aj večji slovenski dnevnik v Združenih državah Vetfa za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Zs inozemstvo celo leto $7.00 £ ■ T -?> -.v-/ - . " Vi -v-- . GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki« The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter, September 21, 1993, at the Post Office at New York, N. Y.f under Act of Confress 0f March 3, 1879 TELEFON: CHelses 3—3878 NO. 30. — ŠTEV. 30. NEW YORK. THURSDAY. FEBRUARY 5, 1931. — ČETRTEK, 5. FEBRUARJA 1931 VOLUME XXXIX. — LETNIK ŠTEVILO ŽRTEV NA NOVI ZELANDIJI NARAŠČA POŽAR POVZROČIL OGROMNO ŠKODO; NAD ŠTIRISTO OSEB MRTVIH IN TISOČ RANJENIH Begunci poročajo o strašnih prizorih, ki so se odigravali med potresom in po potresu. — Vojaštvo z bojne ladje l<'Veronica" je zastražilo mestne ulice. — Reševanje je zelo otežkočeno. — Ves trgovski del mesta je uničen. WELLINGTON, Nova Zelandija, 4. februarja. Po sedanjih cenitvah je zahteval potres, kateremu je sledil požar, naj manj tisoč štiristo žrtev. Od teh jih je tisoč ranjenih, štiristo pa mrtvih. Očividci, ki poročajo o podrobnostih strašne katastrofe, pravijo, da natančnega števila mrtvih in ponesrečenih še ne bo mogoče tako kmalu dognati. Najbolj sta prizadeti mesti Napier in Hastings. Takoj po potresu je začel pihati močan veter, v sled česar se je širil ogenj s strahovito naglico. Z reševalnimi deli se je takoj začelo. Prva naloga reševalcev je bila, spraviti mrtve in ranjene izpod razvalin. Promet po ulicah je jako otežkočen, ker je vsepovsod polno opeke in drugih razvalin. Potres je bil največji, kor jih pomni zgodovina Nove Zelandije. Prvi potresni sunki so se pojavili včeraj zjutraj. Vse kaže, da je bilo izhodišče potresa nekje v bližini mesta Napiera, ki ima petindvajset tisoč prebivalcev in kojega okolica je znana po naravnih krasotah. Prvi sunki niso biLi kdove kako močni, ob poznejših so se pa rušila javna poslopja, bolnišnice, šole, trgovine itd. Moški, ženske in otroci so bežali v paničnem strahu na obal ali pa na polja. Razen mest Napier in Hastings so zelo prizadeta tudi mesta Waipawa, Wairoam, Waipukurau itd. Radijska poročila poveljnika bojne ladje "Veronica" javljajo, da ni niti eno zidano poslopje o-stalo celo. Trgovski del mesta, ki zavzema polovico kvadratne milje, je popolnoma razdejan. Kapitan Rogers je s svojim moštvom nudil prvo pomoč. Improviziral je prve zasilne bolnice, ustanovil obvezovališče ter preskrbel prebivalstvo z najpotrebnejšim. Mornarji z bojne ladje "Veronica" so zastražili ulice. Na stotine žensk in otrok je bilo odvedenih na bojno ladjo. Očividci pravijo, da je bilo nekaj pošastnega, ko se je utrgal del takozvanega Bluff Hill za mestom ter s silnim grmenjem padel v morje. Pristaniški bazen, znan po imenu "Iron Pot" se je napolnil z vodo. Tam, kjer so bile še maloprej ribiške ladje, se zdaj dviga iz morja otok. Rušenje hiš se je vršilo s takim grmenjem kot da bi bilo mesto pod artilerijskim ognjem. Petrolejski tanki so eksplodirali, in goreči petrolej se je v obliki ogromne reke vlival po ulicah. Povzročena škoda znaša več milijonov funtov šterlingov. Skoda je le delno pokrita z zavaroval -nino. Iz opustošenih krajev prihajajo prošnje za bolničarke, zdravnike in živilske potrebščine. Iz vseh avstralskih pristanišč hite bojne ladje na pomoč. Dne pristanišča v Napieru se je dvignilo najmanj za osemnajst čevljev. Motorno ladjo "Taraniki", ki se je nahajala v pristanišču, je uničila eksplozija. Washington, D. C., 4. februarja. — Ameriški Rdeči križ je že ponudil svojo podporo vsled potresa prizadetim na Novi Zelandiji. Predsednik Ameriškega Rdečega Križa, Payne, je v svoji brzojavki izrazil novozelandski vladi svoje so žal je. - * if t o so »točile organizacije Rdečega Križa po raznih drugih državah. DEBATE V POSLANSKI ZBORNICI Poslanec Cranton se je grozno razburil. — Govor Carawaya je dal povod za prepir. WASHINGTON. D. C., 4. febr. — V poslanski zbornici je padla danes odločitev glede napadov senatorjev, in posledica tega je bil skoro splošen pretep med republikanci in demokrati. Dva republikanski zastopnika, Cranton iz Mžchigana in Tread way iz Massalchusettsa, sta odgovarjala na ostre kritike senatorja Carawaya iz Arkansasa, ki je na najostrejši način bičal ravnanje republikanskih viditeljev glede pomožne odredbe $25,000,000. Tekom debate je prekinil speaker Longworth govornika ter priporočil suspendiranje poslovnega reda. da bodo mogli vsi člani odgovoriti na obdolebe. Cranton in Treadway sta bila namreč ovirana od 140 let stare odredbe, ki prepoveduje dvigniti obtožbe proti senatorjem. Sredi tumulta je kričal Cranton, da je vsak lažnjivec, ki trdi, da izrablja svoje stališče za tao, da bi si pridobil mesto, vredno $10,000. Ne da bi imenoval Crantona, je namreč trdil senator'Caraway včeraj, da si je izposloval čedno mestece za $10,000. Cranton je bil predlagan, ker je bil poražen za zopetno izvolitev, kot član washing tonske komisije za dve leti. Vodil je opozicijo proti pomoči v znesku $25,000,000 za Rdeči križ. Demokratski kongresnik Parks iz Arkansasa, ki je predlagal ukor proti Crantonu, a pogorel, je označil besede Crantona kot skrajno nepar-lamentarne. — To Je bil edini govor, ki je primeren ob tej priliki, — je rekel in nadaljeval:— Ni resnica, da sem dobil mest:> ipatom svojega vpliva. Republikanci so stali poleg ter ploskali. Cranton pa je izjavil: V vsakem taborišča so Id udje, ki vedo, da je ta izjava napačna. POSEBEN SKLAD ZA VARSTVO VL02NIK0V Denar bi takoj porabili za izplačan je vložnikov, če bi se likvidacije zavleklo. WASHINGTON, D. C., 4. febr. — Henry Robinson, predsednik upravnega sveta prve Narodne banke v Los Angeles, je bil danes priča pri preiskavah senatnega komiteja, ki se peča z propadom številnih bank. Rekel je, naj se ustanovi posebne sklade, iz katerih bi dobivali ljudje denar takoj, brez čakanja na likvidacije bank. Sklade naj bi opravljal valutni komisar in naj bi znašali le toliko, kot bi imele posamezne banke denarja. Sivolasi, 70-letni Linford Fich Ruth, prejšnji predsednik Title Trust Company v Cormelsville, Pa., je bil danes aretiran ter ga bodo zaprli, ne da bi ga prej zaslišali. Policija v Washingtonii je imela že precej časa zaporno povelje za Rutira, a šele včeraj, se je posrečilo nekemu detektivu priti do njega. WASHINGTON COURT HOUSE, 4. februarja. — Hal Dougherty, prejšnji predsednik sedaj zaprte Ohio State banke je- plecUcal danes ne-krivim, ko so ga zaslišali radi 16 obtožb radi slabega poslovanja. Proces proti njemu se bo pričel v četrtek. ŠKOFOV SIN PRED S0DISCEM ŠTRAJKV HAVANI Iz simpatij do štrajku-jocih ribičev so proglasili pristaniški delavci in stavci štiriindvajset urni štrajk. HAVANA, Cuba, 4. februarja. — Iz simpatije do fctrajkujočih ribičev so p oglasi ti pristaniški delavci in stavci Štiriindvajset ur trajajočo stavko. Ribiči so pred šestimi tedni stavkali, češ, da jim prodajalci premalo plačajo za ribe Vsled stavke iglavcev ni izšel noben španski časopis. Izšla bosta le dva dnevnika, ki izhajata v angleškem jeziku. Po ulicah so patrulirale močne policijske rezerve, toda do poznega večera ni prišlo do nikakih nemirov. Uslužbenci cestne železnice in delavci v cukrarnah se niso hoteli pridružiti stavki. % VftefaJ je bito aretiranih več ribičev, ki so hoteli sklicati protestno zborovanje. PRAVDA" SE NORČUJE IZ AMER1KANCEV Norčuje se radi neprestanega špijonstva Amerike v Rusiji- — Ameriške špijone bodo Rusi zaprli. MOSKVA, Rusija, 4. februarja.