ji 88. V Gorici, y torek dne 18. junija 1907. iitmJA trikrat na; teden, in sicer t torek, Četrtek »oboto ob 4. tiri popoldne ter stane po poBt* ^i«o»nft ali v Gorici na dom poSiljana: vso leto ........15 K posamične Številke stanejo 10 vin. SOfiA" ima naslednje izradne priloge: Ob no-rf> lAn „Katipot po Soriškem. H^Gjr^iščanake^*^ Ljjjot p0 ijubjjani in kranjskih''mestih", dalje dva- * $ v I'tu „Vozni red železnic, parntfcov in poštni* f« ti-r mfsoCno prilogo „Slo?enski Tehnik". Sarofriino sprejema upravništvo v Gosposki ulici t 7 i. naclstr. v »Goriški Tiskarni« A. Gabrščeh [ uročila brez doposlane naročnine, se ne oziramo. klasi in poslanice so računijo po Peiit-vt$taVc> " ,9 i -krat 1« v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostora. — Kotlarne in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za yiko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. »glasi Y »Vae za narod, svobodo in napredek k Dr. /(. Lavrič. se nahaja v Gospos i ulici St. 7 v Gorici v I. nad-ti. Z urednikom je mogo5> govoriti vsak dan od 8. do 12 dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravnigtvo se nahaja v Gosposki ulid St. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni HaroCnino in ogkse Je plačati loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le n r e dn i S t v n. Naročnina, reklamacije in druge reči, katero ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le opravniStvo. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Sočee vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-lo tobakamah: Schwarz v Šolski nl„ Jellersitz v Nunski ul., Ter. Lebau na tekaliSču Jos Verdi, Peter Krebelj-v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopališfini ulici, I. Matiussi v ulici Formioa, I. Hovaiiski v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarrJ Lavrenčič na trgu della Casernia. Odgovorni urednik in i^ajatelj^I v^ n K f v č i č v Gorici.' Telefon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J. Pabcič) tiska in zal. gtoetel^a strat)1{a': na Goriškem. Slovensko kmetsko ljudstvo na JGoriškfim, ki je bolj naprednega duha, ji postavljeno pred nevarno skušnjavo: !iB hočo ostati pod zastavo narodno-fjapredne stranke, ali ločiti se od nje W iti svoja pota pod docela novim bapoicni »slovenske kmetsko stranke«. 13. t. m. so imeli »pri Jelenu« "V igorici prvo zborovanje, katero je skli-|al-- odvetnik dr, Alojzij Frank o. fhvolili so odbor petorice mož, ki naj (ustavijo — program. Do tega zborovanja niso pripravili prav ničesa, daje [wžiua udeležnikov odnesla le neugodne |rtiee in malo vere v organizatoriške jfcsobnosti tistih, ki se postavljajo na ilo novemu gibanju. Dr. Frank o je utemeljeval po-prebo nove stranke. Njegov govor linam prod seboj v točnem stenogramu. Pričakoval sem, da se vsaj on, ki je sklical zborovanje, povzdigne od pu-hlega frazerstva vsaj do jedne pozitivne misli, ki bi ga mogla varovati »imčenja, da išče v deraagoštvu la-iMov venec kmetskega rešenika. Isto »pričakovali gotovo tudi mnogi ude-feienci, kajti — tako so mi poročali — ob na s t o p u so ga živahno pozdravi, tekom govora pa se je ohladilo jiavdušenje in ob sklepu ni žel niti obi-itojne uljudnostne pohvale. In zares, naravnost uničujoče razočaranje mora prešiniti še tako vne-jtega zagovornika nove stranke, ako si le malce pobliže ogleda izvajanja naj-bovejšega kmetskega voditelja — od-petnika dr. Alojzija F r a n k o t a. »Kmet f* zanemarjen, nikdo se zanj ne briga, pet jo zadolžen, davki so preveliki, Plinske in druge doklade so prevelike |d« Samo stare reči, ki jih kmet rad Pi! Toda kako odpomoči vsem takim težavam kmetskega stanu? O vsem tem ne izvemo ničesa iz govora g. dr. F. Narodno-napredna stranka ima v smislu svojega programa izdelan obsežen in jako podroben načrt, kako delovati za gospodarski napredek našega kmeta. — Naša stranka hoče doseči sodelovanje vseh ostalih slojev naroda za tako delovanje v prid kmetu, torej je dober vspeh veliko bolj gotov nego tedaj, ako se kmet loči od vseh, ter hoče ostati sam, pritegnivši k sebi le one, ki menijo, da jim tako or-ganizovani kmet nastavlja z a želj eno lestvo, po kateri najlože splezajo visoko nad ostale zemljane. Samostojno gospodarsko organizacijo kmetskega stanu bi podpirala naša stranka, upoštevaje resnico starega reka, da : »vsakdo sam najbolje ve, kje ga čevelj žuli*. V tem slučaju bi se brez dvoma izvrševal tudi gospodarski program narodno-napredne stranke. Toda snovateljem »kmetske stranke« ni toliko za gospodarsko organizacijo, o gospodarskem delu ne govorijo veliko, pač pa so takoj zajahali politično kljuse in razvijajo — politično bojno zastavo. Mir hočejo narediti v deželi, zato oznanjajo -~ nove boje na vse fronte; složnost naroda hočejo doseči, zato cepijo še tisto malo močij, ki jih imamo. Dr. Franko je imel nesrečen dan s svojim deviškim govorom o potrebi nove stranke. Naš domači prepir je kriv, je modroval, da smo tlačani Italijanom ; moči se porabljajo v strankarskem boju; ako bi se le del teh sil uporabil v korist naroda, bi se razmere predrugačile. Složen narod hočejo, da nastane zopet mir! Vsak narod, ki hoče živeti in se razvijati, ima tudi stranke. Primerjanje goriških Slovencev s Koroško, Trstom in Istro ni na mestu. Kako pa doseči tisti idealni mir v deželi? Ali ve to dr. Franko? — Po- vem mu jaz : Vržimo vsi puško v koruzo, kjer je rjavela deset let puška Fiamkotova, pojdimo lepo vsi pod fa-rovški jarem, pa bo mir v deželi. — Ali meni dr. Franko tak mir? Menda ne, saj sam tudi ne mara zanj! Zato pa hoče pomesti s pozorišča obe* sedanji stranki (socijalistov mož niti ne upošteva !), preko mrtvih trupel klerikalcev in naprednjakov hoče triumfovati dr. Franko do veličastne zmage... miru in edinosti slovenskega ljudstva na Goriškem! Blazne utopije! Med klerikalno in napredno stranko je velikanski prepad nepremostljivih načelnih nasprotij. Ne vežimo si očij pred to resnico! Ta načelna nasprotja imajo globoke korenine v svetovnem gibanju, ki sega z vso svcjo velikansko silo tudi med nas. Vulkanskega toka tega vrvenja ne zastavi nihče, tilhčt nihče, — ne zastavijo ga v naši deželi vse sile klerikalnega spletkarstva, toliko manj dr. Franko s svojo kmetsko vojsko. I Zato se moramo le čuditi, kako ! hoče dandanes izobražen človek jahati nad prepadom, ki loči dve svetovni struji, pa si pri tem domišljuje, kako trdna so tla, po katerih drvi naprej v kaos breznačelnosti in brezznačajnosti. Mir -in sloga sta torej dva fantoma, za katerima se podi dr. Franko, ki z demagoškimi »Šlagerji« vzbuja v nerazsodnih glavah mnenje, da sta dosegljiva. In to je, prijatelj, velik greh, kateri si zagrešil in za kateri odgovarjaš zdaj vsej slovenski javnosti. Kakšen bo program nove stranke. Ako bo klerikalno pobarvan, čemu ves novi boj ? Ali gre le za nekatere osebe, ki jih je treba odstraniti iz sedanjega vodstva ?! — Nam je več nego le za tiste osebe!! Gotovo je, da v novem programu ne bo smelo biti niti od daleč le znamenja o kaki svobodomiselnosti in naprednosti, Šola in znanost bodita v verigah klerikalnega mračnjaštva. Vkljub temu ta program in stranka ne najdeta pri klerikalcih nič več milosti nego sta je deležna naš program in narodno-napredna stranka. Klerikalci so dr. Fran-kota Že odslovili, in gotovo je, da med klerikalci bodo jako redki možje, ki zapusti svojo stranko in pojdejo za njim. »Gorica« je izjavila, da za take uskoke ji ni mar, ker ji že doslej niso bili preveč zvesti. Ali naj ima torej nova kmetska stranka edini ta namen, da razcepi — naprednjake?! Komu v korist bi se izvršilo to herostratstvo?! Naša stranka se je prenovila letos, šla je v volilni boj z vso odločnostjo ter dosegla razmeroma lepši vspeh nego kjerkoli drugod na Slovenskem. Ako že letos ni dosegla