Letnik XVI Številka 3 Marec 1988 Glasilo delovne organizacije Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo Naš trenutek Iz nove elektrolize že priteka aluminij. Vztrajno in brez premora, torej tudi ponoči, pripravljajo elektrolitske peči, da vsak dan startata dve, tako da bo zadnja pripravljena 26. 4. 88, ko bomo tudi uradno odprli elektrolizo C. V trenutku zanosa bomo govorili v množini. Uspelo nam je, naredili smo, storili smo več kot so pričakovali od nas. Mi, mi, mi... Prav je tako. Toda mi, še bolj mi, bomo morali ostati tudi po tem, ko se bo polegla koračnica in bo konec vseh lepih govorov, ko bomo morali mi, tudi drugače delati. Vzporedno s temi dogodki se namreč posebna komisija za vrednotenje del trudi, da bi pripravila metodo, po kateri si bomo pravično razdelili delo in plačilo. Na- rešeto pride vsako delovno mesto, vsak posameznik. Komisija bo kmalu končala z delom in potem bomo ostali zopet samo mi, če bomo le znali ostati mi, pošteni do sebe in drugih. • MPPAI • MPPAI • MPPAI • MPPAI • Po startu Meritve Prve dni obratovanja V obratovanju Iz elektrolize C Notranjost peči • MPPAI • MPPAI • MPPAI • MPPAI • Lahko tekmujemo z najboljšimi PO ENOMESEČNEM OBRATOVANJU ELEKTROLIZE C, SEM 10. MARCA POVABILA K POGOVORU VODJO DE PROIZVODNJA ALUMINIJA, IVA ERCEGOVIČA, KI JE TAKOLE ORISAL ZAČETNE KORAKE. V anodni masi smo proizvedli 4.000 blokov za halo C, ki so že pečeni v pečeh, od tega jih je okrog 900 zalitih v anodne komplete, in 600 postavljenih v elektrolizi C za start peči. Za halo B smo proizvedli okrog 3.000 blokov, slaba polovica je v pečeh v anodni masi, prve pečene anode pa pričakujemo 25. marca 1988. V hali C smo 10. februarja startali prvo elektrolizno peč, do danes (10. 3. 1988) jih obratuje že 24. Peči še niso v optimalni fazi proizvodnje, za to rabijo še določen čas. Posebej je pomembno doseči pravo sestavo kopeli in termalno regulacijo peči. Zadnjo peč — 80. po vrsti — bomo startali 26. 4. 1988. Za livarno smo že odlili 220 ton aluminija, ki je bistveno čistejši (manj železa in silicija) od aluminija iz stare elektrolize. V teku so tudi priprave za rekonstrukcijo elektrolize B. Kot smo že omenili, se anode pečejo. Program dela jasno opredeljuje vse aktivnosti. Določeni so nosilci del v proizvodnji, vzdrževanju in razvoju. Ne bi omenjal problemov, ki ob tem nastajajo, ker upam, da jih bomo rešili. Bojim se le, da vodstvo delovne organizacije ne jemlje te zadeve dovolj resno, ali pa da nam ne bo zmanjkalo energije za dokončanje te nedvomno najzahtevnejše naloge, ki jo izvaja sama TGA. Razen dosedanjih proizvodnih podatkov so nedvomno pomembni doseženi tehnološki parametri, toda, kakor za proizvodnjo anod, je tudi za elektrolizo še prezgodaj govoriti o parametrih, dokler se začetna faza ne konča. Dejstvo je, da smo poleg precejšnjega števila neuporabnih anod proizvedli zadostno število zelo kvalitetnih anod, tako da smo edini v svetu s takšno tehnologijo, ki smo startali elektrolizo z lastnimi anodami. Značilnosti naše proizvodnje v novih obratih so, da proizvodnja poteka na najsodobnejših napravah, s čemer smo se izenačili s svetovno konkurenco. Obvladovanje takšne tehnologije zahteva dobro organizacijo in tehnična znanja ter vzorno disciplino dela. Ali res vse to dosegamo oz. bomo dosegli? Še daleč nismo tam, kjer bi lahko bili. Do sedaj ugotavljamo, da rezultati MPPA1 po uspešnosti presegajo običajne norme TGA in celo svetovne kriterije, kar nam sicer zahtevni tujci tudi priznavajo. Mi, ki v tej začetni fazi proizvodnje prevzemamo in vodimo te obrate, dostikrat