— Ruski uradni list "Pravda" se norčuje iz zahteve ameriškega kongresnega člana Hamiltona Fiisha, kojega emisarji prihajajo v Rusijo ter kušajo obesiti A meri kancem čudne povesti o "prisilnem delu" v Rusiji. Glede tega pravi: — Nam ni treba opremiti ekspe-dicije, da spoznamo življenje ter o-bičaje ameriških divjakov. Mi poznamo pleme belokožcev, ki stanuje na prerijah od New Yorka pa do Washington's.. Poenamo tudi njegove junake, naj se imenujejo Fish, Whalen ali karkoli. Ti nas ne morejo strašiti. "Pravda" pravic naj se ameriške špijone spusti v deželo, čeprav so vsi ostali proti temu. Amerifcinci, ki bodo špijonirali, bodo morali v ječe. To omenja prav posebno, ker je par domačih iniinirjev romalo v ječe radi špijonaže. ŠOLARJI SO CA PRETEPU V Jersey City bolnišnici leži s počeno črepinjo 35-letni John Lamont. On in njegov prijatelj V in cenit Broz-dionis sla se nekje napila ter se začela motoviliti proti domu. V bližini Lamontove hiše na 458 Grand Street, ju je obdala trupa šolarjev, dolarji so ju nekaj časa dražili potem. so pa začeli metaiti kamenje proti njima. Neki šolar je udaril Lamonta is palico tako močno po glavi, da mu je prebil črepinjo. Vincent je tekel po policista, ki je našel IdMiuwita nezavestnega na tlaku. Dve priči sta težko obremenili škofovega sina, ki je obdolžen uboja. — Izpovedali sta, kako je tolkel Maxon po glavi žrtve. Dve priči državnega pravdništva sta težko obdolžili mladega James M. M axon a, sina protestantovskega škofa, ki se; mora zagovarjati pred poroto radi umora. Pokarala sta, kako je Maxon tolkel Davida Paynterja. Maxon se je zavzel za svojo žrtev šele tedaj, ko je ležal na tleh. Obrisal mu je kri, ga položil na svojo ramo ter ga poljubil. Državni prav cinik bo še zaslišal sodni j skega zdravnika, ki mu bo pojasnil poškodbe, katerim je Payn-ter podlegel. Nato bo prišla na vrsto obramba. Pričela bo zališevaiti Maxona. Sostanovalec Edward Scully ki je žbsžal ob izbruhu kravala na dvo-išče je sporočil, da je videl skozi šipo, kako je Maxon divjal, kako je Eapodil Ecclesina v sobo in kako je padel po Paynterju ko ga je skušal ta pomiriti. Policist Croley je rekel, da je bil Maxon pijan. Tudi je ha je slišal, kako Maxcn izjavil: — Ne bojim se nikakega policista. Ničesar nisem storil! Proti Jamesu Matthewu Maxonu, sinu protestantovskega škofa, je nastopil Samuel Ecclesine, ki je stanoval s svojo ženo v hiši 550 West Ave., kjer se je završil umor. Ecclesine je bil glavna priča za državno pravdništvo. Povedal je, kako je mladi Maxon usmrtil 73 let starega stavca Davida Payn'tera. Soglasno z njegovo izpovedjo, je mladi Maxon toliko časa tolkel starca s stolom, da se je stol razbil na kose. Nato je zgrabil del stolovega naslonjala ter še vedno udrihal po starcu. Zagovornik obtoženca je rekel, da Ecclesine tega ni mogel videti, češ, da ni bilo luči v sobi, ter da Maxon ni vedel, po kom tolče. Ecclesine je pa rekel, da je tedaj gorela v sobi električna luč. Šele ko je šel po policista, ter se_ vrnil ž njim, je bila luč ugasnjena. Že celo uro pred tem nasilnim dejanjem je hodil Maxon napol gol po stopnicah ter se obregal ob stanovalce. Ecclesina je hotel celo na ulico pognati. Njegovi zagovorniki skušajo dokazati, da je v temi naletel na nekega moškega, ki je bil 73-letni Payriter, -ter misleč, da je kak zločinec, začel udrihati s stolom po njem. AMERIŠKA KONTROLA NAD LIBERIJO WASHINGTON, D. C., 4. febr. — Združene države so sklenile sprejeti vabilo Lige narodov, naj se udeleže mednarodne komisije, ki bo nadzorovala razmere v zamorski afriški republiki Liberiji. Ameriški član komisije bo imenovan še ta teden. Komisija too upoftevala priporočila. treh komisarjev Lige narodov, ki so preiskovali suženjstvo v Liberiji. VANDERBILT NA STRANI BUTLERJA Poročevalec Vanderbilt je v posebnem pismu potrdil resničnost Butler jeve izjave glede povoženega otroka. LOS ANO F,I .RS, Cal., 4. februarja. Časniški poročevalec Cornelius Vanderbilt, Jr., je pisal nekemu tukajšnjemu pisatelju, da je res ttslo, kar je govoril Butler na nekem banketu v Philadelphiji glede Musolinija in povoženega otroka. Vsebina pisma ni bila objavljena, toda pismo je videl zastopnik United Press. Vanderbilt je bil v Italiji leta 1926 ter je bil Mussolinijev gost. Ž njim se je tudi vozil v avtomobilu. Zadevo glede povoženega otroka je na neki seji tajno zaupal But-lerju. Butler je pa šel ter jo raz-trobil v svet. Co se Vanderbilt ne moti in če je ugotovilo italijanskega protifašističnega glasila "II Nuovo M on do" (glej današnji uredniški članek) resnično, je Mussolini povozil dva d.roka. INFLUENCA SE ŠIRI PO JUŽNIH DRŽAVAH WASHINGTON, D. C., 4. febr. — Po severnih državah se število slučajev influence manjša, dočim se po južnih državah veča. Pred tednom je bilo po južnih državah nekaj nad sedem tisoč slučajev influence, danes jih je pa že nad dvanajst tisoč. PIVOVARNA ZGORELA Škodo cenijo približno na $8000,000. — V Far Rockaway je pogorela znana Harrison Hall. Velik požar, za katerega je bilo treba oddati več alarmov, je uničil znano Pechter-pivovarno na Sta ten Islonidu. Požar, ki je povzročil za nekako $800,000 škode, Je bilo videti z vseh krajev S ta ten lalanda, kajti cele ure so prihajali veliki zublji na površje. Pretili so več ur, da bodo zajeli tudi vse sosednje hiše. Potem ko se je sesul trinadstTop-ni stolp pivovarne, se je pričelo podirati tudi zidov je tvornice. Na srečo ni bil nikdo ranjen. Malo po prvi uri popoldne je zapazil požar neki potnik, ki je oddal takoj alarm. Takoj s prvim alarmom so dospele tudi ambulance ter policijske reserve. Požarna bramba se je morala boriti z velikimi težkočami, kajti pivovarna stoji na majhnem gričku, dočim so hidranti spodr>J v dolini Vsled tega se je požar strašno hitro razširil. Reševalno delo je bilo tudi zelo ovirano vsled ostrega vetra ter mraza. Skoro istočasno je zgorela v Far Rockaway znana Harrison Hall. TITONI NEVARNO ZBOLEL RIM, Italija, 4. februarja. — Bivši italijanski zunanji minister Thomas Tittoni je nevarno zbolel. Zdravniki so dognali, da ima in-luenco. Tittoni pe bil dolgo let predsednik laškega senata. PLAVAJOČA IGRALNICA V NEVARNOSTI ST. PETERSBURG, Fla., 4. febr. Ameriška ladja "Monte Carlo", ki se nahaja v bližini Tampe v Mehiškem zalivu ,je v nevarnosti, da jo vrže morje ob pečine. Trije čolni obrežne straže so ji bili poslani na pomoč. Ladja ima veliko luknjo v boku. Na ladji je igralnica ter se na nji dogajajo tudi druge stvari, ki na ameriški celini niso dovoljene. GRANATA EKSPLODIRALA V STARINI BUDIMPEŠTA, Madžarska, 4. februarja. — V neki starini na Tele-ris trgu je eksplodirala danes na zagoneten način granata. Tri ose-! be so bile mrtve, dvanjast jih je bilo pa težko poškodovanih SMRT ZNANEGA PROFESORJA CHICAGO, 111., 3. februarja. — Včeraj je umrl v Rockford, 111., v starosti 96 let dr. Charles Augustus Eggert, prvi profesor za moderne jezike na Iowa University. Rojen je bil v Magdebur^u v Nemčiji ter je dospel leta 1849 v Ameriko. Pred dvajsetimi leti je bil upokojen. KONEC VOJNEGA STANJA NA SPANSKEM I MADRID, Španska, 2. februarja. ; Danes Je bilo odpravljeno skoro po vseh delih Španije vojno stanje. Edinole v Madridu so še v veljavi stroge odredbe. Kakor hitro bo odpravljeno v Madridru, bo izdal kralj manifest, s ikatrim bo določil datum splošnih volitev. Volitve se bodo vršile najbrž enkrat meseca marca. ^eglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah * je zanesljivo varno in zato koristno za vas, ako se poslu, žujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošilja, janje denarja v staro domovino. " Pri nas naloženi zneski prinašajo obresti po 4 ofo že s prvim dnem vsakega meseca. Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev točno v polnih zneskih, kakor so izkazani na Izdanih potrdilih. Naslovljene! prejmejo toraj denar doma, bres umid« časa, km (trndaljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki ao opremljene ■ podpi^oja naslovljencev ln žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega izplačila. Enake povratnice so zelo potrebne sa posameznike v slučaju n« sreče pri delo radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih slučajih tudi na sodni j i v stari domovini. Sakser State Bank, 82 Cortlandt Street New York, N. T. ________ Telephone BArclay 7—0380 all 0381 ______ •QUI RK1DDP NEW YORK, THURSDAY, FEBRUARY 5, 1931 The LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. "Glas Naroda" Prank Owned nd Published by •LOVBNfC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) L. Benedlk, Treas. Place of buai&Ma of the corporation and addresses of above officers: 21« W. 1Mb Street, tfomrft of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NAR ODA" (Voice ef the People) Dopisi. Kraju, Pa. Ker m bilo že d-lgo nobenega poročila iz naše naselbine sem se namenil poročati, da še živimo, delamo pa "komaj toliko, da je za vsakdanji obstanek. Gledališče-Glasba- Kino Issued Every Day Except Sundays and Holidays £a celo leto velja list za Ameriko Za New York za celo leto $7.00 In, Kanado ...........................