popolnega vspeha, ali naj za« tegadel naši dosedanji vojščaki zapuščajo Častitljivi napredni prapor ter se vržejo v naročje solzavemu zdihovanju po slogi in edinosti?! Vse svobodomiselne struje imajo še veliko težkega boja pred seboj, ali končna zmaga je gotova. Kdor je mož, ostane trden značajen vojščak na svojem mestu in bo pomagal, da napredne ideje polagoma zmagajo. Reasumujmo za danes! Kar je govoril dr. Franko z gospodarskega stališča, vse to in še več in bolje ima Že narodno-napredna stranka. Kar pa je govoril o miru in slogi, — o združenju preko obeh sedanjih strank, je utopija, je sanja, ki se ne more uresničiti, najmanj po tretji stranki, ki prinese v deželo le še nove homatije, nove boje, nove nesreče goriškim Slovencem na sploh in — kmetskemu stanu še prav posebe. Za vse to, kar bi sledilo, delamo v naprej odgovorne tiste, ki se postavljajo na čelo, pred vsemi dr. Frankota. V narodno -napredni stranki je dovolj prostora za vse resnične narodove prijatelje. V njenem okrilju si lahko po-] damo roke k skupnemu delu za narod, tudi za pomirjenje duhov in ubla- [Dvajset let pozneje. Nadaljevanje = »Treh mušketirjev", = Francoski spisal: == ALEXANDRE DUMAS. == (Dalje.) Molk in utrujenost sta premagala d'Artagnana; F*Prl je tudi on oči, in skoro ga je objel spanec. j D'Artagnan ni bil zaspanec. Komaj se je razlil F* *astorih prvi svit, je že skočil s postelje ter odprl FjJa. Tedaj se mu je zazdelo, da vidi skozi zastor f«oga, ki se je tiho plazil po dvorišču, da ne bi vz-FM nikakega šuma. Ker je bil vajen, da ni pustil, fa oi se kaj godilo pred njegovimi očmi, ne da bi se Ppri5al, kaj da je, se je d' Artagnan tiho in pazno Prl na ono stran ter spoznal sivo suknjo in rjave PKaoulove. Raoul, bil je v istini ta, je odprl vrata v hlev PrtverM iz njega rjavega konja, ki ga je bil že >lsn|i večer jahal, in osedlal ga je sam s tako m gostjo in priročnostjo kot najboljši konjar, potem SdhS *va^. P° ozkem drevoredu skozi rastlinjak, majhna stranska vrata, ki so držala na ozko ga i ^?te^nil konja ven, zaprl za seboj vrata, in nato ob '* videl d' Artagnan, kako je švignil kot puščica jav0I ,s^a*ijaje se pod nizkimi, razcvelimi vejami ^ in akcij. vodi,* tArtaSnžm je bil prejšnji večer zapazil, da mora m ta steza v Blois. fcr — E, e! si misli Gaskonec, glejte ga, veseljaka, ki že začenja; zdi se, da ne sovraži lepega spola, kot Athos: na lov ne gre, saj nima niti orožja niti psov; odposlan tudi ni nikamor, ker se skriva. Pred kom se pač skriva ? pred menoj ali pred svojim očetom ?... zakaj prepričan sem, da je grof njegov oče... Vraga! to že izvem, govoril bom z Athosom Čisto odkrito. Dan je rastol; vsi oni glasovi, ki jih je bil d' Artagnan čul zvečer, kako so zamirali drug ža drugim, vsi so na novo oživeli: siavec*med vejami, pes v hlevu, ovce na polju; zdelo se je, da so tudi ladje, privezane na bregu Loire, nekako oživele, ko so se odklenile od bregov ter splavale na sredo reke. D'Artagnan je ostal tako ob oknu, da ne bi nikogar vzbudil, potem pa, ko je čul, da se odpirajo vrata in okna po gradu, je še zadnjikrat pogladil lase, zavihal še zadnjikrat brke, potegnil iz navade z rokavom svoje suknje še enkrat po klobuku ter se odpravil dol. Komaj je stopil z zadnje stopnice, ko je zapazil Athosa, ki je stal sklonjen proti tlom, kakor človek, ki išče tolar v pesku. — He! dobro jutro, dragi gospodar, zakliče d' Artagnan. — Dobro jutro, dragi prijatelj. Je li bila minula noč dobra ? — Izvrstna, Athos, kakor vaša postelja, kakor vaša sinočnja večerja, ki mi je privabila spanje, kakor vaš sprejem, ko ste me zopet videli. Toda kaj gledate tja tako pazno? Kaj ste morda začeli ljubiti tulipane? — Dragi prijatelj, zaradi tega se ne bi smeli norčevati iz mene. Na deželi se ukus zelo izpremeni, in človek začne slednjič ljubiti vse te lepe stvari, ki jim da Bog rasti iz tal in ki jih ljudje po mestih zelo pre- zirajo. Gledal sem pomilovalno te cvetke, ki sem jih, bil zasadil tu sem in ki so bile to Ijutro pomečkane. Ti vrtnarji so res najnerodnejši ljudje na svetu. Ko so peljali konja z vodnjaka, so ga menda^pustili, da je šel čez ograjo. D'Artagnan bi se bil skoro nasmehnil. — A! je vskliknil, res ? In odvedel je prijatelja skozi drevored, kjer je bilo še dosti drugih pomečkanih cvetlic. — Glejte jih tu, zdi se mi, da so tudi pomečkane, Athos, je rekel malomarno. — Da, res; in čisto sveže stopinje! • ¦• — Čisto sveže! je ponovil d'Artagnan. — Kdo je neki odšel tod to jutro? se vpraša Athos vznemirjen. Morda se je iztrgal kak konj iz hleva ? — To ni verjetno, odvrne d' Artagnan, zakaj stopinje so pravilne in odmerjene. — Kje je Raoul? vsklikne sedaj Athos, in kako je to, da ga nisem še zapazil? — Pst! pravi d'Artagnan ter položi smehljaje prst na usta. — Kaj pa je? vpraša Athos. D'Artagnan mu je povedal, kaj je bil videl, ter opazoval med tem Athoscv obraz. — Ah! sedaj mi je vse jasno, pravi Athos ter na lahko skomigne z ramami: ubogi dečko je šel v Blois. — Po kaj vendar? — E, moj Bog! da izve, kako je z malo La Val-liere. Saj veste, s tisto deklico, ki si je zvila sinoči nogo? . ž en je domliBe^^^a, ki naj bi naSel dostojno obliko^^ifi nam delala čast pred zunanjim svetom. Toliko za danes. Kar sem napisal, je moje osebno mnenje in prepričanje. Na-rodno-napredna stranka pa gotovo, če bo treba, tudi določi svoje stališče nasproti novemu gibanju. Dr. Franko, prijatelj izza mladih let, pa naj mi oprosti, da sem se moral baviti ž njim v tako odločni obliki. Resna stvar zahteva resne in odločne besede, ki sicer ne sme spreminjati osebnega razmerja med nami. A. Gabršček. DOB J SJ. Iz Št. Andraža. — Ni dolgo od tega, ko je neusmiljena smrt pograbila iz našega »bralnega in pevskega društva" člana Lebana. Društvo mu je napravilo lep pogreb. Zastava je vihrala v sprevodu, pele so se žalostinke in toyariš je izpregovoril ob svežem grobu par besed v slovo. Že takrat je gledal naš prečastiti jezno našo zastavo in prepovedal petje in govor ob sličnih prilikah. Pred tremi meseci je umrl ud drugega druStva, namreč npevskega in tambnraškega". Cerkveni pevci so zapeli dve nagrobnici »Blagor mu* in „Ja-mico tiho", govoril je ob grobu dijak iz mesta in naš prečastiti ni rekel nič. Kaj imajo cerkveni pevci poseben papežev žegen, da smejo peti pesni, katere»so drugim prepovedane? Preteklo soboto je umrl zopet en ud našega društva, 23-letni kamnosek, Anton Batistič, kateri je bil pri našem društvu že osem let, kateri je bil iz samega veselja do petja tudi cerkveni pevec, in koliko se je trudil, koliko brezplodnih vaj je napravil, vemo najbolje mi in g. nadučitelj. Že hvaležnost sama, katera diči vsakega vernega kmetica, katere pa zastonj iščemo pri duhovniku, gazečem v političnem blatu, bi morala dovesti našega pre-častitega do tega, da bi dovolil nekdanjemu cerkvenemu pevcu, nauduSenemu pevcu sploh, da se poslove njegovi tovariši od njega z ganljivo žalostinko. Toda ne! Šli so nekateri k njemu, da se informujejo. Pogovor med našim prečastitim in našimi odposlanci je bil vele-zanimiv. Prečastiti: „Ali nameravate z zastavo k pogrebu?" Odgovor: »Gotovo !u Preč.: »Ali znate brati nemški, tu je dopis od škofije?" (Opazka uredništva: Kaj slovenski škof pošilja svojim podrejenim slovenskim duhovnikom nemške ukaze?) Odgovor: „Ne znamo brati nemški! Preč.: „V tem dopisu je pisano, da ni dovoljeno od škofije iti k pogrebu z zastavo, ki nima nobenega cerkvenega znaka." Odgovor: »Mi imamo dovoljenje od namest-ništva!" Preč.: »Meni nič mar namestništvo l" Odgovor: »Meni pa nič mar škofija!" Gospodična kuharica se je blagovolila vmešati v pogovor: »Podporno društvo v Gorici ima blagoslovljeno zastavo!