ne moremo slediti takemu tempu dela, ah pa preveč pričakujemo, da nam isti ljudje pomagajo pri vsakdanjih problemih. Najbolj smo zaostali pri organiziranju in izvajanju vzdrževalniških del v novih obratih. Šele danes z veliko težavo formiramo posebne skupine vzdrževalcev, ki naj bi "živeli” skupaj s proizvodnimi delavci. Velika težava je tudi v tem, da proizvajamo istočasno v vseh obstoječih obratih nezmanjšane količine aluminija. Anodno maso smo v velikih začetnih težavah le postavili na svoje noge, tako da danes večji del procesa obvladujemo. To je posebej pomembno zaradi tega, ker za anodno maso nismo kupili know - how in smo bili ves čas v dilemi, ali je bilo to prav ali ne. Halo C zaganjamo po drugačnem pristopu. Ves čas sta prisotna dva strokovnjaka in štirje vodji izmen od Pechiney-a. V tem trenutku je nemogoče predvideti, kaj nas še čaka do konca zagona celotne elektrolize, toda začetni rezultati so spodbudni. Procesno vodenje peči zelo uspešno dokončujejo naši strokovnjaki skupaj z MERLIN - GERINON. Še najmanj težav imamo pri zagonu naprav za suho čiščenje plinov in Z modernizacijo proizvodnje se nam je odprlo veliko možnosti za zaposlovanje novih delavpev s tehnično izobrazbo, kijih bomo potrebovali pri posluževanju naprav v moderno opremljenih novih proizvodnih dvoranah. Ta dela bodo opravljali ljudje, ki bodo prinesli tehnično znanje iz šole in ga ob delu še dopolnjevali. Mladi v osnovnih šolah so premalo seznanjeni s poklici v tovarnah kot je naša. Težko se je odločiti za poklic v letih, ko si komaj prerasel otroško igro in buj ne predstave o tem, kako bi bil astronavt in superman ali junak s televizijske nadaljčvanke. Resničnost je vedno bolj (kruta. Kar preko noči te postavijo pred dejstvo, da se odločiš za nekaj kar ti bo pd 4 ali več letih šole prijetno opravilo, v katerem boš našel smisel in zadovoljstvo, ali se bo spremenilo v moro, ki se bo ponavljala iz dneva v dan. Prav zato so se v našem izobraževalnem centru odločili, da učencem osnovnih šol prikažejo del naše nove proizvodnje. Ob glasbi in kratkih podatkih ter pogledu na novo, sodobno opremo, se bo morda le kateremu zahotelo, da bi postal član naše delovne organizacije kot tehnik metalurške, strojne ali elektro in elektronske smeri, kot inženir. Prav je, da povemo, da je film nastal v "domači režiji". Tekst so oblikovali v Izobraževalnem centru, njegov vodja Stane Medik pa je bil nekaj dni na obhodu pri vseh osnov- transportom glinice. Za nove obrate je značilno, da zlasti v začetnem obdobju zahtevamo od vodilnih in proizvodnih delavcev več prizadevnosti in strokovnosti. Vsi se moramo sprijazniti s tem, da ne smemo odstopiti od predvidenega programa dela in da se prilagajamo delovnemu procesu in ne obratno. V Kidričevem do sedaj tega nismo bili vajeni in probleme, ki zaradi tega nastajajo, strpno rešujemo. Toda potrpljenje ima svoje meje, tako da bomo morali ustrezno ukrepati do posameznikov, ki kar naprej delajo po starem. Delavci se morajo zavedati, da niso več plačani za delovne pogoje, ampak za delo. Začetni napori bodo vsakemu povrnjeni kasneje, kojih bodo v večini del zamenjale avtomatsko vodene naprave in delovni pogoji bodo normalni. Ne smemo pozabiti, da niti kilogram aluminija ni bil in nikoli ne bo proizveden brez "znoja in krvi”, kakor je večkrat poudarjal pokojni inženir Tonejc, dober poznavalec elektrolize. Omeniti moram, da smo v novem obratu vključili okrog 25 odstotkov invalidov, ki so se po začetnih problemih dokaj uspešno vključili, kar me še posebej veseli. Končni proizvod - nih šolah ptujske