$6.00 ( Za pol leta —-------------------------$3-50 Za pol leta .................................$3.00 Za inozemstvo za celo leto------.$7.00 Za četrt leta _____________________________.$1.90' Za pol leta -----------------------------43.50 K ŠTJBEU-B AXO VCElvrU 1KONCERTU. Tebi. sorojak ki čatiš menda ke in prahu na Tebi, tisto noč se ! isto----j več ne spoznaš. Ves pristen, nekda- U Večkrat je meni prav žalostno nji, slovenski v dno Tvoje duše in i pri src j. Toži se mi. Toži za vsem. |Tvcjih občutkov si. Tak sr o praznikih. Ali ko Ti pišejo Ttfoji dragi. Ali ko Ti zadoni t Zima se nam še precej dobro ob-jkar sem zapustil pristnega, lepega 'naša. Snega ni treba dosti gaziti, ker !in dobrega tam doma. Ker bcga-se um i če sproti. Mraz prime vča- ; s-vo dobrote in lepote v Slovencih si zares,*pa tudi pojenja, da ni dol- i je veliko kot morje. .Ko si d:ma. jih gega trubla ž njim. ne vidiš; oči se Ti odpro šele, ko Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement. •Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemšl nedrij In praznfkov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljat! po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, tlačimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Chelsea 3878 NEKAJ BO MENDA LE RES Omeniti moram, da bo na pustno soboto zvečer, to je 14. februarja veselica društva štev. 136 J. S. K. J. Vabljeni ste vsi in boste tudi dobro došli. zmrzujc-š v ledini tujine. Sele tedaj -pregledaš. Vidiš, kaj si ostavil tam onkraj morja. Tam si bil živ člen naroda, svojega naroda. Bil si re-iven. a si bil bogat, ker s' »pil z Iju- Pril^ženo pošiljam dve polletni naročnini za priljubljeni list Glas Naroda. Petra ne smem pozabiti in pohvaliti ga moram, da ga dobro pihne. - Pozdrav vsem čitateljem Glas Naroda! Bul ler-Mitsttoliiiijrva afera jo povzročila precej prahu v Ameriki in menda tudi v Italiji. Kot znano, jo ameriški general tekom nekega svoje, govora v Philatielphiji očital Mussolini ju, da je podo. nen steklemu psu, ki kar naprej ugiba, kako l»i pahnil Evropo v novo vojno. Omenil je tudi, da je Mussolini v družbi nekega Amerikanea povozil malega otroka ter se ni brigal zanj, ampak velel dirjati naprej, češ, kaj je življenje <'tiega človeka v primeri z dalekosežnimi cilji sedanje italijansko vlade. hutlerjevi govori so priznano ostri, toda tako opo-I »ranega govora kot ga je imel v Philadelphia, že davno ni imel. demo tudi šaljivega Petra Zgago. Njegova kolona je najboljša za či-tati. Zjutraj ko človek vrtane, ves kilov in mršav. obrne na njegovo stran, prečita, in gotovo bo smeh in zadovoljnost v hiši. Naročite si list Glas Naroda in prepsičali se boste. . ^ da je najboljši za kratek čas in za- I o Italiji je završalo. bavo za zimski čas in spoh za vsak Mussolini je naročil svojemu zastopniku v Washing-ida" " . i Kar se pa tiče aplosnega, je tu- lonu, naj vloži v državnem department n proti Biitlerprj bolj tmo -m nurno zimo ima. (idločcil protest. mo brez snega in gorko v tem času. Še nikoli nisem videl februarja češ-In potom svojega zastopnika j<* sporočil Mussolini a- njevega cveta, kot ga vidim na svo- meriškomu državnemu ^^ Na soinčnih , . ..... . 'straneh se že dobi naš najboljši po- justrski predsednik, govoril /. nobenim ameriškim rasni-jmladaiWki pri1atelj regrat. škim poročevaleem ter da ni v svojem življenju še nikdar, Dabro bi gu bilo dobiti sedaj za povozil kakega otroka. I veselico društva 'Sosedje", št v. 449 S. N. P. J., ki jo priredi dne 7. rnar To je zaenkrat veljalo, in mornariški tajnik je odredil, da se bo moral general Butler zagovarjati zaradi svojih "nepremišljenih' besed pred vojnim sodiščem. bečih prs svoje Matere — Slovenije. Vse si prejemal od nje. Ni šolskih klopeh prvo ananost o se-bi, o domu, o svetu. Iapred oltarja svojo močno slovensko vernost in značajnost. Iz knjig, raz odrov, v društvih si spoznal in Vzljubil Tvojo materinščino, Anton Tnuželj, zastopnik, i Tvoj rod, Tvojo usodo, gospodarstvo, politiko.... A v Ljubljani, v Gorici, v Mariboru, v Tstu. v Ceiju... Cicero, Hi. 1 , se v hramovih Muz za.zrl in za- Vsak dan opazujem dopise in ne ljubil v umetniško silo svojega ma-epazim nikakega iz naše naselbi- j lega naroda. Govorico, vero, vedo, ne, kakor da bi ne bilo v tem me-!naravnih tepot umetnost....: vsega stu nob&negu naročnika, oziroma | Ti je nudila v izobilju majka — čitatelja lista Glas Naroda. Pre-i Domovina. pričan pa sem. da nas je precejšnje In kc si se kot dozorel mož raz-število ljubiteljev najstarejšega li- I gledal še po ostalem svetu, ko si o-sta, kateri nam prinava najlepše ro- pazoval, študiral, primerjal, je Tvo-mane in povesti ter novosti vz cele- ,ja narodnostna zavest zras:la in ga sveta. Uverjen sem, da imamo • dozorela v narodnostni ponos: spo-v -tej prijazni zimi dosti prilike, da j znal si, da Te nikjer in nikoli ni si ogledamo nOvice v listu. Tam naj- i treba biti sram, d-a si Slovenec! A tu. v tujini? Če po .pravici poveš: ob belem kruhu česte — stradaš. Čutiš, da Ti manjka najboljšega. Če imaš še tako udobno življenje, Ti manjka najlepšega: domačnosti, slovenskega Peter Zgaga | ŽALOSTNA, TODA RESNIČNA ZGODBA. Rojaka je začelo resno skrbeti. | Odpravil se je torej k zdravniku in ' mu prtožil svoje gorje. Zdravnik je bil učen mož. Vsega je pretipal in prešlatal. v oči mu je gledal in v grlo. in ko mu je v grlo pogledu 1. je začudeno zmajal z glavo — najbrž ni še nikdar v življenju videl takega brezna. Tudi po glavi ga je trkal, pa je strašno čudno zvenelo. O vsem ga je povprašal, c jedi in na uho in v srce lepa slovenska pesem.... Tedaj pozabiš vse drugo in sanjaš. Fantje na vasi. I>ekleta med rožmarinom in nageljni. Tvojo zlato mater ob ognjišču, na polju.... Kaj oni tam vedo, kaj je nam tu v tujini naša pesem! Krik našega trpljenja, fata morgana v pustinji tlačenega domotožja balzam na toliko ran neizpolnjivih želj in hrepenenj.... S temi občutki pojdem jaz poslušat naša pevca z domačih t-al Šu-beljna in Banovea. Da zajamem za bežen trenutek vsaj v uho topel in mogočen odmev z doma. Da za kratke hipe pohabim svojega trpljenje in prisluškujem mehkim, božajo- ; Pariški prefek: je uvedel zanimi-čim sanjam in spominom iz nekda-lvo in koristno novost, ki omogoč-a K malo nato je pa začela prihajati resnica na dan. Oglasil so je ameriški časniški poročevalec Cornelius Vanderbilt Jr., ter povedal leto in dan, kdaj je bil Mussolini jev gost. In iz Italije je dospela poročilo,-da so uradniki, ki sn pregledovali sezname Mussolinijevih gostov "pomotoma" prezrli Vanderbiltovo ime. Mussolini je torej laga-i, ko j«1 rekel, da ni v zadnjih devetih letih govoril z nobenim ameriškim poročevalcem. V ponedeljek je pa ugotovil v New Yorku izhajajoči proti-fašistieni list '"TI Nuovo Mondo" sledeče: Avtomobil, katerega je vozil Mussolini, je dne 14. septembra leta 1930 db poldveti popoldne povozil malo de-J.lieo. Okoli povoženega otroka, se je zbrala velika ljudska množica, med katero so se nahajali tudi znani fašisti: JVd-ioeo, Angelo l»mhardi in Lazzerini. Ti fašisti so na lini mestu pričali, da so prav dobro spoftnali Mussolinija, ki je sedel pri kolesu ter da sta se v avtomobilu nahajali še dve drugi osebi. Deklico, hčer nekega fašista, so odvedli v bolnišnico, kjer je naslednjega dne umrla: Omenjeni trije fašisti so bili nato neznanokam odvedeni ter ni o njih še danes nobenega sledu. Ako> je trditev protifašističnega lista resnična, je bil IMnssolini že v drugič ujet na laži. ca t. 1. v Masonic Tample na Millard Ave. in 23. ulica, Chicago, 111. Pri-čebek je cfo 8. uri zvečer. Vstopnica 5tane 35 tcentov za osebo. Tistikrat bo prilika, da se snidemo in zopet zapojemo: En gfcižek ali 'dva, 'ta nam korajžo da! Ob taki priliki bomo pozabili vse naše težave v sedanji depresiji. Omeniti je še potreba, da se pojavljajo po večjih ■trgovinah tatvine; bile so štiri v zadnjem tednu in sicer v Hillmans Store je šlo 7.a $18,000 in v Wieboldt Store za $19,200. Tako se godi v čika.