* Odgovor: »Prosimo kje? Zastavo podpornega društva so blagoslovili pri »Ogerski kroni", sokolsko zastavo pa v Velo- dromu, in vendar smejo ti dve zastavi iti k pogrebu in celo v cerkev." (Dokaz pogreb našega pevca Simona Gregorčiča.) Skratka naš prečastiti ni dovolil ne zastave k poguebu, ne petja v cerkvi, ne govora ob grobu. In to je oni prečastiti, kateri je zapustil pred 12 leti v Batujah svoje ovčice, ko je šaman čakala mlekaricft z mlekom in trkala na vrata, ko je zaman zvonil mežnar k maši, ker koga ni bilo? »G. Joška, ker je Šel menda na izlet v gore!" To je oni prečastiti, kateri je agi-tiral, ko je pobiral jajca in spovedne listke, po vseh hišah za Fona, kateri je fanatiziral naše žene in s tem zasejal prepir v prej miroljubno zakonsko življenje! NaŠ^utal je žene proti možem in zakaj, čujte — ker so naročeni na — Bog jim tega ne štej v greh — »liberalne" časopise. To je oni prečastiti, kateri je javno v šoli pravil nekaterim otrokom »Satan";T samo~&r% ker ne trobi njihov oče v klerikalno trobento. To je oni prečastiti, kateri si je stavil življensko nalogo, da uniči naše društvo, katero deluje že 10 let na polju prosvete in izobrazbe v Št. Andrežu in katero je korenito iztrebilo laške popevanke. To je oni prečastiti, kateri je zagrozil, da ne spremijo umrlega društvenika na njegovi zadnji poti, ako se udeleži društvo pogreba z zastavo. Zakaj ni svoj čas dovolil društvu, da bi pelo pri eni maši? Zakaj molči sedaj glede onih , deklet, katera je javno napadal raz prižnieo, jim očital ošabnost, napuh, ker hodijo brez »facola" v cerkev, in katera so sedaj cel mesec maj pela brez »facola" v čast Mariji Devici? — I I seveda, »Primorski list" se bo čutil sedaj poklicanega braniti našega prečastitega in udrihati po »liberalcih", češ, samo čez duhovnike zabavljajo. Še nikdar ni bilo ljudstvo tako ogorčeno v Št. Andrežu radi početja našega prečastitega in celo priznani klerikalci obsojajo njegovo skrajno pretiranost in črno j nehvaležnost. Ne, ne, po tej poti nam ne boste društva razbili, vi hočete razdirati, a vi nam zidate oziroma še bolj utrjujete naše čete. Kaj I ne, Lavričevo geslo na naši zastavi: »Vse za narod, svobodo in napredek" Vas bode v oči. Prepričani pa smo, da ne bi rekli proti nam niti besedice v cerkvi, če tudi bi plesali v zapovedanih praznikih, seveda plesali kakor bi Vi žvižgali. Ne boš Joža! Domače in razne novice. Za slovenske srednje šele In vseučilišče. — Vseučiliški odsek v Ljubljani je razposlal vsem slovenskim občinam pozive, katere naj pošljejo poslanski zbornici na Dunaju. Poziv se glasi: Visoka zbornica! Slovenski narod, ki je v kratkem času svojega narodnega zavedanja dokazal, da je zmožen življenja, je edini v Avstriji, ki nima šolstva v svojem jeziku: niti ljudskega povsod, tem manj pa srednjega in visokega. Prvi ljudski parlan ent, ki se shaja te dni k svojemu zasedanju, naj bo glasnik in propovednik kulturnega razvoja vseh avstrijskih narodov, torej tudi slovenskega; naj daje državi trdni temelj s tem, da omogoči njenim narodom svobodno kulturno življenje. Podpisana občina (društvo) poživlja visoko zbornico, da ugodi sledečim slovenskim šolskim zahtevam: Nemudoma naj se uvede na šolah vseh strok, zlasti na srednjih šolah, po vsem slovenskem ozemlju slovenski učni jezik. Obenem naj se potom zakonodaje zajamči ustanovitev slovenskega vseučilišča ter naj se izvrše vse za to potrebne priprave. Prati voEHitHu redu za deželni zbor je sklenilo protest tudi starešinstvo občine Grahovo, in sicer v seji 6. t. m. .._ Za noro zastavo »SlovenskeČitalnice »Solkanu",^] katero razvije o priliki štiridesetletnice pr^ narodni slavnosti dne 7. julija, so darovali do sedaj: Solkanski rodoljubi in rodoljubkinje tačas razkropljeni po svetu: — Milan Kle-menčič, uradnik v Ajdovščini, 10 K, Milan Pajk, profesor v Ljubljani, 6 K, Ivan Ms-išiČ, uradnik v Kanfanaru, 5 K, Rafaela Gorui^ek, učiteljica v Ljubinju, 3 K, Ivan Jug, učitelj Novavas (Kranjsko), 4 K, Josip Doljak, inženir v Osjeku, 10 K, Antonija Vižin, učiteljica v Šmihelu, Kranjsko, 5 K, Josipina Srebrnič, učiteljica v Rjhembergu, o K, Andrej Loren-cuti, stražmojster, Gradež, 2 K, Josip Korsič, rudarski svetnik, Idrija, 15 K, Josip Poberaj, učitelj na Vratih, nabral 4 K. — Domači: Ličer Frančiška 2 K, Ljudmila Marušič 1 K, Marija Vižin 1 K, Družina Leopolda Trpin 1 K, Kristina Bitežnik 1 K, Štefan Bitežnik i K, Pavla Bitežnik 2 K, Marija Brezigar 1 K, Srebrnič Ivan 1 K, Oblokar Ivan 2 K, Mihe-lič Marija 1 K, Ludovika Poberaj 1 K, Družina Anton Kancler 1 K, Družina Fornazarič 10 K, Jožef Vuga 2 K, Katarina Markič 2 K, Jožefa Markič 2 K, Katarina Juretič 2 K, Lucija Srebrnič 3 K, Alojzij Mozetič 1 K, Anton Zavrtanik 1 K, j-aip Žavrtanik 1 K, Marija Poberaj 1 K, Marija Lorencuti 3 K, Uršulina Kralj 3 K, Janez Maknc prof. 10 K, France Makuc 2 K, Jakob Pelegrin 2 K, Janez Miljavec 1 K, Katerina Verdikon 1 K, Alojzija vdova Golob 4 K, Golob Katarina 2 K, GabrijelčiČ Alojzija 2 K, Alojzija Komel 1 K, Likar Marija 1 K, Terezina Komel 2 K, Marija Komel 1 K, Karolina Boškin 2 K, Anton Boškin 3 K, Družina Ravnik 5 K, Pavla, Mici, Ivanko, Zorka, Gabrijela Mozetič 10 K, Adele Mozetič 3 K, Marija Kompare- 1 K, Marija Srebrnič 1 K, Ivau Golob 20 vin., Katarina Gomišček 40 vin., GabrijelčiČ Jožef 1 K, Srebrnič Andrej 1 K, Bašin Anton 1 K, Brecelj Anton 1 K, Žižmond Terezija i K, Albina Komel 1 K, Ana Doljak 1 K, Marija Abramič 1 K, Marija Černe 4 K, Anton Černe 2 K, Avgust Černe 2 K, Katarina Hu;«ar2 K, Avgusta Humar 1 K; Pavlina Jug 2 K, Milost Ivana 1 K, Marija Srebrnič 1 K, Filipina Poberaj 2 K, Ana Jug 1 K, Jožefa Kerikle- ! ner 2 K, Emilja Jug 1 K, Avgusta Bitežnik ! 2 K; Štefanja Gomišček 1 K, Frančiška Za- vrtanik 1 K, Jožefa Jug 1 K, Ludvik 7 tanik 1 K, Pičulin Katarina 1 K, Pičulin u rija 1 K, Jožef Vižintin 1 K, France iJ?" 1 K, Katarina Bratkič 2 K, dr. Alojzij p „T 20 K, Vida, Igor, Dušan, Bogdana jer Franko 10 K. - Vsem dosedanjim darovi? kam in darovalcem najprisrčnejša zahvala Nabiralni odsek »Pensko In glasbeno dreštno« h Gorici, - Vspored javnega nastopa učencev glasben" šole v šolskem letu 1906.—1907. dne 23 junija v dvorani »Trgovskega doma". Začetek ob 10. uri dopoldan. I. (klavir)*). 1. J. Burgrnuilor-Etude: a) Andante, b) Allegro, Močnik Amelija I. letnik; 2. R. Bachinaim. ^ mlinskem potoku, Šček Marija II. j. 9 R. Bachmann: Spomini, Maruš is 'yat purga III. 1.; 4. S t. Heller: Etnde J e f k i č Ana"TV. L; 5. L. v: B e e t h o v en' Koračnica (4 ročno), Šček Friderika H i Jerkič Antonija IV. 1. : II. (gosli s spremljevanjem klavirja)**) 6. R. H o f m a n n: Melodija, P i r i h Antoa L 1.; 7. F. Scbubert: Andante, Pertot Anton I. 1.; 8. R. J očki se h: C?antileua Pe r k o Ljudmila II. 1.; 9. C. M. v. \V e h er Les Adieux, Černota Josip 11. 1.; 10 y Kraus: Pesem brez besed, Fanin<»»r Ernest II. 1. IU. (klavir)*). 11. J. Hayd„: Me-] nuett, Rozman Kalija III. 1.; 12. ]{. k j, gele: Spominski Ust, Kos Henrika lil, l,; 13. R. F. K u h 1 a n : Sonatina op. 88. h. 3 1 Šček Friderika H. L ' '" IV. (gosli s spremljevanjem)**). 14, a, F. Mendelssohn-B.: Spomladmi pesem, b) L. Dušik: La Matinej O z v a 1 d Anton III. 1.: 15. a) A. Moser: Romanca, b) It Kiigele: Rondoletto, KraSevec Vida IV. 1.; 16. a) Al. Franke: Spavanka, b) E. Kraus: Marionettentanz, Pečenk Silvan III. 1. V. (klavir)*). 17. a) Alb. Forster Andante cantabile, b) N. v. Wilm: Allegro, Mozetič Ema III. 1.; 18. F. Bondel Menuett, Jerkič Helena IV. 1.; 19. K, Kraus: Allegretto graziozo, M e d v e d Cirila III. 1. VI. (gosli s spremljevanjem)**). 20. iij H. Sitt: Bagatelle, b) R. Hofmann: 1W naise, Neffat Anton IV. i VIL (klavir)*). 21. a) Fr. Kiel: Alegretto, b) J. W u 11 s c h 1 ti g e r : Seheno, Kras e ve c Milena IV. L; 22. R. Scha-mann: Zigeunerleben (4 ročno), Kos Henrika III. 1., Podgornik Avgusta IU. 1.; 23. F. S c h u b e r t: Grande marche heroične; (4 ročno), Kraševec Milena IV. L, Med ved Cirila III. 1. VIII. (bariton s spremljevanjem; **>. 