in ormoške občine. Film je posnel Borut Srečkovič in ga tudi glasbeno opremil. Namen obiska na šoli je bil, da bi učence seznanili z metalurškimi poklici (najbolj nam manjkajo livarji). S kakšnimi vtisi se je vrnil Stane Medik? "Rekel bi, da zelo dobrimi. Pokazali smo jim film, ki je trajal dvajset minut, nato je sledil pogovor. Učenci niso ostali ravnodušni. Veliko so spraševali. Ugotavljam, da poznajo našo tovarno le po visokem dimniku iz katerega se neprestano kadi in ki onesnažuje okolje. Malo pa vedo o moderni proizvodnji in o potrebnih kadrih. Že sedaj je v njih občutek strahu, da ne bodo dobili zaposlitve. Večina učencev namerava v poklice, ki jih v ptujski občini ne rabimo. Pričakujem, da bo za metalurgijo, kovinarstvo in elektrotehniko dovolj kandidatov na razpisana mesta v srednješolskem centru Ptuj in tako tudi dovolj kandidatov za izbor za kadrovske štipendije v TGA, ki jih je letos razpisanih za metalurgijo (glini-čar, livar-talilec in metalurški tehnik) od II. do V. stopnje 62, za kovinarstvo od II. do V. stopnje 37 in za elektrotehniko od IV. do V. stopnje 18. To je velika priložnost tudi za otroke staršev, ki so zaposleni pri nas, aluminij - je odvisen od delovanja naprav, posluževanja in surovin. Nekateri teh pogojev so izpolnjeni, drugi še bodo, kar pomeni, da lahko tekmujemo s firmami z isto tehnologijo v Norveški in Kanadi. Lahko dosežemo najboljše rezultate v svetu, več kot 95 % tokovni izkoristek, poraba energije manj kot 13,4 kWh/ kg aluminija. Zato je potreben velik napor vseh, zlasti strokovnih delavcev, ki se ne smemo zadovoljiti s poprečnimi rezultati, ki jih ob takšni tehnologiji ni problem doseči tudi z lagodnim delom. Nevarnost je tudi za ostajanje na kateremkoli področju, zlasti pri vzdrževanju naprav, ker tudi tako izpopolnjena tehnologija nas ob neustreznem ravnanju lahko privede v katastrofo. Ob tej priložnosti bi rad opozoril, da ne pozabimo na stare obrate in ljudi v njih, kajti še veliko "vode bomo pili iz tega vodnjaka”. Dejstva so pred nami in samo od nas je odvisno, kako se jih bomo lotili, ker "kdor s časom ne gre, sčasoma propade". da izberejo enega od poklicev, kjer je zagotovljena štipendija in zaposlitev. Kadrovske štipendije podeljujemo na osnovi SaS ò štipendiranju v SRS in kriterijih, ki so določeni s tem sporazumom. Višina štipendije je različna za vozače in učence, ki stanujejo v domu. V vseh primerih pa je štipendija odvisna od uspeha in se giblje v tem trenutku za vozače (štipendija in prevoz) za dober uspeh 60.000 + prevozni stroški, in za učence v domovih 130.000 din/prav dobri in odlični dobijo seveda več. Naše štipendije so že bile razpisane v skupnem razpisu v Delu, posebej pa jih bomo razpisali v Večeru in Ptujskem tedniku. Zadnji rok prijave je 15. julij 1988. To je ena od oblik poklicnega usmerjanja osnovnih šol in šol srednjega usmerjenega izobraževanja oziroma ena od oblik načrtnega poklicnega usmerjanja, ki ima največje učinke, posebno, če učencem omogočimo tudi ogled tovarne. Mi smo jih povabili in skupine že prihajajo. Upamo, da bomo s tem pridobili manjkajoči tehnični kader, ki bo sposoben voditi tako zahtevno tehnologijo in tako izboljšali izobrazbeno strukturo v TGA”. Vera Peklar Vera Peklar ZA MANJKAJOČI KADER IN BOLJŠO IZOBRAZBENO STRUKTURO TGA Predstavitev delovne organizacije TOZD SPREJEM Plan pr= 100 % Lvcicìlciv^Lg. licLl-IlLg. v Lotu Glinica 18 100 Proizvodnja 10 66.67 Predelava 3 75 Vzdrževanje 7 46.67 Promet 1 50 KK 1 100 DSSS 7 50 Skupaj 47 68.12 Pri sprejemu pripravnikov je potrebno opozoriti, da so bile vse