škem milijonskem mesfea. Banditov je dosti na ulici in čakajo prilike, kje se bo dobil svež denar. Sedaj pa pozdravim vse naročnike Glas Naroda. John Fabian, zastopnik lis.a. njih dni na rodnih tleh.... In Ti, moj dragi sorojak? GOVOR MRTVECA Angleška je klasična dežela ču- šno res originalno oporoko, ki bi ji ne bilo para, vendar se je to sedaj posrečilo nekemu staremu trgovcu iz Birminghama, ki je dal svoje poslednje želje in zapuščinske odredbe posneti v zvočni film. Ta film je obiležja, domačih tal, govorice, pes- P°d ključem, čim pa bo c-rgov-mi.... Si kot kaplja v morju, kol pra- |ca smrt vzela, bodo povabili njego-šek v vetru, ki Te zanaša po mili | ve dediče v neki kinematograf, v daških oporok, ki vzbujajo :am po lzi-j na mimoidoče, ki imajo te pu-listih in v javnosti veliko večje za-llicc ter po p3trebi ustaviti oromet nimanje nego pri nas. Skoraj težko ; ter jih sanii spremljati preko ceste, je že na Angleškem sestaviti kak- Beda pa.nCa je tudi znak za šoferje, da krete svojo brzino brž ko za- pijači ter pri tem čečkal gorostasne številke- na košček papirja. — Veste kaj. — mu je rekel slednjič — pijačo morate pustiti. Vso pijačo in sicer takoj. Rojaku se je zazdelo, da je pačila strela vanj. in že se je pričel kesa ti, ker se je bil k dohtarja poni ujal. Zdravnik mu je pa naslikal strašne posledice čezmernega pitja, tako živo mu jih je naslikal, da ga je kar kurja polt cblila. in je obljub:!, da bo poskusil, če bo šlo. — Samo ne veni. če bo šlo — je skoro v isti sap". dos.a.vil. — Pa pojejte kak candy — mu je dej jI zdravnik, ko se vas bo lotila želja po pijači. — O. candy pa ne. za noben d en .line. Candyja bi p-.i ne preneslo moje telo. — Hm. — je ugibal zdravnik. — kaj pa jabolka? Jabolka vam menda ne bodo škodovala. — I. jvbolka bi že jedel, če ni drugače. — se je udal spokorjenee.- — Dobro, kadarkoli se vas bo lotila žeja. kadarkoli boste zahrepe-neli po pijači, pojejte jabolko. Boste videli, da bo dobro za v.\s in da se b:>sie odvadili. Tri dolarje prosim, cez dva tedna pa zopet pridite. Rtijak se je poslovil in odšel s trdnim sklepom, da se bo ravnal oo zdravnikovem nasvetu. To je bile cb poldevetih zjutraj. Pri grocer ju je kupil zaboj jab>lk — toliko jih bo dovolj za dva ali tri gledajo pasonta, ki ima t-a znak "mesece - si je mislil ter odšel proti svoje nesreče. Prefekt je pozval tu- domu. di občinstvo, da spoštuje nesrečna Žena je že odila po del« in eprav-slepce in jim postreže v vsaki ne- . kili. priliki, poudarjajoč, da je doklej Legel je na posteljo. In že se je slepcem samim bilo neugodno vsak začela pojavljati žeja. dan po nekolikekrat opominjati svo- — Nak. — ne boš — je dejal ro-jo okolico na svojo nesrečo. Sicer je ; jak — in vzgriznil v jabolko. In BELA PALICA ZA SLEPCE. jslepoem, da se brez nevarnosti gibljejo v opasnem velikomestnem pro-imctu. Med invalidi svetovne vojne ,je tudi veliko nesrečnikov, ki so iz-; gubili oči in baš tem je hotel po- magati prefekt. Razdelil je mednje bele palice kot odznak slepcev ter naročil stražnikom, da mora'jo pa volji. Hrušč in trušč Babilona okoli i katerem bodo sedeli po testamenta- , občinstvo tudi doslej imelo vsak mo- ) glej žeja je ponehala Tebe, a v Tvoji duši, v Tvojem sr- rično n-atančno določenem redu. !žen ^j. do siepcev.-ali v brzini pro- j cu praznota, mraz, led. Pokojni bo petem imel priliko spre- meta nihče ni takoj vedel, da ima posla slepcem. Bela palica bo od- , govoriti "osebno" z vsakim svojim Le cb redkih prilikah zaživiš.1 rodnikom in mu povedati svoje vzdrhtiš spot za hip. O praznikih na j mnen.je v obraz In kar je najhujše: primer. Ob jaslicah. Pri pomočnici.! u ga bodQ morali pMiušati. ne da Kakor mogočen val spominov P«-: bi mu mogii oporekaU. Morda se bode nadte in Te zamakne v nekdanje ; dQ pa tolažUi s tem kar pride tej ™7e"^a^Ia tudl dni. Ce je še toliko tujinske navhi- i čudni cporoki na koncu, ko bo 2a. ^ je policiji brezpLa,čr pustnik s iplatnu. proglasil deleže, ki bode -posameznim dedičem pri-_.—— i padli iz njegovega znatnega imetja. — Prav je imel dedec, ker mi je jabolka priporočil. Toda žcija ni ponehala za dolgo. slej vsakogar broz besed opozarjala | N. roj3k je že ime, sredstv3 zoper CERK.VENI HUMOR. KNJIGE VODNIKOVE DRU2BE 2AKAJ 80 naše vlog« vsaki dan večje, in pa — ZAKAJ Nesreča ne počiva! Tudi smrt ne. Podvrženi gte eni ali drugi vsak dan. KAJ 8TX PA STORILI ZA SVOJO OBRAMBO IN ZA OBRAMBO SVOJIM OTROK? Mi »te i* zavarovani ta ilučaj baletni, nezgode aid »mftir Ako nc, tedaj pristopate takoj k bližnjemu druSlvu Jugoalo-▼anake Katoliike Jedaote. Naia jednota plačuje največ bol-niik« podpore med vsemi jugoslovanskimi podpornimi org»-nisacijanu ▼ Ameriki. Imovina znaša nad $1,100.000.00, Stanatra nad 20,000. Nova , društva ae lahko vatknovijo t Združenih državah ali Kanadi s 8. Slani Pristopnina prosta. najbšljU dov^mki tednik "Xotfo VSbo", vtoaQo JSKJ. po pojasnila na glavnega tajnika, Joseph Piahler, Ely, Na svetu so ljudje, ki so ljubitelji raznih domislic in duhovitih šal, vendar pa so se doslej posvečena tla cerkva smatrala kot nedo-s topna, raznim šalam. To tradicijo je prekinilo cerkveno predstojništvo v Watordu, ki je na cerkvena vrata nabilo naslednji razglas: "Ta cerkev je odprta vsak dan. Tudi lopovi so v njej dobrodošli. Prosimo pa ;jih, da se po.rudijo sem. s-amo ako hočejo moliti. Naj bodo uverjeni. da Člani dobe potem knjige;prestojništvo vsak dan rednr* iz- j prazni nabiralne pušice, zato bi se 1Z • 'rud nasilnega odpiranja ne izpla-tul. S tem bi se samo pokvarile ključavnice, kar je v škodo cerkvi in jezo vlomilcem, ki bi morali po napornem delu wdeti, da so se mučili po nepotrebnem". Humor v naših teakih časih tedaj ne izumira, marveč si najde pot tudi tja, kamor ga doslej niso puiščali, kar je vsekakor dobro znamenje. SO RAZPRODANE Sprejemamo pa članari-nino za bodoče leto. Članarina znaša JI.— po posti naravnost Ljubljane. Uprava "G. N." se število naših vlagateljev vsak dan veča in množi? ŽATO, ker je denar pri nas naložen VARNO; ————"— naše bančno poslovanje je pod strogim nadzorstvom državnega bančnega oddel-ka, in pa — ZATO, ker se pri nas naloženi denar lahko ve. dno dvigne, brez vsake odpovedi ali ča- fkanja. VLOGE obrestujemo po 4% mesečno; denar naložen na 2. mar. ali prej se obrestuje od 1. mar. naprej, obresti se pripišejo h glavnici dvakrat letno. na obzirnost in potrpežljivost na- 1 pram človeku, k ije izgubil svoj najdražji zaklad pri brambi domovine. dobrotnica, no dala na razpolag:? toliko belih palic, kolikor jih ta potrebuje za nesrečnike v svojem področju. Le za zunanjo uporabo i>ri Bolnih miŠicih ■ Prvotnih prehladih Bolečinah v pršili Okorelem, tilniku Bolečinah v hrbtu Izvinih in Prevlecenjih Nevralgiji DoTiJtc pristneffa! A N C II O H trgiivka ?iiurati sm vsakem ^av.iju vus zavaruje. Knjižica, ki ntfli polna mvoiliTa tf-r tipisuj«- itrviiiir; ui«-r:ii>t- l'A IN- EXVKLLEk ja, jc prilozeu-i \ ..ki ^IcLlciiicL. V vseh lekarnah 35c in 70c. Ali direktno iz: 77»» Lmhermtori** of F.Ad. ftlCHTER & CO^ ItXRYANd S6UTH 11 FTM jts. ertOOKUYN, N.Y KILLS PASN SPECIAL INTEREST DEPARTMENT NEW YORK STATE DEPOSITORY , 82 Qortlandt Street HEW fOEK, N. Y. atiMeiMMsaaEB KI NAMERAVATE PR1RENT1 VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne citu umo vd« članstvo, pač jm vsi Slovenci v vair okolici, i* . CENE ZA OGLASE SO ZMERNE ; njo. V jabolko je vgriznil. pa je bi-t lo žeje konec. Tako se je kariral in zahvaljeval usodo, ki mu je navdahnila t*j.ko dobro misel, da je šel dohtarj-a vprašat za s ve:. Zvečer se je vrnila njegova preljuba ženica domov. Pred kuhinjskimi vrati je zastokala, kajti v kuhinji je bila tema. — Oh, že spet, že spet! — je za-tarnala. — Moj Bog, ka-aj bo kone? te nesreče. Ne zakuri in ne skuha, ne pomije in ne pomede, vse moram j reva sama. vse sama! 