24. a) B. Liitgen: Etude, b) dr. (lojmi Krek: Pod oknom (Prešern), Bevk Ivan. *) Razred E. Komel«. **) Razred J. Miclila. (Dalje v prilogi.) — Mislite? pravi d'Artagnan neverjetno. — Ne mislim samo, temveč vem za gotovo, odvrne Athos. Kaj niste zapazili, da je Raoul zaljubljen? — Bežite no t V koga? V to sedemletno dekletce? — Dragi moj, v Raoulovi starosti je srce tako polno, da se mora na neko stvar razliti, bodisi že sanje ali pa resničnost. No, njegova ljubezen je vsakega pol, pol sanj, pol resnice; — Šaliti se hočete! Kaj! To le malo dekletce! — Kaj je niste pogledali? Lepše stvarce si ne morete misliti na svetu: srebrno svetli lasje, modre oči, že samovoljne in hkrati hrepeneče. -^ Toda kaj pravite k tej ljubezni ? — Jaz ne pravim nič, smejam se ter se norčujem iz Raoula; toda te prve srčne potrebe, ti prvi izlivi melanholične ljubezni pri mladih ljudeh so tako sladki in objednem tako grenki, da so na prvi pogled podobni resnični ljubezni. Jaz se spominjam, da sem se v Raoulovi starosti zaljubil v grški kip, ki ga je bil podaril dobri kralj Henrik IV. mojemu očetu, in mislil sem, da moram znoreti bolečin, ko so mi rekli, da je to, kar se pripoveduje o. Pvgmalionu, samo bajka. — To pride od brezdelja. Raoulu dajate premalo opravila, potem pa si ga skuša poiskati sam. — Da, samo to je. In mislil sem že na to, da ga pošljem od tod.* — In dobro bi storili. . — Gotovo; toda to bi se reklo, streti njegovo srce, in trpel bo ravno tako kot da bi bila to reinična ljubezen. Ze pred tremi ali Štirimi leti je začel Ščititi in občudovati ta mali ideal, in nekega dne ga bo oboževal, če ostane tu. Ta otroka sanjarita skupaj cele dneve ter govorita o tfsoč resnih stvareh, kot resnična z aljubljfEca, stara dvajset let. Kratko, etarišf male La Valliere so to dolgo gledali smehljaje, sedaj pa se mi zdi, da so začeli krčiti obrvi. — Otročarija! Toda Raoul je potreben razvedrila; odstranite ga hitro od tu, ali pa nikdar ne naredite iz njega moža, rečem vam. — Najbrže ga pošljem v Pariz, pravi Athos. — Ah! odvrne d'Artagnan. In zdelo se mu je, da je sedaj priSel trenutek napada. — Če vas je volja, pravi, naredimo tega mladeniča lahko srečnega. — Ah! vsklikne sedaj Athos. — Vprašati vas hočem celo za svet v neki stvari, ki mi je prišla na um. — Torej vprašajte! — Kaj mislite, je Ji že prišel čas, da stopimo zopet v službo ? — Toda kaj vi niste vedno v službi, d' Artagnan? — Seveda, v aktivni službi. Toda kaj nima nekdanje življenje ničesar, kar bi vas mikalo, in bi li ne hoteli v moji in najinega prijatelja Porthosa družbi začeti na novo življenja naše mladosti, ko bi vam prineslo to gotov dobiček? — Stavite mi torej ta predlog? vpraša Athos. — Da, jasen in odkrit predlog. — Da stopim zopet v vojno? — Da. — Za čigavo stvar in proti komu? vpraša hipoma Athos ter upre svoj tako čist in tako dobrohoten pogled v Gaskonca. — Ah! vraga! vi ste nestrpni! — In pred vsem jasen. Čujte me dobro, d' Artagnan. Samo jedna oseba je, aH bolje samo jedna stvar, kateri se more posvetiti mož, kakršen sem jaz: to je stvar kraljeva. — To ravno hočem tudi jaz, pravi mušketir. — Da, toda razumejva se, nadaljuje Athos resno; če razumete pod kraljevimi interesi Mazarinove, po^ tem se ne moreva več strinjati. — Ne morem ravno naravnost trditi, pravi G«-skonec v zadregi. — Glejte, d' Artagnan, pravi Athos, ne govorivij dalje. Vaše obotavljanje, vaša negotovost mi pra»j< od koga prihajate. Res je, tega si Človek ne upa poznati glasno; in kadar išče pomagačev za svojo stvar, ima pobešeno uho in zmeden glas, — Ah, dragi Athos! pravi d' Artagnan. — E, veste pač, nadaljuje Athos, da ne go^orlj o vas, ki ste biser vseh hrabrih in drznih ljudij, m vorim le o tem podlem, spletkarskem Italijanu, o teaj lopovu, ki hoče ovenčati svojo glavo s krono, kiJJ je ukral izpod blazine, o tem fakinu, ki imenuje syjjJ stranko stranko kraljevo ter se drzne metati v j^J plemenite prince, ker se jih ne upa usmrfiti, kakor J delal naš kardinal, veliki kardinal; oderuh je, ki tentt svoje zlatnike, in varuje, kar si je prigoljufal, ker »N vkljub svojemu sleparjenju boji, da ne bi naslednjell dne' izgubil igre; norec je naposled, ki muči kraljuj kakor se zatrjuje, sicer pa, naj sama gleda! In f& mesecih nam nakoplje na glavo državljansko v°Jjj*Jj samo da si ohrani svoje dohodke. To je gospod, mi ga predlagate, d' Artagnan ? Hvala lepa! — Bolj ste živahni nego nekoč, Bog nri odpu pravi d' Artagnan, in leta so še razvnela vašo kri. ^ mesto da bi jo ohladila. Kdo vam pa pravi, da jo moj gospod in da vam ga hočem vriniti! »Vraga, si je mislil Gaskoneo sam pri se ,flboi izdajajmo svojih skrivnosti človeku, ki je tako s' | razpoložen.« (Dalje pride.) Priliga „8oJt" «. 68. i dne 18. junija 1807. Jugoslovanski klub. — Dan 16. Jun*ia ^°7- ie velepomemben v slovenski politični zgodovini. Ta dan je bil dr, Šusteršič pahnjen dol ž diktatorskega stola. Politična sreča, ki mu je stala doslej na strani ob najbolj kritičnih trenutkih, ga je oslepila. Mislil je, da mu bo vedno tako mila, da ga nikdar ne zapusti, da sme .torej početi kar hoče in^ .^mandirati^p^ SYpj(iJ v0|ji. Smatral se je za gospodarja slovenskih in hrvatskih poslancev ter kar diktiral: te sprejmem v klub, teh' pa ne! Sanjal je o močnem klubu 30 članov, izključeval 4 napredne Slovence, dva pravoslavna Srba in menda dr. Tresič-Pavičičd. ko~je'dbbiPha to odgovor, kakoršnega ni pričakoval, se je začel nekoliko udajati »Slovenec«, in glavno ost je obračal proti Hribarju, na koncu pa so bili pripravljenr ^vetr možje pod Šuster-sičevim klobukom stopiti v skupen klub z vsemi drugimi jugoslovanskimi poslanci, samo s 4 slovenskimi naprednjaki ne. Ti naj bi bili osamljeni, potem bi bil dr. Šu-sferšič srečen in i njim vsi njegovi pajdaši klerikalne barve. Toda Šusteršič je obračal, pametni in razsodni gospodje poslanci so pa obrnili, in Šusteršiča je zadel udarec, da je telebnil dol z diktatorskega stola ter so ga komaj ujeli njegovi zvesti po številu 16 (reci šestnajst!). Dalmatinei so se vrlo trudili za skupen klub, istotako Istrijani, tudi v Šuster-šičevem klubčiču jih je bilo nekaj za skupen klub, ali Šusteršič je rekel: ne, slovenskih naprednjakov ne maram, ti - naj-bodo osamljeni — na kar so se ločili poslanci v dva kluba. Ustanovil se je jugoslovanski klub brez klerikalcev. Ta klub Šteje 21 poslancev. V klubu so vsi Dalmatinei (11), Istrijani (3) in sedem Slovencev: Hribar, Št reke I j, Ježovnik, R oblek, dr. Rybdf, Orafenauer, dr. P i o j. Predsednika klubu sta l v č e v i 6 in dr. Ploj, zapisnikarja dr. Rybdf in dr. Tresič-Pavičič. Vseh jugoslovanskih poslancev je 37. Od teh jih je v jugoslovanskem klubu 21, torej jih ostane dr. Šusteršiču 16. Sanjal je o 30, dobil jih je le 16. Vsi drugi so obrnili hrbet brezdomovincu, in odtegnil se je od njega tudi dr. Ploj iz Štajerske.Oni izmed teh, ki so sedeli prej v Šusterši-tevem klubu, so do grla siti ošabnega brez-domovinca, katerega čudna politična pota držijo daleč proč od prave jugoslovanske politike; zato se ni čuditi, da mu niso sedli na Hm, ko je izključeval slovenske napred-njake. Vsi so bili seveda za skupen klub, ali vsi so vedeli, da ne pride do skupnega kluba, ker ga ne mara dr. Šusteršič; poleg tega se je že kar hitro postavil za načelnika, po katerega taktu bi se morali vrteti vsi drugi poslanci. Reva pa se je zmotila, in vsa reč se je izmotala čisto ugodno za Jugoslovane. Jugoslovanski klub 21 članov je kaj vreden klub. Tu so zbrani zreli možje, ki bodo znali delovati v vseobče koristi Slovencev, Hrvatov in Srbov, ti bodo nastopali kot pravi Jugoslovani, kot goreči rodoljubi, katerim je res za blagor dežel, katere zastopajo. Sedaj