objave pripravniških del za višjo in visoko strokovno izobrazbo neuspešne. Zelo težko dobimo predvsem pripravnike — neštipendiste tehničnih smeri. V letu 1987 je opravljalo pripravništvo v naši delovni organizaciji 70 pripravnikov vseh stopenj strokovnosti. Primerjava strukture objavljenih del in novosprejetih delavcev Objavljene Prijavlj. kand. Izbranikand. INDEX potrebe Štev. % Štev. % Št. % izbrani/ objavi. I 5 1.81 357 38.55 49 24.55 980 II 95 34.42 16 1.73 8 4.00 8,4 III 61 22.10 37 4.00 26 13.00 42,6 IV 41 14.86 300 32.40 75 37.50 182,9 V 34 12.32 189 20.41 33 16.50 97 VI 20 7.25 20 2.16 4 2.00 20 VII 20 7.25 7 0.76 5 2.50 25 276 100 926 100 200 100 72,4 Leto 1987 je bilo tudi na kadrovskem področju prelomno, saj smo kljub povečanemu obsegu dela na vseh področjih v delovni organizaciji (MPPA1, reorganizacija, tekoča proizvodnja) zmanjšali trend naraščanja števila zaposlenih. V tekočem letu smo morali tudi zagotoviti ves potreben kader za nove obrate, ga primerno usposobiti za delo v novih obratih, istočasno pa zagotoviti dovolj kadra za delo v starih obratih. Zaradi tega je bilo opravljeno največ kadrovskih aktivnosti ravno v DE Proizvodnja aluminija, kjer se je praktično v lanskem letu največ spremenilo. Kadri v TGA V celotni DO se je v letu 1987 povečalo število zaposlenih za 1 delavca (indeks 100.04), plan je presežen za 51 delavcev (indeks 102.01). V poprečju je plan presežen za 0.96 %. V primerjavi z letom 1986 se je poprečno število zaposlenih zmanjšalo za 0.2 %. V TGA (brez LLBK) se je število zaposlenih v letu 1987 znižalo za 20 delavcev, kljub temu je plan presežen za 67 delavcev oz. 2.91 %. V primerjavi z letom 1986 se je v poprečju zaposlenost v ožji delovni organizaciji zmanjšala za 0.4 %. V celotni DO je sklenilo delovno razmerje 258 delavcev oz. 81 delavcev manj kot v letu 1986. Delovno razmerje je prekinilo 257 delavcev oz. 20 delavcev manj kot v letu 1986. Od vseh prekinitev delovnega razmerja predstavljajo vse vrste upokojitev 37.36 % (invalidsko je bilo upokojenih 30 delavcev, starostno 43, predčasno pa 23 sodelavcev). Stopnja celotne fluktuacije znaša 9.03, izo-gibna fluktuacija pa 3.30. Izostanki Izostanki so v TGA (brez LLBK) v letu 1987 v absolutnem številu porasli za 2.35 %. Analiza izkazuje, da je bilo dnevno odsotnih več delavcev kot v letu 1986 (dnevno je bilo odsotnih 432 delavcev), vendar so bili zaposleni v poprečju manj časa odsotni. To potrjuje tudi odstotek odsotnosti, ki je v letu 1987 v primerjavi z letom 1986 nižji za 0.86 %, ter je znašal 16,8 %. (V poprečju pa je bil vsak delavec TGA odsoten 45,6 dni — v letu 1986 pa je bil odsoten 48,2 dni). Ocenjujemo, da je gibanje izostankov ugodno in skladno z rastjo zaposlenosti. Pripravniki S sprejemom pripravnikov v TGA že nekaj let zagotavljamo potreben strokovni kader od poklicne šole navzgor, saj je to edini zanesljivi način pridobivanja ustreznih strokovnjakov. Na osnovi analize sociologinje tudi ugotavljamo, da se štipendisti pripravniki najlažje in najhitreje vključujejo v našo sredino ter je med njimi najnižja fluktuacija (kar na žalost ne moremo govoriti za strokovni kader z večjimi delovnimi izkušnjami, ki so jih sprejeli v TGA). Iz analize je razvidno, da se prijavlja največ delavcev brez vsakršne strokovne izborazbe. Prav tako pa ugotavljamo tudi več prijav IV. stopnje strokovnosti kot je bilo danih potreb, vendar smo s sprejemom kvalificiranih kadrov predvsem v TOZD Proizvodnja aluminija izboljšali zahtevano strukturo zaposlenih. Suficit se pojavlja še pri kadrih V. stopnje strokovnosti, med tem