'O, ti nesrečna i pijača. Kar meldala ga bom, pa naj | ga zapro, v a res tu se bo menda že ■vsaj odvadil žre ti. I Ko ga je opazila ležečega na postelji, se jo je lotila svel-a jeza. Naj-: raje bi ga oplazila po glavi in na-! pravila enkrat za vselej konec, j Čudno se ji je pa zdelo, ker je i imel oči odprte hi je stekleno gledal. Po tudi smrčal ni kot ponavadi. Pol ure zatem je letela v.sa preplašena k zdravniku. — Pomagajte, pomagajte, gopod doktor, — je vekala. — Moj mož je znorel. Ves zabuhel leži na poste-ilji in nekaj jeclja. Že skoraj mrzel je, in t-aebuh ima tako napet, da bi lahko koso sklepal na njem. Pomagajte, pomagajte, gospod dohtar. — Ja, s pijanci je križ — je odvrnil zdravnik. — Pijanec se izpreobr-ne, ko se v jamo zvrne. Ali ve. da ste šli pome? O, nič ne ve, prav nič ne ve. Saj mi ni pustil, saj sem ušla. — Ko sem rekla, da grem po dohtar j a, — je zatulil. — "Ne, samo po dfOftb^rja ne. Lie po dohtar ja ne. Dohtar j i nič ne vedo. Če že hočeš iti po koga, pojdi po babico. Pa takoj, pojdi, takoj! Ojojjoj! — Vidite, tako govori in zato vem. da se mu meša. Zdravnik se je numudoma odpravil žnjo. Bolnik je ležal nezavesten na postelji. Prfedno ga je zdravnik začel preiskovati, je pogledal v galono n-a mizi. G-alona je bila* polna., niti en po-žirek ni bil odpit. Toda baksa, v kateri je bil prinesel od grocerja dvajset funtov jabolk, tista bakisa je ležala prazna pod posteljo. miMifflmmiimm^ _____- —_ _ -GLAS S A K O D m j M m XEW YORK. THURSDAY. FEBRUARY 5. 1931 The LARGEST SLOVENE DAILY .» Xii ____ KRATKA DNEVNA ZGODBA ___i i J M V. JANKO IN METKA krvi ?b:čani suženj ne bi so . t: za vas je to kupčija, ki svojega mueitelja tako, ka-! nese. e ^ovrnžil lekarnar BcbenčekI Gospod Trobenta je pomslil. po 'ga svetrt ka vaUtvo v Ho >. kadar sta Trobento. Vse! tem je udaril. Poklicali so notarja, jeevem .se je j sestavili pogodbo po vseh pravilih c j a srebata, naslednji dan je odpotoval sodni kajti bo B T V da svetnik v kopaVšče. gospod Boben- ko nekaj ' Janka ni bilo rvkjer. naj so ga še tako k'.icali. Ves dan ga ni bilo in na večer tudi ne. tako da je Bobenček v pczni noči prižgal ročno sve-tiljko 'In se odpravil po mestecu, vprašujoč vsepovscj^ po sinu. Baš -e je vračal ves patri pro: cio- o je najman ieek /aitical -odneha sve*-j če pa si je zadovoljno mel roke mu. ne da bi odkril najmanjšo sleci i na .n.in dvajset (daft rov Vj n je imenoval njegovo hišo v o ž- za njim. se je zalets! v zapuščeni : m p tem uje! na konico Ji druibi že "svojo hišo". uličici v moža. ki je tmel isto tako (MM pip i al: pa da bo tako. Gospod Trobenta se je vrnil čez svetiljko v rokah. Moža sta si po- pre neto poglavi kre-nil. da bo samo še kcnec nc-i gc-poda T:*o fotnle «>dal sten 1 nic takšnega, ker je imel nekakšno a.ver/i»o do zanke okoli vratu. In tako je go-pod Trcjenta - ivel, tnko živel, kakor da sploh ne meni nikoli umreti, kar je spravila.o gospoda Bobeneka v takšen p.nev. da je še na delavnik imel > lencniGder obraz. S'var je bila tri meesce bolan in z'.omljen, ka- svetila v cbraz in v grozi odskoči-^ kršen je odšel. Bilo je očitno, da bo la. Bil je namreč sodni, svetnik i/ tal A lekarnar .ii i živel kvečjemu še nekoliko mese Trobenta. Trobenta se je pa hitro TUD! LOČENKE SE ZDRUŽUJEJO Vedno večje stavilo ločenih zakonov je tipičen pojav povojne dobe. Statistično je^ dokazano, da število ločenih zakonov stalno ras:e in da ie scd!:;a r 3 stenj trudijo, da bi sprte zakone zopet pomirila. Na Ogrskem so nedavno, sklenili celo novo postavo .da bi ločitve ne bile več tako lahke, toda kakor kaže izkušnja. tudi taki sredstva nič ne pomagajo. Zat:.- pa se ne smemo čuditi, ^e -o začele ločenke na Ogrskem misliti na cfkupn > zastopstvo svojih in-lerescntcv, vsaj žene ločitev mnogo težje prenašajo kakor možje. V Budim::: ;t: so že ustanovili prvo " Društvo ločenk". Podobne- društvo imajo tudi v Bukarei.u. kjar namera-ivajo izvoliti zri predsednico društva ločeno soprogo kralja Karola. Ta 50-LETNICA ELEKTRIČNE CESTNE ŽELEZNICE. cev. A meseci so potekali .n o nje- zbral, zagrabil je Bobenčka za gr-' ^ P^P^Jo^zelo ^ fjovi smrti ni bilo govora; poteklo lo in zavpil: — Lopov, hčer si ^.ian^a^j?. je leto. ko je moral Bobenček iz- umoril iz maščevanja. Izgin.Ia je "Dl'ustvs> lo=enk"imajo tudi v Pa- plačati dru°ih 50.000, potekli so Povej, kam si jo spravil! novi meseci. priš?i je čas tretjega Bobenček se je s težavo oprostil B bcnčeii Oj£ v Rogačevem prijela ne rt in četrtega obroka. Bobenček si ie pulil lase. Kako. če bi sodni svet nik še dalje živel? In ob peierr ! obroku je dozorel v njegovih prsih 1 najbD- : peklenski naklep. V Rogačevem je Nekoč! a vela vdova, ki so se je zaiadi I njegovega prijema: Ali si zno- t ri2-.T in ustanoviti jih nameravajo ; tudi v drugih večjih mestih. Centrala vseh "driHtev lo?cnk" ;a oo v je zavjJll. Moj Janko je tu-[ rel? -di izginil. — Vrni mi hčer! — je Trobenta. — če ne, te ubijem! — Kaj, še surov boš?! — se je Parizu, kjer je ločenk največ. Dru- štva imajo članicam vrjj •tni I na bi j mir, mol m: namen dajati svojim kričal "--"l^čno pravno p;moč in skrbeli 7 a pr.merno njihovo zaposlitev. V Parizu pa bodo osnovali na misel, da j njene prepiri j. vesti vsi bali. To je raztogctil Bobenček. — Sprav.l si se__drUiivo. ki vodil; boj proti oje oči na hišo sodnega bolniku naprtil kot bolniško strež- me na beraško palico in še divjaš? locitv-111 zakonov, in tc društvo bo Htsa je bila stara, a tako ' »ico in se je potem trudil, da b: Spravi se mi speti, ali pa te po Poskušale po vseh državah doseči o jo ccrili med brati na mu jo naprtili še za ženo. Ubogi hoc« m! strožje postave, da se zakoni ne bo- • dinarjev. A nje last Trobenta je bi brez volje in je še! Trobenta ga je hotel s svetiljko do razdirat: več tako lahko t ar in bolan, živel je res v past. Poročii se je z ziočesto po glavi, ko se je privalila cela ko- sedaj. Branilo pa bo društvo v voji ,-obici in njegev vdovo. Sedaj je bi! lekarnar miren, množica ljudi, ki so iskai. s ku- :udi tu'-:e ženske. ki sležno žive s ie prepovedoval vsako- Ce sa ta v dveh mesecih ne spravi harico sodnega svetnika in lekar- svojimi možmi, ne da bi bile p;ro-■a je hotel poslušati, da bo v grob —! In res je šlo s Trobento | narjevim sinom oba moža. Prispeli če:ie- Posebno pažnjo pa bodo "Dru-1 le sn eno. kvečjemu dve j od poročnega dne čedalje na slab- sta dve pismi iste vsebine, za vsa —™ ločenk" posvečala ženinom, da Starejši ljudje se še spominjajo na cestno železnico, kjer so vagončke vozil: konji. Dandanes pa je konje povsod pregnal električni motor. Tudi ta iznajdba pa se je morala boriti z velikimi težavami, predno je prodrla. Najprej.so se ljudje smejali in so rogali iznajditelju. in iz-najditelj je moral prebresti neskončne težave, predno se je uveljavil in •predno je prepričal ljudi, da tisti "ptklenski stroj" ni prav nič neva-jren in da bo ravno ta stroj še enkrat ravnal ves velikomestni pro-jmet. Leta 1S80 je Hotel Werner von Siemens od njega sestavljeno električno lokomotivo dati v Berlinu v o-bratr' Oblasti pa so se njegovemu načrtu uprle. Šele leta 1881 je mogel svoj načrt uresničiti, pu ne v samem Berlina, ampak v predmestju Lichterfe!de. Takrat je bila električna cestna železnica seveda še zelo primitivna in tračnice so slutile za dcva;anje elektrike. Vezi:i pa se spočetka skoro nihče ni hotel z novim vozilom; ljudje so mnogo bolj zaupali konjem. Počasi pa so se ljudje privadili tudi na to novotariio in polagoma si je električna cestni železnica osvojila ves svet. C i p : Bobenček je to prvi'še. v hiši je vladal vsak dan pre ' kega po eno: ' in t'iko si je nataknil neke- Pir in nekega dne je prestrašil Ro-p pražnjo suknjo in se po gačevee alien hrup in krik. Okna "Dragi starši! dni mu svetniku na obisk. s=o bila zastrta in stara kuharca je' vil se sovražite, midva se ljubi -■j:i ie vsega sključenega In pritekla, vijoče roke. na cesto, brž- ; Ya. In ker bi Vi nama zaradi so- kone. da bi pozvala zdravniak ali j vraštva nikoli ne dovolili, da se duhovna. Gospodu Bobenčku .ki se , zvezeva, sva ušla. Pojdeva v Kon je zbral z mnogimi drugimi predi go in otvorlva tam trgovino z ro-hišo. se je odvalil kamen od srca , kavicami. Če se pa medsebojne kajti vsak hip bo dospela mrtva- spravite, dajte oglas v liste in se ška vest. Med tem se je vrnila tu- vrneva v dveh dneh. Pozdrav! — di kuharica — a prepozno, prepoz- Janko in Metka." no, kajti dočim je iskala povsod; zdravnika ali njegovo zastopnico In zg0di;0 se je slednje. In zgo-j c? lo se je še več, česar bi si prej na ta način obvarujejo sveje članice gospodarske in moralne škode. okalocega v naslanjaču Ubilo vas bo. če bo 'peli v tej temni sobi. ie vedno - mu je dejal, - morali bi se gibati. Da um rem k je n& cesti, — je odvrnil sejni svetnik. Rajši po-< akam >mrt doma. S .