je zbrisana z jugoslovanske delegacije barva brezdomovinstva in klerikalizma, vržena je ob tla politika ene osebe, ki je iskala vedno le samo sebe, konec je glorije Velike Žlindre! Zalo pa vsa čast poslancem, združenim v jugoslovanskem klubu. Oni so pravi zastopniki Jugoslovanov, oni so naši bori-telji, do njih gojimo zaupanje. Prava sreča je za Jugoslovane, da so potisnili v kot dr Šusteršiča z njegovimi pajdaši, kajti njegova politika je protjslovanska, kar je pokazal v najlepši luči prav sedaj, ko se je boril proti skupnemu klubu. Če bi bilo le. še kaj slovenskega v tem človeku, bi se bil izrekel 23 skupen klub, ali za to mu ni mar, on je iskal razdor, da bi v razdoru zopet splezal na vrh. Pa mu je spodletelo. Dr. Šusteršič le začel padati; pomagajmo mu, da Pade! Kdo je osamljen? -- Toliko so kričali po lovskih listih, kako da bodo slovenski na-P**dni poslanci osamljeni v poslanski zbornici; Prt nas so vpili, da bo Štrekelj osamljen ter "* ga še nikdo pogledal ne bo na Dunaju. An" kaj se je zgodilo? Dr. Šusteršič je s svojimi patroni ostal v manjšini, napredni poduči pa so v klubu jugoslovanskih poslancev, Jf1 Ne 21 članov, Šusteršičev pa le 16. štrekelj se nahaja tako v klubu, ki kaj JeIJa, ki je pravi jugoslovanski klub, Fon ln ^gorčic se pa držita dr. Žlindre, ki pada po klancu nizdol. Šusteršičev klub ni za nič, torej tudi oba klerikalna junaka z Goriškega ne bosta mogla nič koristnega storiti v tem »tepem" klubu Šusteršičevein. Tako so klerikalci osamljeni, ne pa naprednjaki. Dr. Gregorčič proti Štreklju. —.Na zborovanju poslancev na Dunaju se je izjavil dr. Gre-4°^ proti s k u jni e m u klub«, v kate-rTax bvi Ve let ječe s postom vsak mesec. Šolsko leto na tukajšnjem gimnazij u konča na dan 29. t. m. V Gorico In nikamor drugim! — Naši Lahi so zopet „ogorčeni". V Gorico ima priti slovenski oddelek moškega učiteljišča iz Kopra. Radi tega so zopet po koncu. »Italijanstvo" Gorice je v nevarnosti, in ne vemo kaj še! Učiteljišče je bila poslala milostna proštova »L1 Eco" v Gradišče, laški liberalci pa je gonijo v kak slovenski trg. — Glede* na to rečemo: Učiteljišče mora priti v Gorico in nikamor drugam! Gorica je naše središče, središče Lahov in Furlanov je pa Gradišče ! Učiteljišče tiče le v Gorico iz vseh vzrokov. — Merodajni faktorji naj čujejo, da se odbijejo vse neslane laške nakane l Velika narodna slavnostvSolkanu! — siavnost, ki se priredi dne 7. julija t. 1. v proslavo štiridesetletnice postanka »Slovenske čitalnice v Solkanu" je, kakor je bilo že v prejšnjih listih dokazano, velike, važnosti za celokupno Slovenijo. Zategadelj se nadejamo, da -se bode tudi celokupen slovenski rod zanimal za slavijo, da bode po društvih na slavnosti polno-številno zastopan. Slavlje se vrši m prostranem vrtu g. Antona Mozetiča. VeseliČen prostor ima prekrasno zračno lego z ruinantičnim hrastovim gajem v ozadju. Slavnost se vrši cel dan, pričenšl ob 5. uri zjutraj z budnico, 3e završi »večer z velikansko bakljado, pri koji nastopi s svojimi umotvori naš splošno znani, slovenski pyro-tehnik g. Ferdinand Makug. Dela pri velikih, krasnih odrih in pri slavolokih so se že pričela in krasen obširen slavnostni oder bode skoro dovršen. Prosimo vsa ona slovenska društva, ki se dosedaj še niso prijavila, da to nemudoma store in jim v ravnanje naznanjamo, da bode pel prvi slavnosti pevski zbor domače čitalnice Vilharjevo »Slovo" s spremljevanjem orkestra c. kr. pešpolka št. 47 v Gorici. Da še more krasen program pravočasno dati v tisk in objaviti, kličemo Vam še enkrat: Slovenska društva, vzdramite se, vdeležite se vsa velikanskega narodnega slavlja, kakor ga dosedaj še ni videla Goriška. Dne 7. julija vsi v Solkan. Z bratskim pozdravom odbor »Slovenske narodne Čitalnice v Solkanu". Nesreča ni delu. — Iz Malnitza na Koroškem : V tukajšnjem predoru skozi Ture sta ponesrečila dne 13. t. m. dva minerja: Josip Oblak in Fran Marinič, oba doma iz Kojskega na Goriškem. Neureča se je zgodila vsled eksplozije dinamita. Dogodilo pa se jetako-le: Ko so zaželi vse nabite mine, ena istih ni eksplodirala. Delavci so bili šli zopet na svoje mesto in delali dalje. Oblak in Marinič sta skupaj delala in sicer sta prišla skupaj ravno na mesto, kjer je bila tista mina, ki ni eksplodirala. Začela sta vrtati v kamen luknjo. Ko je prišel sveder že precej globoko, je zadel na zakrito mino napolnjeno z dinamitom, ki se je vžgal od isker, ki so se kresale od trdega kamna. Zgodila se je eksplozija in delavca sta obležala na tleh močno razmrc-varjena. Oblak je imel eno nogo raztrgano na dva kosa, glavo razbito. Tudi Marinič je močno poškodovan. Oba so nemudoma prenesli v tukajšnjo bolnišnico, kjer so izvršili operacijo na njima. Nesreča so je zgodila ob 11 % uri dopoludne. Oblak je umrl okolo 10. ure zvečer. Tudi življenje Mariničevo je v veliki nevarnosti, ker je močno poškodovan po vsem telesu. Sodne preiskave še ni bilo radi te nesreče. Oblaku je bilo 30 let in je oženjen, Marinič pa je v 30. letu svoje dobe ter je neoženjen. Zoh za ZOB! — Farovško časopisje je postalo skrajno nesramno. Na infamen način blati vsakogar, kdor ne trobi v klerikalni rog. Nikdo ni več varen, da ga ne opsujejo v svojih listih. Zaletavajo se celo v popolnoma mirne ljudi, ki se nikjer ne izpostavljajo. — Nasproti temu veljaj geslo: Zob za zob! Naprednjaki naj nikar ne utikajo lepo mirno v žep žaljenj in obrekovanj, mfrveč naj odgovarjajo, kakor pritiče. In odgovarjajo naj s tem, da pošteno odbijajo napade in pa da pokažejo črne tiče, ki opravljajo, obrekujejo in blatijo, v pravi luči. Le v kletko ž njimi pa razpostaviti jih v javnosti, bodo že nehali kričati. To je ena — druga pa ta-le: kadar bo teklo manj svetlih kronie v farovž za razne reči, kadar bo manj bere — o takrat bodo šele mirni po-lhikujoči gospodje! Znano je, da takrat, kadar pobirajo ali duhajo zaslužek, so bolj krotki in spravljivi kakor drugače. Torej le le za pravo žilico jih prijeti, potem že prenehajo nesramne žalitve po farovških listih. Iz Dedni. — V ponedeljek 24. t. m. se bo vršil v Devinu starodavni in slavnoznani konjski trg. — Ob jednem priredijo ta dan člani bralnega, in pevskega drnštva »La-dija" ples na vrtu g. D. Buda. Klerikalec — Izdajalec. — Na štajerskem je izvoljen tudi neki dr. Benkovič. Včasih se je štulil med naprednjake in narodnjake, ali ko je zavohal, da ima klerikalizem pripravljeno zanj pogrnjeno in dobro obloženo mizo, je krenil hitro v brezdomovinski tabor. Kot brezdomovinski kandidat si je znal pridobiti tudi glasove nemških nadutežev v Hrastniku. Obljubil jim je, da kot državni poslanec ne bo deloval proti nemški šoli v slovenskem Hrastniku, in Nemci so šli lepo volit dr. Benkoviča. — Stara resnica, da je klerikalcu za slovenske koristi toliko mar, kolikor za lanski sneg. Za svojo osebo stori klerikalec vse, zagreši tudi najhujše narodno izdajstvo. »Sloga" išče denar. — Blagajnik »Sloge" dr. Andrej Pavlica je milo zajavkal v »Prim. listu" in »Gorici", da mnogo »Čislanih članov Sloge" še ni plačalo udnine. Prosi jih, naj pošljejo prav gotovo svoj prispevek do 20. t. m., ker če ne pošljejo, pojde v četrtek blagajnik »Sloge" s praznim mošnjičkom na občni zbor. Že verjamemo, da nočejo plačevati »čislani člani" udnine, ker nunci sploh neradi plačujejo taka reči, drugih članov ni skoro nič, in pa »Sloga" je prišla že zdavnaj ob vsak kredit. »Sloga« je le še nekako strašilo, iz katerega pokuka vsako toliko časa sveta Gregorčičeva podoba, za katero pa ne marajo nič več kakor tudi za »Slogo" ne. Ni čuda, da je blagajnik obupan. V Lurd In Rim vabi klerikalno časopisje Slovence. Ljudje, ki še ne verjamejo, da je »Slovenska Ljudska" do kosti klerikalna, bi polagoma lahko odprli oči. V Lurd hodijo z vsega sveta samo klerikalci, papeževa zlata