieznim, DUtirsi ia de^etosii, jg ngj!:o?jf6 sređ?lvo neravna i&vMIm mineralna voža „Rosa^ita slutim". „logaška slatina" največje in najmodernejše zdravilišče v Jugoslaviji. MldroCerapija, eisktioiorapija, inhal^lorii, gir,mastikz za jdravJicnje, k^peiji 2 ogli ko vc- kislina, seine, smrećne, parne, zračna, solnTne ko.icljl, kope?]! z vročim zrakom. Vojaška i odba (12 mož, med temi ab-t I t-a-ii konservatorist«) Z> vss-«nrs(ne zabave je preskrbljeno, kakor v največjih svetovnih zdraviliščih. (Umetniški koiicirti* tombole, plesni venćki, gledališke predstave, kino, izlet* itd.) Sesija od 1. maja do 15. oktobra, RAVNATELJSTVO. PODLISTEK 1 Za staro pravdo. (| :) Avgust Se«ioa: Seljačka 'juds. — Zgodovinska , povest iz XVI. stoletja. -A ktio mi poplača vino, ki sta je pc-pi-Ia la malopridneža? K* vprašal krčmar. Jaz. se je zasmejal Dr mačić, pojavivši se na pragu, ko jc videl, da sla kmeta zvezana, jaz za svojega prijatelja il^o. Dcbcr večer. U ume. kako ie? Od Sevnicc se nisva videla. > Pes!« je zaškripal Ilija. E, brate, sc je postavil pisač predenj. ->Zd\ mi je za t v ■ j » m;!o glevo, al v, šc boij žal bi mi bilo za tistih peisto tolarjev, ki mi >ih je obljubil za;..... . Turn. Na to je sedel pole^ .Tovana.- -Tu li je plača! je vrgel častnik polj:o mo-iilio tcltrjfcv og^leduhu, ki je začel šteti bele denarje in ie sJednjič rekel smejaje sc: r.Polnih petsto! Prav je. Draga glava. Ali ne, Jovan? Na, tudi tebi tolar.« ■Judež.' je zamrmljal Jo\an, odmaknivši se oJ malega pisača, ne dotikaj se mojega po-stenega c-'.vraza.t; XL. Začetkcni leta 1573. se je po skoro desetih letih rešUa vsaj na pol huda pravda, ki je slala hrvatski narod toliko solz. toliko krvi. Dr-lgotrajna pravda, os>krun:jena cd podkupovanja ?n prijateljtva, je izrekla svojo besedo se le ledaj, ko je zagorela vsa kraljevina, ko so sc sodniki sami zgrozili vsied posledic svo-| je krivičrvosti. Se le ko je \zkriknil grozni klic obupanega srca, poraženega od Ta! ovega be-srtila, ko sc jc pred STelcm odprla grozna pc-gt'ba, ko sta se zrušila zakon in red, ko je užaljena vest kmečkega ljud-stva -posegla, da zmrvi greh proti naravi, privilegij plemstva: še le tedaj so plemiči odnehali od stranke Ferka Ta!w, ki je sredi splošnega meteža krute duše, raz^arnega srca, uvelega telesa, bolestno sanvovarl na utrjenem Sueicdu kot iz-nemogcl votk sreii svo}e jame. Žcič mu je k:pol; bil je besen, ko je 'gledal z \!«ckega sloLpa, kako se širom vid>ika dvega planve« kmečkega «=rda nebo. a še besneiš*. ; ko mu je sporočil ban. kako kralj, grozeč z j nemilostjo, zahteva, da pevrne Heningovici • polovica vse posssli — listi Heningovici, ki je bila'žnjim bej na življenje in smrt, ki je oho- ; lega bdrarja ranila \ srce, ofb)avlja;oč svojo j hčer njegovemu sinu a oddava' jo potem nc-i premožnemu plemieu. Kcmisarj* so uvedli 'Uršulo zepei na grad Susjed. Visoko jc dvigala ohela vdova glavo, z obraza in očesa ji jc seval zlohoten smeh, ko je vstopala v ;4rad, • iz katerega jo je vrgla krivica, a Tahi jc čepel i vpegnene glave krsj svojega kamina, \p:iajoč ; pogled v kamenita b, škripajoč cd jeze. Dva ! sovražnika sta bivala pcxd iElo streho, dve j besni duši v istem peklu Šc enkrat je 'zšel j Tahi pred svet. Osemnajstega februara leta j 1573.. malo dnr no Gubčevi smrti je zborov «! Iv Zagrebu sabor kraljevine Dalmacije Hrvat-j ske in Slavonije. In ko se je plemstvo razbu-j čilo, sc ic dovlekel iznenada v zbor beloglav ii^Mrvijen starec, rmenega uvelega obraza, ho-j deč cb palicah, podprt od sv ojega sinu — ! Tak*. Vr&č |e potihni za hip — samo za- • molklo §epeta«>;e se je razlegalo po zboru. * {Dalje.)