-mrtjo ne gre tako hitro,- CESAK VILJEM 7 PORODNEM PARKU ZAVESE PADAJO Zgodovina kakor jo beremo, in ka- i vidnosti. Temperamenten značaj kor se je morajo učiti šolarji, je redkokd-aj pravična, resnična in ne-pristraiska, ker nihče ninia tako o-strih oči. da bi videl v človeške duše in v človeška srca do dna. Mi poznamo dogodke, tolmačenje in razumevanje dogodkov pa je čisto naša osebna stvar, ker gledamo na vse. karkoli se gecli okoli nas, le s nadvojvode, njegovo sovraštvo do Ogrov. njegova slepa zaverovanost v Čehe in Jugoslovane in njegovo o-čitno klerikalstvo bi bili pripeljali državo do težkih potresov, mogoče celo do državljanske vojne. Zaradi svojega fanatizma, zaradi svoje jez-noritosti in zaradi svoje trmoglavosti bi utegnili biti za Nemčijo zelo svejimi osebnimi očmi. s svojo du- neprijeten zaveznik. Naj v miru po- so. s svc/jim srcem m s svojim i-a-zumom. Le malokdaj se nam odpre kakšno majhno okence, skozi katero se da pogledati nekoliko za tiste zavese, ki nam zakrivajo človeško notranjo-',. Lep primer zelo pristranske zgodovine nam daje opis umora nadvojvode Franca Ferdinanda v Sarajeva. Razni ljudje, ki so bili tedaj tam doli. so zelo natanko opisali vse dogodke na zunaj, prav malo pa je bilo ljudi, ki so poskušali razjasniti globlje vzroke, zakaj je do te^a dejanja prišlo. Nekoliko nam odkrivajo zagonetno tajnost, v katero je še danes zavita vsa osebnost umorjenega bivšega avstrijskega nadvojvode in prt-rxlonaslednikv.. "Sp: mini" ranj-kega nemškega državnega kanclerja kneza Biilowa. ki jih sedaj objavlja j v nadaljevanjih znani berlinski !i< j "Vassische Zeitung". Tam pravi 'kne? Bp law: čiva!" Tako je govoril gcsp#d avstrijski poslanik v Berlinu. "Iz Kiela pa sem zvedel", nadaljuje knez Biilow. "da je cesar Viljem prejel žalostno novico, ko. je ravno jadral po pristanišču v Kielu s svojo jahto "Meteor". Na prvi hip se je prestrašil, ker je šele nedavno obiskal umorjenega nadvojvodo na njegovem :gradu v Konopištu, kjer kjer sta c'oa kovala dalekosežne načrte. Cesar Viljem pa se je kmalu pomislil in njegovi dvorjani so ga težka pregovorili, da se ni udeležil tekme na jadrnice, za katero je sam prispeval prvo nagrado, zlasti ker je upal. da bo prvo nagrado dobil on sam. Vsa p aro čila z Dunaja pa pravijo, da se je globoka nenaklonjenost cesarja Franca Jožeta do njegovega nečaka pokazala ob njegovi žalostni smrt skoro na surov način... Tako pripoveduje knez 3iilow in vse kaže. da je v njegovih besedah SEMENA V zalogi imam najboljša poljska vrtna in cvetlična semena. M Pišite ]3o brezplačni semenski cenik. Blago pošiljam poštnine prosto. MATH. PEZDIR Box 772, City Hal! Sta. New York. N. I. ' "Skoro vsi ljudje, s katerimi sem precej resnice. Cela tajnost pa. v prišel skupaj, so hoteli videt: v tem j katero je zavit umor v Sarajevu dogodku neki "Debavas". Avstrijski I menda ne bo nikdar razkrita, ker je poslanik v Berlinu grof Sz;,gyeny. ki združena s tajnostmi nekdaj moje bil habsburški dinastiji skozi in koč ne habsburške dinastije, ki jih 'skozi udan in ki je bil vitez zlatega ■ nihče ne pozna, runa. mi je reke! na moj izraz soža- 1 — lja to-le: "Kot kristjan in kot ogrski plemenitaš obžalujem in objo- DVE URI Z GLAVO NAVZDOL kujem žalestno usodo nodvojvodo-vo, vidim pa v smrti prestolonasled- — To ja Hi.sa mi nesi dvajset tisoč, a ie potrebujem za življenje in zdra- nv .nI lekarnar. S" ež zrak. i ^a določene primere, je gospa Tro m 1 vas spravi na noge. 1 bentova poročala gospodu Trobenti vem sam. a nimam denar- zdravo deklico ... 1 Gospod Bcbenček je osern dni besnel in je moral na zdravnikov nasvet v neko kopališče, da si vsaj malo opomore. Ko je to delal v kopališču, je delal gospod Troben- Prodajte hišdT Nikoii, dokler živ m! V njej -rm ^p rodil, v njej hočem umreti. Nil. c*' .ie tako. vam predla naslednje: navzlic zdravnikovim izjavam lahko še živite pet, est let. Tako dolgo, dokler boite /ivel.. vam dam letno rento 50.00(, in ost mete hišni gospodar. Ko umre'..■ pa postanem nje takojšen go s pod a r sam Z najemninami vam pride Irtno na 70.000 in s tem ž? lahko »reste k morju. Udarite, kaj- BODITE VARNI! VK Z A N K .M A I* J A J • TE KAŠI J A SKVMCVS <'ongli (Salvam—pri-ljnl>li«-iio /riraviln v Iha^frili ifAniox ill—zaustavi hitro ka-lje. Niliilar ne /anitnaritr atrnk«\rt;a Itiislja. 1'ntsivilr takoj s. trni IMHiiiirtjiv im. ii>|M"*nim /drai iIimii, iaiirs|ji\u jll let. lhiliitr v lekarni SryCM'i Colri Tattlete za v»« prehlade stv^a^'s ne mislilncben človek na svetu: usodna pogodba med obema star cema. predmet dolgoletnega sovraštva se je razveljavila, na poročni dan obeh mladih ljudi, ki so ga slavil, kratko nato, pa je lekarnar trčil s kozarcem ob kozar- Kakor poročajo nizozemski listi, je nizozemska vlada določila okolico z dvorca v Dorrnu. kjer prebi-{va poraženec in begunec Viljem, za prirodni park. Vse rastlinstvo in ži- ta isto v Rogačevem in ko se je rec sodnega svetnika in dejal: — Bcbenček ozdravljen vrnil domov. Na dolga leta in v tvoje zdravje, so bili Trobento pravkar 'izvolili Trobenta: za prednjaka v telovadnem dru----- ■v vu "Skok". Odkar se mu je bila rodila hčerka, se je ves spremenil, žena mu je postajala čedalje krot kejša in on čedalje bolj zdrav. Čim debelejši je postajal, tem bolj se je zdaj sušil lekarnar. Staral se je in sovraštvo ga je razjedalo, imetje mu je kopnelo, ker je moral plačevati i.n plačevati, toda sodni svetnik je bil neizprosen in se ga ni usmilil. NEMŠKI INZINIRJIV RUSIJI Sovjetska vlada vzdržuje pri ruskem poslaništvu v Berlinu posebno i pisarno, kjer pregledujejo samo j prošnje in prijave nemških tehni-: kov, ki bi šli radi v službo v Rusijo. , V Rusiji plačujejo nemškim tehni-Tako se je bližalo dvajseto leto. kom. inženirjem in špecijalistoni po ko b moral lekarnar že v drugič]5—7 tisoč čeških kron. Samo lansko dopolniti vsoto, na katero je bil cenil Trobentovo hišo. Ko je tiste dni na to pomislil, se je sesedel in ni mogel spraviti nobene btsede iz sebe. Mlajši sin mu je pritekel na pomoč in mu je drgnil senca s kisom. da je končno le prišel k sebi. S slabotnim glasom je vprašal po starejšem sinif Janku, da bi pone .sel Trobenti določeno vsoto, toda • . : ' M,-mraj. . ; .•TaKiUTinuBanE1* 3 lEMIIIi: liiildlMIB&iJf:!i1ll!|llMuunuiia fj Mali Oglasi imajo velik uspeh e valstvo tega ozemlja je pod posebno državno zaščito in se na njem ne smejo ubijati živali niti sekali drevesa. Viljemu bodo s tem tudi j znižani davki, ker pomeni zaščita veliko obremenitev posestva. Javnost je strmela nv.d tem odlokom, dokler ji niša stvari pojasnile nekatere iznajdljivej.se glavice. Že iz i časov cesarskega sijaja je znano, da i je bila Viljemu najljubša zabava ; žagati in sekati drva. Včasih je 'mož odžagal tudi kakšnega visokega dostojanstvenika in dobro ljudstvo mu ni niti tega zrj merilo. V iz-ganstvu pa mož nima tolika dostojanstvenikov, da bi jih žagal po -mili volji, zato se je lotil doornskili gozdov. Cesarski umirovljenec se je v svojem Tuskulu popolnoma posvetil drvarstvu. Sekira in žaga pojeta svojo pesem in Viljem neasmi-ljeni cepi in žaga. predstavljajoč si. da ima pod roko svoje sovražni-leto je odš!o v Rusijo nad 2000 nem- j ke. "Gott strafe England pravi in ških tehnikov. Velik del teh ljudi zamahne po polenu, nato pa se loti namerava stalno ostati v Rusiji, j "Poincareja. 2rianda, socijalistov in dosti pa jih je, zaposlenih tudi pri i komunistov" ter jih vse razcepi in nemških veletvrdkah. ki grade v prelaga. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West !8th Street New York, N. Y. Rusiji ogromna podjetja. V najnovejšem času so se začeli izseljevati v Rusijo tudi arhitekti. Znani frankfurtski arhitekt May je z več kakor 20 sotrudniki tudi ostali v Rusiji. kjer vodi gradnjo novih mest. SAKSER STATE BAN K 12 CORTLANDT STREET NEW YORK. N. T. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure . zvečer. Foil ritim« n brn lijem, ta itara te itaoirltni lonaii II1lll«lltlillH!lill»HiilHilHI!H!ll«l!lll Omenjene bistre glavice pravijo, da nizozemska vlada ni mogla več gledati križem rok te cesarske "krvoločnosti". Proglasila je Doorn za prirodni park in Viljem bo moral sedaj uvažati les, da si bo nad njim lahko znašal svojo jeczo. Koliko je desnice na tem pojasnilu ni znano, vsekakor pa je zadeva mična in zanimiva. SEZNAM KONCERTOV BANOVEC-ŠUBELJ. 