masiv ne zanima nikogar, raz ven klerikalcev. In »Slovenec* vabi v Lurd in t Pdm. Njegov poziv bode^ gotovo uspešen. Našlo se bode po Slovenskem dosti ljudi, ki bodo nesli svoj denar ubogimi lurdskim patrom in pa strada-jočemu papežu v Rim. Ne izplača se, tožiti zaradi takih prikazni našega »narodnega" življenja. Klerikalizmu je na Slovenskem dobro postlano; lahko se »baharao", da je slovenski narod eden najklerikalnejših na svetu. Ali vprašati se sme, če smo za večne čase pro-kleti. Ali nam je res usojeno, da se popolnoma pogreznemo in da poginemo v klerikalizmu? »Mladeniška organizacija (Martine družbe, izobraževalna društva in druga) ni z lepa kje tako izpeljana, kakor pri nas", pravi »Slovenec" v svojem oklicu. In ima prav. Ni z lepa naroda, čegar mladina bi bila že tako zastrupljena s klerikalizmom, kakor je slovenska. To resnico je treba upoštevati, kajti s starim izgovorom, da ima klerikalna stranka v vsakem farovžu najmanj enega agitatorja, se ne pride nikamor. Ako ima klerikalizem agitatorja, jih mora imeti protiklerikalizem tudi; ako je klerikalna stranka organizirana, se mora tudi protiklerikalizem organizirati. Seveda je treba dela za to. AH Če ne bode resnično izobraževalnega dela, tedaj bodo potovali Slovenci toliko časa v Lurd in v Rim, dokler jih več ne bo. — »Rd. Pr." Celovški »Mlru za edinstven jugoslovanski klub. — Zadnji »Mir" se je oglasil za edinstven jugoslovanski klub. Pravi: »Da je tako združenje možno na isti podlagi, ki bo služila za vez tudi drugim, močnejšim strankam, t. j. na podlagi enotnega narodnega nabiranja in stremljenja, to je gotovo. Zdi se nam pa združenje vseh slovanskih in hrvatskih poslancev tudi zelo, zelo umestno in potrebno glede na bodočnost jugoslovanske politike in še posebno naše slovenske politike na Koroškem.... Po nekod je »sloga" prišla v diskredit, pri nas pa je resnični vir pozitivnih političnih uspehov. Zato jo moramo kot realni politiki gojiti še zanaprej tembolj, ker nas prav nič ne ovira v izvrševanju našega političnega programa. — Zdi se nam, da torej ne terjamo preveč, če zahtevamo, da se .pri parlamentarnem grupiranju poslanci ozirajo na ta naš položaj. Uresničite v besedi tolikrat in tako gorko povdarjano ljubezen in naklonjenost do koroških Slovencev! Združite se v en sam edinstven jugoslovanski klub l" Duhovnik V $t. AntfreŽU je vzročil včeraj radi pogreba nekega mladeniča (glej dopis iz Št. Andreža) veliko razburjenje po občini. Zastavo je zabranil. — Več prihodnjič. Kako postopajo i delavci na državnem kolodvoru V SorlCl. — Neki delavec, ki je že dlje časa bolan, je prišel koncem maja t. 1. na kolodvor v pisarno, ter predložil prošnjo za podporo. Ali pisar mu je kratkpmalo odvrnil, da mu ne pritiče nikaka podpora ter da se njegova prošnja sploh ne predloži v rešitev, češ, da je slepar in da so ga kot takega vsi spoznali. Pozneje je šel prosit vozni listek za prosto vožnjo, ali dobil je tam odgovor, da njemu ne gre tak listek. Ko je zahteval bolniški list, se mu je reklo, da kaj jim mar, in pisar ga je zapodil ven. Ko je vstrajal pri svoji zahtevi, je ukazal slugi, naj ga vrže ven. Sluga tega ni hotel storiti. Prijel ga je pisar ter ga hotel ven vreči. Nasproti načelniku potem se je pa zvijal in govoril neresnico. Prizadeti delavec se je radi te stvari obrnil naravnost na ravnateljstvo državnih železnic v Trstu. Ukraden blClkelJ. — Kamnoseški pomočnik Iv. Kalin se je pripeljal z bicikljem na državni kolodvor. Bicikelj je pustil pri vratih, sam pa šel po opravkih v poslopje. Ko seje vrnil ter hotel odpeljati domov, biciklja ni bijo nikjer več. Tatu iščejo. Svojo mater je okradel 32-letni Avgust Črnovic v Kočevji v Gorici, ko je ni bilo doma. Pobral je raznih rečij v vrednosti 150, K, potem si preskrbel denar ter Sel popivat. Mati ga je naznanila policaji, katera ga je prijela ponoči ter vtaknila v luknjo. Kiosk• Jtamr A. GikršM t- 6ratftto je tarča, v katero je zapodila današnja »Gorica" svojo pušico. Celo to naj bi bilo nečastno za »slovanstvo* našega kiORka, ker se ondi prodajajo tudi „Grazer Tagblatt*, „Zeita itd. — Ako bi čakal naš kiosk le na — Slovence, bi ne prodal celo sezono niti za najemščino prostora. Kdor hoče trgovati v Gradežu, mora računiti z razmerami — ali pa ostati doma. Celo domače laške tvrdke imajo le nemške napise. Oficijalni napisi so — nemški. Letos je kopališka komisija otvorila javno čitalnico, ki ima le — nemški napis. V osrednji pisarni je imela gospodično, ki ne zna besedice — laški, marveč je Nemka, Naš kiosk je toliko slovanski, da je — slovanska last, kar je razvidno po imenu A. Gabršček, prodaja celo vrsto slovanskih časopisov, razglednice svoje založbe imajo tudi slovensko besedilo, — edine v Gradežu. Kdor več zahteva, je čudak ali zloben hujskač, kakoršna je »Gorica". — Več ne rečemo. Alkohol In klerikalci, - V zadnjem času so se zopet enkrat pohvalili v farovških listih, kako da delajo proti alkoholu. Slepiči! Nikjer ne delajo res proti alkoholu. V Mirnu je nekaj abstinentov, ki na skrivnem pijejo vino, po farovžih pa ni nikjer nobenega, ki bi se branil vina. Kjer razsaja šnops med ljudstvom, ne storijo niti koraka proti pogubonosnosti šnopsa, ker šnops cenijo više nego izobrazbo. Jasen dokaz za to je podal sedanji dekan cerkljanski dr. Knavs, ko je rekel mladeničem na Livku, kjer je tačas pastiroval, da naj tiste krajcarje, katere bi dali v izobraževalno društvo, rajši dajo za šnops. — Šnops je zvest zaveznik klerikalizma ter je izdatno pomagal v gorah h klerikalni zmagi. Zato so klerikalci le na videz proti alkoholu, v resnici pa njega največji čestilci. Opozarjamo m mellCO, katero priredi pevsko-tamburaško društvo „Št. Andrež" v Št. An-drežu dne 30. t, m. Pri isti sodeluje več tamburaških društev in prirede tekmovanje za sod pivo od 50 litrov. IzvUček iz polUdilsklh poročil. - Da, da, vročina! Če me je kdo v preteklem vročem poletju vprašal: Kaj bi storil, posebno pri delu na polju, proti hudi žeji, tedaj sem mu priporočil, kar s tem vsem mojim bralcem priporočam; poizkusil je in se mi zahvalil za dober svet in se nadejam, da bode marsikateri bralec teh vrstic, čeprav samo v mislih, storil isto, ako Vabljeno je si. občinstvo, da si ogleda to vseskozi zanimivo in podv.cno razstavo. Nm Hranilnici zi dreki. - v Nevvjorku je izumel neki Amerikanec novo vrsto hranilnice za otroke. Hranilnica je navadne velikosti, kakor se jih dobiva po prodajalnicah od K 1'20 do K 6 ¦—. IzumiteU pa je vtaknil v hranilnico malo uro, katera se navije, ka-korhitro se dene v hranilnico komad 50 sto-tink, za kateri je napravljena odprtina. Ura gre 24 ur. Če se hoče torej, da gre ura redno, se mora vsaki dan uložiti v to hranilnico ali skrinjico 50 stotink ali 10- cent. amerikanskega denarja. Tako se prihrani vsak teden 70 cent. ali v naši vrednosti K 350. Take hranilnice se prodajajo v velikem Številu, Prav bi bilo, da bi se uvedle tudi pri nas. Izkaz posredovalnici sloiinskoga trgovskega drvita „Mirtar« v L|iiM|m. - V službo se sprejme: 2 poslovodje, 2 knjigovodji in ko-respodent, 7 pomočnikov mešane stroke, 2 pomočnika špecerijske stroke, 1 pomočnik ma-nufakturne stroke, 1 pomočnik železninarske stroke, 1 pomočnik modne ui galaut. stroke, 2 kontoristinji, 1 blagajničark«, #4 prodajalke, 2 učenca. — Službe iščejo: 2 poslovodja, 4 knjigovodje in korespodent, 3 kontariste, 12 pomočnikov mešane'stroke, 4 pomočniki špecerijske stroke, 3 pomočniki manufakturne stroke, 3 pomočniki železninarske stroke, 4 pomočnika modno in galant. stroke, 10 konto-ristinj, 4 blagajničarke, f prodajalk. — Posredovalnica posreduje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti mali odškodnini. Vzemi, sem mu rekel, 1 liter vode, primešaj ji jedna polno žlico, približno 15—20 gramov „Francko7ega" pridatka