ko pri vseh ostalih stopnjah strokovnosti beležimo pomanjkanje. Pogodbeno delo Pri pogodbenih delih ugotavljamo, da se je število delavcev, ki so opravljali pogodbena dela v primerjavi z letom 1986 zmanjšalo (indeks 66.000). Prav tako je število opravljenih ur pogodbenega dela nižje kot v letu 1986 (indeks 87.25). Ta ugotovitev velja za celotno DO, sicer pa izkazujejo povečanje po opravljenih urah pogodbenega dela v TOZD Glinica in TOZD Proizvodnja aluminija. Pogodbena dela so bila v glavnem Načela moderne organizacije in kako jim sledimo pri nas Organizacijska struktura velikih in majhnih podjetij v svetu se venomer spreminja in prilagaja tako spremembam na trgu, kot notranjim potrebam. Ne obstaja neka trdna in stalna oblika organiziranosti, saj ima npr. Toyota glede na svojo velikost samo pet hierarhičnih ravni in nobenega organograma (sheme organiziranosti). V svetu so že dolgo tega ugotovili, da jim uspeha ne more zagotoviti točno določena organizacijska struktura (toliko in toliko hierarhičnih ravni, točno določeno število oddelkov in služb, natančno določanje vseh področij in odnosov s pravili, ki jih poznajo le redki, drže jih se pa še redkejši), ampak, da je potrebno ključne dejavnike uspeha organizacije iskati v socialni organizaciji. Prevladuje zavest, da so delavci tisti, ki organizacijo "gradijo”, jo kontrolirajo in prilagajajo sebi - torej se organizacija prilagaja delavcem in ne oni njej. V svetu se zraven starejših teorij o organizaciji (organizacija kot "psihična kletka”, kot politični sistem, kot sredstvo dominacije...) vedno bolj uveljavlja teorija organizacije kot kulture. Organizacijska kultura predstavlja sistem temeljnih vrednost, ki so skupne eni organizaciji in jo ločijo od drugih. Pri organizaciji kot kulturi so velikega pomena predvsem sistem temeljnih vrednot, celota posameznih lastnosti skupine, porazdelitve moči, vlog, delovnih nalog posameznika, ... Pri oblikovanju novih, temeljnih vrednot v organizaciji igra primarno vlogo vodilni kader, ki mora predvsem utrje-vate zaupanje v vrednote. Za organizacijo kot kulturo je značilno: 1. proizvodna in druge poslovne funkcije so medsebojno povezane, prepletene in odvisne, 2. kontrola s strani vodstva se zmanjšuje, povečuje se kontrola znotraj samih delovnih skupin, strokovnih tea-mov, služb, 3. organizacija "raste” in se razvija od spodaj navzgor in od zgoraj navzdol; zmanjšuje se število hierarhičnih ravni, manj zaposlenih je na srednjih ravneh, ki iz kontrolnih prehajajo v podporne ravni, ki pomagajo izvajalcem; vrh je širši, bolj kolektiven, 4. povečuje se participacija, vodstvo direktno z delavci rešuje pomembne probleme, hierarhija se umika. Kakšna oz., kakšna naj bo inovativna organizacija? Zanjo veljajo predvsem naslednje zaničnosti: 1. inovativnost, fleksibilnost, 2. akcijska sposobnost odzvati se na spremembe, 3. učenje od kupcev, dela se, kar se lahko proda, 4. pušča se prostor iniciativi posameznika, 5. produktivnost temelji na ljudeh, ne pa na investicijah, 6. jasen je vrednostni sistem organizacije, 7. ne obstaja trajno isti asortiman izdelkov, temveč "se preskakuje” 8. organizacije je enostavna 9. sistem vodenja temelji na "mešanici" "trdega” in "mehkega” stila. Poglejmo si, kako izgleda vodenje po načelu "trdo” - "mehko”: a) strogost ("trdo” vodenje) določa organizacijska kultura in zanjo velja: 1. trdna akcijska usmeritev, 2. pragmatizem, 3. ne obstajajo "papirnate vojne”, 4. prednost se posveča največ trem kazalcem uspešnosti, lian iilii iilii I Mills I Ulil ■ Hin s iilii MIM ■■ Sili ■■ ■ ■ Vlil ■* vina