8. februarja — New York. 1. marca — Milwaukee. 8. marca — Waukegan. 22. marca — Chicago. IŠČE SE IZVEŽBANE ŠIVALKE na moških slamnikih; tudi fiterje na sweats. Berson & Bresloff Bros., Inc., 24 West 4th St., N. Y. City. <2x 4&5) Naročite se na "Glas Naroda" — največji slovenski cfnevnik v Združenih državah. SO i ,r»o i si,— RAZNE POVESTI in ROMANI: (Nadaljevanje.) Slovenski pisatelji II. z\. Potresna povest, Moravske »like, Vojvoda Pero i Perica, Črtice ........................ 2 Ti? rovi zobje ................................1. Tik za fronto ................... Tatic, «Bevki, trd. vez.......... Tri indijanske povesti ........... Tunel, S.M-. roman................1. Trenutki oddiha ................. Turki pred Dunajem ........... Tri legende o razpelu, trd. vez . Tisoč in ena noč t itn per vez. mala izdaja.......... Tisoč in ena noč I. zvezek..................1. II..........................1. III..........................1. KN.) KJE SKUPAJ ........S3. V r^listvu (Matičič) ..............1. V gurskem zakotju -............ V oiiiopnjaku okroc sveta. 1. del : Večerna pisma, Marija Kmetova . . Veliki inkvizitor ................1. Wra (Waldova), bro5.......... Vojska na Bsifcanu, s slikami .. . Vrtnar, (ltabindrunath Tagore), trdo vraauo ................ broširano .................i Volk epokornik in druge povesti 1. Trdo vezano ...................1. Višnjeva repatlca, roman, 2 bnjij»i 1. Vojni, mir ali poganstvo, 1. zv... V pusti v je šla, lil. zv ....... Valetin Vodnika izbrani spisi .. . Vodnik svojemu narodu ......... Vodnikova pratika 1. 1927....... Vodnikova pratika 1. 1928 ....... Vodniki in preporoki ...........> Zmisel smrti ...................i Zadnje dnevi nesrečne*« kralja .. j Za kruhom, povest ............. Zadnja kmečka vojska ........... Zadnja pravda, broS. .......... . Zgodovina o nevidnem človeku .. . Zmaj iz Bosne ................. Zlatarjevo zlato ................. Življenje slov. trpina, izbrani spisi Alešovec, 3. zv. skupaj ........1. Zvesti sin, povest ............... Zlat okopi „...................... . Ženini naše Koprnele ........... Zmote in konec gdč. Pavle....... Zlata vas ...................... . Zbirka narodnih pripovedk: ' It dd • Zbirka narodnih pripovedk: II. del ........................ Znamenje Štirih (Doyle) ........ Zgodovinske anekdote ........... Z ognjem in mečem.............. Zločin in kazen, 1. in n. zvezek 1. Zgodbe Napoleonovega hu zarja .. . Zgodbe zdravnika MnsnHca....... Zlati pantar .................... Železna cesta ...................1. Zvestoba do groba ........................1.1 ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI l- *v. VojiMMir k« mi*islio____ .55 Si iv. Hudo brctdM 13. z v. Vesele povesti.............35 ] 4, v z. Poviti in slike .......... .33 ' 15. iv. Študent naj bo. Na4 vsakdanji kruta...................... .55 j spisi za mladino: U2ANGL) 5C 2. zv trdo vezano. Pripovedke In i pesmi ........................ .50 mv. trdo vezano. Vsebnje lli po-7H! vesti .........................58 Knjigovodja Gustav Holzer iz Winter:ura na Švicarskem .se je odpravil na smučarsko partijo v goro Pic Bili n. Med vožnjo po Ver-muntskem ledeniku je pndel z desno smučko v ledenisko razpoko in je obvisel z slavo navzdol na levi smufiki, ki se je p nI oži hi čez razpok;. Več nego dve uri je ostal v tem strašnem položaju, potem se mu ie. posrečilo s cepinom zasekali neke lik 3 vdolbin v ob? strani ledenega groba. Z desno nogo se je uprl v takj-no vdolbino, z slavo pa v dru-g:> na nasprotni"strani. Ni mu pa uspelo, da bi se sani izvlekel iz razpoke. Še dol«j;e ure je ostal v težkem položaju, dokler sa ni rešil gotove smrti eorski vodnik, ki je slučajno prišel mimo. 4. «v. trdo vezano. Vsebuje 8. izvesti .........................5« 5. zv. trdo vezane. Vinski brat .. .50 i 6. sv. trdo vezano. Vsebuje 10 po-311! vesti .......................... «5! j igre: i Benetk! trgovec. liirokaz v 5. dejanj .<0 jC.vran de Berber«. Heroična ko- etedijn v petih dejanjih. Trdo ve- | «arfo ..........................1.70 Fdela, drama v 4. dej............; .Mart;i, Semenj v Richmond n. 4 j dejanja .......................3tl: Ob vojski. IgrokHz v Htlrlb slikah .3«! ! Tončkove (wine na MiklavSev ve-^er .Mlndinska lfrra s t»etjpm v dejanji" .................. .8« R. U .B. drama v " dejanjih s jire«l-Igro, (Ča|tek), vez........... .49 Revizor. .V dejnn.1. trda m«n» .. .7® Veronika Desciiihka. trda v<>z . ...l.Stt /:» križ iti svobodo, Igrokaž v 5. dejanjih.....................* JS l.jiidski oder": 4. zv. Tihotapec, B. dejanj.....8# 5. zv. l'o 12 IHih. 4 dejunja .. Zbirka ljudskih leer; snopič. Mlin pod zemljo, Sv. . .Ni"7-fl. Sanje ...................fM) IM. snopi'-. Vestalka. Smrt Marije device, Marijin otrok ........ .3i 14. sno[iir-. Sv. Boštjan, .funaftua del.Ilea. Materin bhtcoslov ____ .30 lfr. pnoi»:A. Turki pred Dunajem, Fabjola !n Neža .............St -0. snopld. Sv. .lustljubezen Marijinega otroka ...............Si Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN "GLAS NARODA« NEW YORK, THURSDAY, FEBRUARY 5, 1931 The LARGEST SLOVENE DAILY ta V- «. 35 »Nadaljevanje.) Oči Regine so zrle nepremično na belo krasoto narave, a učinkovala ni nanjo. Globoke tihote ni slišala, a slišala je bližajoče se korake Ta mož j« konečno obstal pred njo. — Vi ste, Meinhardt? — je zakričala. — To sem, gospa baronica, — je odvrnil. — Tisti Karol Meinhadrt, katerega ste poznali, Je že davno mrtev! — Ali ne morete pozabiti, Karol? — je vprašala Regina plaiio in boječe. — Kaj takegu ne mere človek nikdar pozabiti. Rad bi videl, da bi bilo konec vsega. Ne dostavil bi rad nove krivde k stari, kajti sicer bi se ž? davno končal! — Meinhardt! — Ne, gospa baronica, radi starega očeta ne maram storiti tega. Oče in on sta doživela že dosti sramote z menaj. Jaz bi moral plačati svojo kazen, — je rekel jetniški pastor. — Mislil je dobro, a pomagati ni mogel prav nič. Kriva prisega ostane kriva prisega! — pravijo vsi. — Kaj pa pravite vi, Karol? — Jaz pravim, da je treba soditi od slučaja do slučaja. Pri meni je b la lahkomišljenost, napačna laiikomišljenost! Nikdar nisem mogel odbiti nobenemu človeku prošnje. On pa je kriv nesreče. Naj mi le pride fi:krat pred oči, ta lump in ovaduh. Taki ljudje spadajo v 'kaznilnico! Meinhardt je skoro zdivjal vsled jeze. Regina mu je kazala tako sočutje. da je skoro pozabil, po kaj je pa prišel. Že davno bi se moral zahvaliti. — Zahvalim se vam tudi za vaše sočutje, gospa baronica, in da ste imeli zame svojo dobro besedo. Stari oče mi je pripovedoval. — To je bilo povsem naravna, Meinhardt, v mojih očeh ste ostali prav isti, kot ste bili. Kako pa je z Greto? — Ona misli dobro, a na nji ni ležeče, če nisva še mož in žena. — Zukaj pa se ne poročite? — Da bodo imeli moji otroci kaznenca za očeta? To je krvavi znak, katerega ne izbriše nobena sivar. Greta se mora udati v to. ker ni mogoče ničesar izpremeniti. Tudi stari oče je to uvidel. Regina je pričela omahovati, kajti pred očmi se ji je delala tema. Z roko je iskala oprijema ter posegla po zasneženi veji smreke, da ne omahne. Hvaležna je bila, da ni Meinhardt zapazil njene zadrege. — Tam prih»aja gospod baron. — je nadaljeval Meinhardt. — Zahvaljujem se 'gospe baronici, da me je tako potrpežljivo poslušala. S poklonom je odšel, a ne po isti poti, po kateri je prišel. Hotel se je izogniti svojim prejšnjim tovarišem. — Ali ni bil to Karol Meinhardt? — je vprašal Ellern. — Ali si govorila ž njim? — Da in žal mi je. — Zakaj pa je bil tako lahkomišljen? Radi tujega človeka si ni tre-la spriditi življenja. Tudi Grete noče vzeti, ker pravi, da ne smejo kaz-nenci Imeti otrdk. Molče sta šla ncikaj časa skupaj, in dobro je bilo, d-a ni mogel El-icm videti obraza Regine. Potekla so leta a za krivdo bo treba vendar enkrat plačati! Kako se bo glasila sodba Ditriha? Izpolnenje postave jo bo vrglo zopet ven, proč od meža trt otrok, in odšla bo v svet! Tako se bo zgodilo! Končno se je oklenila njegove roke, vedoč, da mora poiskati pri možu zavetja! — No, draga žena, grem pač prehitro. Tukaj sva! Ali ne vidiš kako so podrli orjaka? Govoril je veselo naprej ter jo prisilil, da ji je kri mirno krožila, v.