h kavi, katerega ima tvoja žena itak v kiAinji, in kuhaj to dobrih 5 minut, potem postavi ta prevretek na stran za 5 minut, da se sčisti, na to pa odliv prsvretka postavi v klet, da se shladi (če ti bolje ugaja, lahko prideneš nekoliko sladkorja) in ga vzemi potem v steklenici s seboj ha polje. — Najbolje je. če steklenico zagrebeš na kakem senčnatem prostoru, potem bode ta okrepčujoča pijača ostala dolgo časa hladna. Ako si žejen, popij precejšnji požirek tega mrzlega „Franckovega" prevrefcka in čudil se bodeš, da te žeja ne bode zopet nadlegovala dolgo časa. „Franck" torej, ni samo najboljši prida-tek h kavi, ker kot tak je itak splošno poznan, temuč tudi prav primerno sredstvo za žejo. Gostilničarji, — Ako želite postreči Svoje pivce z dobro kapljico, priporočam Vam pristen istrski teran po ugodni ceni. Obrniti se je na g. Hinko Stibil v Vrtovinu pri drž. cesti pošta Črniče. Trgovsko - obrtne in gospodarske vesti. Kmetijski shod v ŠiBreijib. — V nedeljo dne 23. t. m. bo imel državni potovalni učitelj kmetijstva g. R. Zdolšek v Tolminu kmetijski shod v Šebreljah. Predaval bo b živinoreji in zboljšanju hlevov. ' Oiiorltei razsfm. — V petek 'dopoldne se otvori na c. kr. učiteljišču v Gorici (v sobi I. in u. št. tečaja I. nadstr.) razstava ročnih del in risb. z vinom, mlekom, konjakom ali s sadnim sokom rogaški Tempel-vrelec in boste imeli poleg prijetne, rezke in okrepčujoče pijače še prednost nje izbornega učinka na tek, prebavanje in na reJno menjavo snovi. Razgled po svetu. Državni ZOOr je bil otvorjen včeraj. Poslanci so bili skoro poluoštevilno navzoči. Galerije natlačene. Starostno predsedstvo je prevzel poslanec dr. Funke. Pozdravil je zbornico kot pravo ljudsko zbornico, Velike nade, ki se stavljajo v to zbornico, se izpolnijo, vzlic temu, da Čakajo isto velike naloge. Ako se bodo učenosti in izkušnji, ki sta tako bogato zastopani v zbornici, pridružili tudi volja za delo in gorečnost v izpolnjevanju dolžnosti, potem bodo država in njeni narodi imeli trajne in blagonosne plode. (Pohvala.) Zbornica ne more dostojneje pričeti svojega delovanja, kakor da se spominja cesarja, ki vrši svoj težavni poklic že skoraj 60 let. Zato poživlja poslance na trikratni »živio"! cesarju. Skoraj vsi poslanci, ne iz-vzemši socijalistov so vstali Nato je predsednik imenoval izmed najmlajših poslancev provizorične tajnike ter je dal v vseh jezikih monarhije prečkati obljubo. Ministerski predsednik baron fieck je potem objavil, da bo zbornica slovesno otvorjena v sredo opoludne dne 19. t. m. Nato je bila seja zaključena. Prihodnja seja v četrtek. V gosposko Zbornice je poklicanih 44 novih članov, in sicer 14 dednih in 30 dosmrtnih. Med dosmrtnimi je tudi Slovenec kranjski deželni glavar Oton pl. De tel a. Ruski duma je razpuščena, češ, da ni reševala prav svoje naloge, marveč so se le še večale zmešnjave. Nove volitve so razpisane na dan 14. septembra, duma se skliče na dan 14. novembra. Spremeni se volilni red, po katerem dobijo inteligentnejši sloji več zastopstva. ^ Pljldifli zločincev. — V Ameriki obstoji društvo „Bratstvoa, katero skrbi za zločince, so prestali kazni. Nedavno je prišlo temu društvu na misel napraviti banket zločincev. Banket se je vršil, 300 zločincev je bilo pri banketu, med njimi prav nevarni ljudje. Tudi govorili so, in sicer pripovedali 'm razlagali svoje zločinsko življenje. Eden se je bil upi-janil tako, da je padel pod mizo, dva druga pa sta pobrala vse polno žlic in nožev v »prijeten spomin na tako lep, banket." Mirovna konferenca v Hagu je bila otvorjena 15. t. m. Na tej drugi konferenci je zastopanih 47 držav. tez tri lita naill merilci. — v septembra 1904. je bil umorjen v Opčinah zidar Fr. Decsma iz Tirolske. Morilec je pri begu zgubil čepico. To Čepico je nosil Jernej Btikalič, ki je bil izginil po umoru. Sedaj so ga dobili v Olomucu. Z Okni•'ˇ drugem nadstropju je skočil na Dunaju 13-letni učenec Musil ter se' ubil. TaUtoJ. — Poročajo zopet, da je grof Lev Tolstoj nevarno obolel. Cugen firlon Gorica, ulica formica št. 4. Hova totiarsta delavnica. Zaloga neobdelane kotlov i ne in v plasteh. Kotli raznih velikosti. Distilirni aparati. Filtri. Raznovrstne kuhinjska posode. Vse po zmernih cenah. Anton Potatzky v CoricL Na »redi Baltetj* 1. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. N»|oeneJe kNptvsIifi« olnberikega In drtbnega srag* ter tkail«, prsj« !» altCJ POTREBŠČINE ia pisaroici, ladlloi in popotnike. NojboljSe Sivanke za Šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojafa in fooljarfe. Svet!njlce. — Kožni renči. — MaAuc knjižico. lišna obuvala za ?se letne časa. Simona za zsliRjave, trm in Molje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnja rje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi i. 36-8 ...........»'lil, ,11 l— Ml •<>•¦•«>•¦•¦• ¦•«>•¦•«>•«»•• Lekarna Mofoletti v Gorici. ŽELODČNE KAPLJICE z znamko sv. Antona Padovanskega. Zdravilna moč teh kapljic je neprekosljva. — Te kapljice vrediijo redno prebadanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličko popije. Okrep6 pokvarjeni želodec, store, da zgine tVarstvrna znamka), y kratkem 68SU OffiO- tica in žfrotna lenost imrtvost). Te kapljice tudi store, da človek raji je. Cena steklenici 60 vin. Bristofoletiljeva pijača iz kino in &p|p73 najboljši pripomoček pri lli lulolUf zdravljenju a trskinim oljem. Ena steklenica stane 1 krono 6G Tin. A. vi Beri ni Gorica, Šolska ulica št. 2. uelika zaloga = = oljki nega olja prve vrste njbiijSA tati iz litrt, Oalmadjc Jiilfelle, Bari in Ki« s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron 104 112, 120 l'3fr\ 1'44, 1-60, i-80, 2~ za luči po 80 vit ---------Na debelo cene ugodne. —_^. Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo <$ puSča kupcu do popolne vporabe olja; j« vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga mila in sveč. Cene zmerne. ty2?, to tesijska zaloga Jvote BATJEL-U Gorica, viu Duomo 3. Prodaja tudi na mesečne obroke. Ceniki od Waffenrad, Dttrkopp. Diana itd. franko. RAZGLAS. Podpisana si usojata naznanjati, da smeta od 1. avgusta 1905. dalje vhIgU pridobljene koncesije od obrtne oblasti — sprejemati vsa naročilu električne luči j»^>>> in gonilnih naprau, kakor tudi vsa popravila spadajoča v to stroko. Z ozirom na dolgoletno vežbanjt? pri najboljših tvrdkah te stroke iSchu-ckert, Siemens & Halke) pričakujeta, da se bode slavno občinstvo ravno tako zaupna obračalo na podpisanca, kakor doslej ter zagotavljate solidno in ceno izvršitev vsakega naroČila »padajočega v njih stroko. Sprejemata cenj. naročila ter dajala razna pojasnila spoštovanjem udana teFotott&ilfi Mehanična delavnica. Vpeljava plina, vode ia električne iačt. ' T Gorici, u vojašnico it 13. Fata morgana se obljube kričeče reklame, o katerih se je marsikateri v svojo lastno škodo že večkrat prepričal. Tedaj kupujte le tam kjer ste se prepričali, da dobite za Vaš dober denar tudi pošteno blago, ker lahkomiseln je oni, kdor vlaga svoj denar samo v najbolj ceno, ničvredno bla#o brez vsake trajnosti. Kdor hoče dobiti zares dobro in trajno blago po primerno nizkih cenah, naj se obrne vedno le na domačo tvrdko .;, J. ZORNIK - Gorica, Gosposka ulica št 10 koja si šteje v čast, postreči svoje cenjene odjemalce vedno z blagom najbolje kakovosti. Tu dobite največo izber k asnlh llšpov za obleke po vsakej ceni, čipke, trakove, svile, pajčolane, pasove, svilene Serpe in čipkaste rute, vezenine, baržnne, cvetlice za klobuke, dalje toiietna mila, dišave, Eau de Cologne, glavnike torbice iz pliSa in usnja, žepne rute, nogovice, predpasnike, rokovice cvimate in Gla^e najbolje tvariue; Zaloga belega in Jaeger perila za gospode, ovratnikov, naramnikov, krasnih ovratnic, kolesarskih jopic, golenic itd. Doile so že vse zadnji novosti najlepših solnfinikov vsake vrste in cene V aalogi se drži vse potrebščine za gg. šivilje in krojače. Izbira nedosežna! \ Cene brez konkurence! I Krojaškega delavca it) ačenca sprejme takoj [|vre-New York wijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki fancoske prekomorske družbe. Edina najkrajša črta čez ftel, Pariz in Havre v Ameriko. Veljavne vozne listke {i brezplačna pojasnila daje samo Ld. Šmarda, ffesifeno potrjena potovalni pisarna t Ljubljani, Dunajska cesta 18, :ovi hiši „Kmetske posojilnjee", nasproti znane gostilne pri nFigovcu". Tolminska hranilnica in posojilnica Vabilo na XIII. redni občni zbor n^^m^m^^^^^.^.. ,^*^krse.bode vršil -- «-.....*- ¦ - ¦ u nedeljo dne 23. junija t. I. ob 3. uri popoldne u zadružnem uradu u Tolminu. . *' DNEVNI RED: 1. Nagovor in poročilo o računskem zaključku za lefo 1906. 2. Bazdelitev čistega dobička. 3. SlnčajnosU^ ________ 4. Volite? sačejstvajn nadzorstva. Odlikovana pekarija in sladčičarna Karol Draščik v Carici na Komu v (lastni hiši) zvišuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina In likerje na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo »»"• po jako zmernih cenah, -*• . 427. Razpis službe. 1\ ripisano razpisuje službo krčmarjn. Nastop 1. septembra . Ponudbe se sprejema do 10. julija t. 1. Ozira se le na [krčmarje po poklicu. Lop in gotov dohodek je krČmarju za- [2»t«»vljen. Vsa pojasnila daje podpisano načelstvo, na koje se [je tudi obrniti za vsak slučaj. Komen, dne 10, junija 1907. Načelstvo. Dr. K «5 1 Novem mestu (Bndolfovo :: Kranjsko) Je uredil in Izdal: Cmli-jr* nd in m p?M ga len zbornik pravil označene vrste; koncem tva-rine je obširno stvarno kazalo v slovenskem iu hrvatskem jeziku. — Obseg XII. in 909 strani ; cena vezani knjigi 8 K. poštnina 55 v. določila v slovenskem in hrvatskem jeziku pred sodišči; sodne pristojbine. Obseg 75 strani (20 tabel) j cena 1 K 80 v. — Knjigi se dobivate v »Slovanski knjigarni" A. GabrŠČek v GorioJ. mju« ve/mm Kujigi o iv. posim 2. Mia tarifa Največja zaloga slik © moderaOi ta antiknih okuirjin, -- umetniške orednosti------Slike proih slooansMh slikarjeu. — nabožne slike slouečih slikarjeu. — francoske, angleške in amerikanske grauure uelike umetniške vrednosti u okuirjih po želji odjemnikou. -4m #, in to uvažuje trajajočo depresijo denarnih trgov, ki se izraža v visokem merilu eskomptov in v nizkih kurzili vseh vrednotnic neizvzemši rentne in hipotečne papirje. Ta ukrep, ki je bil že popred opravičen, se je izkazal kot neodložljiv kakorhitro je prišlo varuštvo-do-prepričanja, da se utegne zavleči kriza na denarnih trgih za precej časa. Ravnateljstvo deželnega hipotečnega kreditnega zavoda. Orožja- mumcije, predmeti za lov, dlnaitUtne ---- — patrone. —~ Keršeuani & Cuk v Gorici = Stolni trg št. 9.= Zahuala. O priliki smrti našega nepozabnega očeta, sfarega očeta in tasta, gospoda Josipa Kranc trgouca, gostilničarja in posestnika prisrčno zahualjujemo use sorodnike, prijatelje in znance za mnogo-brojno udeležbo pri pogrebu ter za izražena nam sožalja. — D ^m srčna hoala. 0 GORICI, dne 17. junija 1907. Rodbine Kranc-Rouan-Bisail. F. P. VIDIC & Komp. Ljubljana Opekama in zalOg^a peči, ponudijo vsako poljubno množino —g— patentiranih ^^^ zarezanih strešnikov »Sistem NIAKZOLA" (Straogfalzziegel) »Sistem M1RZ0LA' Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirant. m Najličnejše, najcenejše hi najpriprostejše strešno kritje, s Vsaki strešnik se zamore na late pribiti ali pa Z ŽiCO privezati, kar je gotovo velike važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetru In barji. Vzorce in pr. spekte pošljemo na željo brezplačno. Takojšnja in najzanesljivejša postrežba. Sprejmejo se zastopniki. ==SVETOVNO ZNANI^ FERNET-BRANCA BRATOV BRANCA V MlLAliU jedini lastaiki načina za izdelovanje, ja najbolj učinkujoča želodčna grenčica svata; Neizogibno potrebno v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljši delikatesni trgovini in v vsaki kavam' i Razglas. Karo! grof Lanthieri, grajšeak v Vipavi, proda iz proste roke od svojih v katasterskih občinah Lome iniJavornik ležečih gojzdov^ v izmeri 268^ 51 a 77 m2 in 490 ha 38* 65 m2, vpisanih pod vlož. štev. 970 kranjske deželne deske, in sicer: t, del na Nemcu cenjen^ na .... K 18.000 2. „ Adamova kaša, Črtež in uhani vrh, cenjen na ........ K 40.000 3. del Vrh Naderta, Budnov vrh, Smrekov vrh in Lipov vrh, cenjen na . . K 70.000 4. del Nad novim svetom in Travni grič cenjen na.........K 70.000 5. del JTad travnim vrhom cenjen na . K 30.000 Kdor. želi kaj kupiti naj se oglasi pri gojzdnem oskrbništvu v Hrušei, dne 24., '26. ali 28. junija t. 1. in si ogleda v prodajo namenjene dele. Pogoji prodaje poizvejo se pri gojzdnem oskrbništvu v Vipavi. Vipava, dne 10. junija 1907. Luschka mp. Proda se $shd sti)rti $ospodai*ja hiša po'.zelo ugodnih pogojih« Hiša je oddaljena deset minut od mesta Kranja, na Gorenjskem tik železnišne proge. — V hiši je že dobro vpeljana gostilniška obrt. — K istej spada lepo prostrano dvorišče, hlev, šupa, vodnjak; poleg dvorišča velik lep senčnat vrt s krasnim razgledom; zraven je tudi nekaj zemljišča in kozolec. Več se izve- pri lastnici Mariji SiTC, Kranj (gostilna „prl Kroni") Gorenjsko. Pfafiovi šivalni stroji so res najboljši za rodbinsko rabo, kakor na pr. za šivanje, krpanje In umetno vezenje. — Neprekosljhl za obrtne namene, šivajo naprej in obratno, tiho in mirno brez vsakega ropota. Jamčiva do 10 let. Glavna zaloga iti zastopstvo SAUNIG & DEKLETA V GORICI Magistratna ulica štev. 1. Imava v zalogi tudi iivalna stroje raznih drugih vrat In tovaron. == Cene zmerne, pogoji ugodni. - " t Stevna statvi j; naprtiem, erijode{ spisal dr. med. Leviš. -- Knjige se rt*. pošilja proti povzetja K igo. Pojasnila daje zastonj P. Ž1BRVAS i Kalk 244 pri Kolina (Kolu) ob Keao Pomladansko zdravljenje Koncentriran sirup iz saseparile. Ta sirup je izdelan na posobon menjalni način ter vsebuje vse krp. pilne snovi sasaparile in sladkih korenin. — Deluje izvrstno in v vspehom pri krvnih boleznih. Cena 1 steklenice K 140 Ravno isti sirup po način potassio- protojoduro K 1*60. Dobiva se edino le v lekarni CRISTOFOLETTI. u Gorici na trauniku. „Goriška ljudska posojilnica" opisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lastni hlsi, Gosposka ulica it. 7, I. itadstr.) ~» Tsiofon it. 7L». RaCua poštne hranilnice Jtev. 837.315. Vsled sklepa skupne seje načelstva in nadzorstva z dno 12. marca 1907. se: Hranilna vloge obrestujejo po 41/« % • Stalne vloge od 10.000 kron dalje z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Posojila dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5'/,%, na varščino ali zastave in na menjice po 6%. Glavni deleži obrestujejo koncem leta po 57,%. Stanje 31. dec. 1906.: Zadružnikov 1823 z deleži v znesku 104.790 kron. — Hranilne vloge: 1,675.188*82. — Posojila: 1,617.190.37. — Reservni zaklad: 82.38263. — Vrednost hiš: 112.328 — Denar prihrani, kdor kupi izgolovljeno pohištvo pri Ant. Breščak-u v Gorici, \ v Gosposki ulici Št. 14 | (v lastni hiši) i kateri ima v zalogi najbogatejšo » izbere pohištva vseh slogov za f vsak stan, priprostega in naj- \ flnejega izdelka. Daje tudi na obroke. Lastna delavnica za tapecirano pohištvo. Gene brez konkurence. Različno pohištvo iz železa, podobe na šipe in platno, ogledala, žima in platno. Se dobiva v vseh lekarnah. Najboljše zdravilo proti 8e dobiva v vseh lekarnah - REVMATIZMU in PROTINU 18 Ukir EfidiU J^1" v Tr6tn Y lek*™& Mafaal Ootfiaa, Iskaraa »Alla Haionna ilalla Saluta" pri Sv. Jakobu; Josip floaina, ja UMI bbtob mmrmm Mjm* Igaa", Via M rarata'4, ' MM •*****¦ ¦ Wtr Ii friM w ¦• vei««llijn mtaj i«go # itiMnlM preti poriitji tU ¦•prej poiUaim iiiikon I f-~ proito pofatae, ==