+pavana v dobrodejno lenobo. Udarci sekir so prihajali prav razločno na ušesa. Tam so ju pričakovali. Svetel ogenj je gorel, in vse je bilo pripravljeno za Regino. WUlert je prinesel seboj še gorak plašč. Smeje je povedel Ellern svojo ženo k "prestolu", kot je rekel. — Gorkota ti bo dobro storila. Izpij tudi čašo kave. Ali ti je lepo 4-orko? j Regina mu je zagotovila, da se počuti povsem dobro hi da naj gre t mirno po svojih poslih. , Tako so bili možje kmalu zaposleni in poklicani voz je moral še ne- I kaj časa čakati, predno je bilo vse urejeno. Dltrih je še skrbno zavil svojo ženo, predno je sam vstopil. Prijazen j oozdrav ter prisrčna beseda, in odpeljali so se! — To je prava sreča, za katero ju je treba zavidati, — je rekel stari ' gozdar, ki je zrl za njima. — Da, da, stari oče. Beg naj jo ohrani! — m onadva zaslužita to, Willert. Taki ljudje so redki. To pravim tudi jaz, — je odvrnil mladi gozdar ter odšel nato v mislih proti mestu, kjer so ravno podirali velik hrast. Bil je zadnji onega dne. Naenkrat pa je bilo videti, da se je obrnil od delavcev ter gledal ven. Tam. na deželni cesti je bilo videti voz, ki se je takoj izgubil v gozdu, med smrekami. — Srečni. — je mrmral nezavestno. — Da srečni. Willert. Jaz bi lahko blagoslavljal tega morilca v taki uri, ko je pomagal obema k talki sreči! willert se >je obrnil ter videl stati na zaseboj ribiča, ki mu je zaupno po kimal, kot da hoče reči: — Kar sem rekel, pri tem ostanem. Šel pa je naprej proti ognju, od koder ga je že veselo pozdravljal prijatelj Eckhardt. — Blagoslavljati morilca! — je mrmral mladi gozdar kot v snu. Nato pa se je kmalu ohraJbril ter se vrnil k svojim delavcem, ki ga niso več zapazili ter ga niso mogli posvariti. Strašen vzklik se je dvignil v istem trenutku. Bilo pa je prepozno. Velik orjak je padel prehitro ter pokopal Willerta pod svojim ve-'cvjem. V zadnjem trenutku je hotel abežati a veje so ga podrle na tla kot slamnato bilko. Oprostili sa ponesrečnika ter ga položili na travo, a videli so takoj, da je bil na smrt zadet. Tedaj Je odprl Willert oči ter pogledal naokrog. Spomin na dogodek se je zdanil v njem. — Stari oče, — je šepetal. — z menoj je konec. Odnesite me domov ter pokličite sodnika! Napraviti moram važno izjavo. — Ali ne moreš povedati gospodu? Takoj bo tukaj. — Ne ne gospoda! — je kričal WUlert. — Sodnik naj pride ali vsaj Od sodišča. Od tu ni daleč v mesto. Pošljite Mueller ja. on je zanesljiv. Mudi *e ml, to mora biti. Oči ranjenca so se zopet zaprle. WUlert nI niti zapazil, da ste se litrih m Redom sklanjala preko nJega. ■ f. ... — Prenesti ga morate domov, — je ukazal Ellern. — Napravite no-silnico iz odej ter ga nosite previdno. Midva se peljeva tja ter pripraviva vse! Kmalu nato je ležal ranjeni v gorki sobi, in stan Meinhardt je sedel poleg njega. t Eckhardt je cdšel z gespodo. Vse je bilo storjeno, kar je bilo mogoče. Vse nadaljno je bila stvar zdravnika. — Peljite se domov, gospod taron. Tukaj nam itak ne morete ničesar pomagati. Poslal bom poročilo v grad, ko bo enkrat zdravnik tukaj, — je prosil Eckhardt. — Rekli ste, naj pošljejo po zdravnika Muellerja. — Da, on je zanesljiv in storil too najbolje. — Skrbite, da se bo pobrigal za WUlerta. — Tukaj ne bo treba dosti storiti, gospod baron. Le nekaj pomirje-nja je treba. — Ali ste poslali po njegovo ženo? — Ne, on je prepovedal to. Jutri zjutraj bo izvedela dosti hitro. — AU ne bo v skrbeh? — Ona je že vajena tega. Pogosto se namreč dogodi, da je prišel mož ponoči pozno domov. — Ribič bo ostal tukaj. — Da, gespod baron, in tudi Karol bo ostal tukaj. Več pomoči ne potrebujemo! — Jedi in pijače je tudi tukaj, kot mi je rekel Meinhardt? — Več kot potrebujemo. — Ne varčujte z vinom! — Ne, gospod baron. , — Potem z Bogom! Pričakujem torej poročila! Regina je stisnila starcu roko, kajti preveč razburjena je bila, da bi mogla govoriti. Nato sta se odpeljala. Zadnjo željo umirajočega so jima zamolčali. — Zakaj govoriti o tem, — si je mislil Eckhardt. — Če bo umrl Willert prej, bo vzel skrivnost s seboj v grob. Če bi le gospodje prišli pravočasno, da bi lahko izpovedal. Tako je sanjal starec, ko je. sedel ob postelji. Willert pa je medtem odprl oči. Solnce je sijalo na belo odejo, na kateri so ležale močne roke. — Stari oče! — -je šepnik bolnik. — Da. Kaj hočeš, Ernest? (Dalje prihodnjič.) POZOR Nekateri nam še vedno pisarijo na naš stari naslov — 82 Cortlandt Street, česar posledica so zamude, in vcasi se tudi kako pismo izgubi. Naš sedanji naslov je: "GLAS NARODA 216 West 18th St., New Yorlr, N. Y. kar naj blagovolijo vsi vpoštevati. Kdor ima še stare zalepke, naj na nji popravi naslov, predno pismo odpošlje. Uprava. t' I (Cretanje Parnikov ^v— Shipping New* — ^^^^^^^^^^^ j S 1 te - - " ~ MODERNI NAMIZNI GLOBUS vam koristi pri čitanju časopisov in knjig, poda vam bolj živahno in enotno sliko dežel, o katerih slišite, pomaga o-trokom pri učenju, razvija njihovo znanje o svetu, na katerem živimo, poveča zanimanje za zrakoplovne p61ete, potovanja in ekspe. dicije. m v TA LEPO NAPRAVLJEN GLOBUS kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemjo, na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi u-čeči se mladini. S tem globusom vam j e pri rokah svet vzgoje in zabave. TfjnfTT^ " " krasno barvan trpežno izde. lan H-...0- > / rr-i*; F ■tl^-f^Sy MODERN potreben v vsakem domu Soli ali pisarni VZOREC V premeru meri globus C iričev Visok je 10 inčev _ I »Ta lepo Izdelan globus kaže v finih pestrih barvah dežele in vodovje, morske I rednosti tokc> smeri ladij, mednarodno dnevno črto itd. Zemljevid je tiskan y živih barvah, je na lepem stojalu in je ves polakan s prvovrstnim lakom. Globus je ;b posebne snovi, ki se ne da razbiti ter je bolj trpežna kot katerakoli snov, ki se jo uporablja za globuse te velikosti. Stojalo je iz takozvane "art moderne" kovine v kristalni izdelavi ter jako lepo. Na severnem tečaju je kovinsko kazalo, s katerim lahko določite dnevni čas v kateremkoli dela sveta. To je edini globus te velikosti s tako pripravo. KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM Moderni namizni globus je vreden vsa kega doma in vsake pisarne. Vaši prija-teli ga bodo občudovali, vi in člani vaše družine se boste dosti naučili iz njega. globusa Cena s poštnino vred ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO za GLAS NARODA & 1 75 OZIROMA SE NA GLAS NARODA NABOČE, GA DOBE ZA «1. GLAS NARODA 216 West 18th Street New York, N. Y. POZIV ! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava lista 7. februarja: lie de France, Havre Aquitania, Cherbourg 9. februarja: Bremen, Cherbourg, Bremen 11. februarja: A menca/ Cherbourg, Hamburg New York, Cherbourg, Hamburg 12. februarja: Suttgart, Cherbourg, Bremen j 13. februarja: ' Ma.urctariia. Cherbourg 16. feoruarja: Europa, Cherbourg. Bremen 17. februarja: Liifavctte, Havre Augustus, Naj'oli, Genova, 18. februarja: President Harding, Cherbourg, Hamburg Albert I5all£n, Cherbourg. Hamburg 19. februarja: Berlin, ikrilogne Sur Aler, Bremen Saturriia, Trst 20. februarja: Paris. Havre Olympic, Cherbourg 24. februarja: New Amsterdam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam 25. februarja: Bremen. Cherbourg, Bremen George Washington, Cherbourg, Hamburg 26. februarja: Dresilt-n, Cherbourg, 27. februarja: St. I-oiii.s. Cherbourg, Hamburg 28. februarja: Aquitnnia. Cherbourg lie de France, Havre 7. marca: Mauritania, < 'herlinurjf Minnekahda, ItoHlosri«* sur Mer 10. marca: Vulcania, Trst 11. marca: IfOfliambeau, Havre 1*2. marca: Ww York. Cherbourg. Rremen Stuttgart, Cherbourg. Bremen NARAVNOST V JUGOSLAVIJO NOVA JADRANSKA GOLI JATA Saturnxa Vulcania sta glasovita med največjimi in najhitrejšimi ladjami na svetu. Uzorna postrežba, ulj ud ni in pazljivi streia - ji. ki govore slovensko, so vam na, razpolago. Kuhinja, kakorsna je znana samo v najboljših hotelih. In ne pozabite, kratko in zelo ceneno potovanje z železnico v vse dee Slovenije. Stroški za prtljago so ne-znantni, vizej brezplačen. Določite vnaprej dan potovanja. SATU RIM IA 21. februarja—28. marca—2. maja VULCANIA 10. m.irc.T — 15. aprila — 1*». ma|a 1'osebno Velikonočno Odplutjej "YULCANIA'To. Ta k