mm m palpa a palpa ■■lav mm US vam'■» '*■ valva vrlu mw ■I «fin ■ II ‘Ulil mm iva vai mmlmm mmh mm Hin i mm mmlmm i mmmm mmii mmlmm mmh mmimm i * laa mmlm *afaa 5 Priključitev zadnje peči opravljena v izobraževalnem centru (tečaji, seminarji, izpiti) in v ODP (priložnostne zaposlitve strežnega osebja). Delo preko polnega delovnega časa V celotni DO ugotavljamo veliko povečanje nadurnega dela. V primerjavi z letom 1986 se je povečalo število delavcev, ki so opravljali delo preko polnega delovnega časa za 81.85 %, število opravljenih nadur se je povečalo za 359.34 %. Vsak zaposleni je v poprečju opravil 38.81 nadurnega dela. Največje povečanje nadurnega dela izkazujejo v TOZD Glinica, Proizvodnja in Vzdrževanje. Največ nadurnega dela je opravljenega v TOZD Vzdrževanje, kjer je v poprečju vsak zaposleni opravil 94.24 nadur oz. 2/3 zaposlenih redno mesečno opravlja nadure do dovoljene višine 30 nadur mesečno. Štipendiranje - redni študij V letu 1987 smo razpisali 143 kadrovskih štipendij od II. do VII. stopnje strokovnosti in sklenili na novo skupaj z 77 štipendisti pogodbe o štipendiranju. Trenutno imamo 179 štipendistov po stopnjah. Primerjava z razpisom in podeljenimi štipendijami nam kaže na to, da je ostalo nepodeljenih 66 štipendij ali 46 %. Ostale so nepodeljene štipendije tehniških usmeritev na IV. stopnji -LIVAR - TALILEC in na VI. in VII. stopnji - ING. in DIPL. ING. STROJNIŠTVA, ELEKTROTEHNIKE IN METALURGIJE. Interno dopolnilno izobraževanje v IC TGA V letu 1987 se je usposobilo v IC TGA naslednje število delavcev: Poklic število Žerjavovodja 24 Voznik el. vozička 16 Voznik viličarja PKV delavci 20 48 Vozniki specialnih vozil vanodni masi in elektrolizah 23 VKV delavci 2 Delo na napravah na zemeljski plin 134 Skupaj: 267 Zdravstveno varstvo Rekonvalescenti - delavci z začasno zmanjšano delazmožnostjo. V letu 1987 je bilo 83 delavcev, ki so bili začasno manj zmožni za svoje delo ali pa so bili premeščeni na drugo delo. Aktivna rekreacija - Aktivne rekreacije se je udeležilo 196 delavcev in sicer: 114 delavcev v Ptujskih toplicah 182 delavcev v Crikvenici. Socialno varstvo delavcev V lanskem letu je obratna ambulanta uvedla invalidski postopek za 117 delavcev. Invalidska komisija podjetja je zasedala 11 krat in obravnavala 110 primerov. Prvič je bilo obravnavanih 78 delavcev, zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja pa drugih 24 delavcev in tretjič 8 delavcev. Zaradi prerazporeditev invalidov v nove obrate smo prosili invalidsko komisijo za soglasje za 36 del. invalidov. Invalidska komisija pri SPIZ je v letu 1987 priznala I. kat. invalidnosti 30 delavcem, II. kategorijo 7 delavcem, III. kat. invalidnosti 45 delavcem in 18 delavcem spremenjeno delovno zmožnost. Na poklicno re habilizatijo smo napotili 1 sodelavca. Da se problematika zaposlovanja invalidov in delavcev spremenjeno delovno zmožnost povečuje, pove delež invalidnosti v strukturi zaposlenih v TGA na dan 31. 12. 1987: tozd štev. tozd Delovni invai. štev. zap. II. Kat. III. kat. Skupaj N % SDZ N % Skupaj N % Glinica 384 28 28 7.2 7 1.8 35 9.1 Proizv. 531 6 42 48 9.0 19 3.5 67 12.6 Predel. 257 4 67 71 27.6 7 2.7 78 30.3 LLBK 219 3 3 1.3 3 1.3 Vzdrž. 543 7 48 55 10.1 23 4.2 78 14.3 Promet 151 1 15 16 10.6 4 2.6 20 13.2 KK 83 4 6 10 12.0 4 4.8 14 16.8 DSSS 422 8 83 91 21.5 10 2.3 101 23.9 TGA 2590 30 292 322 12.4 74 2.8 396 15.2 % 81.3 18.6 100 Psihološka in sociološka dejavnost Psihologinja in sociologinja sta opravili več raziskovalnih nalog ter aktivno sodelovali pri izbiri kadrov za nove obrate ter pri selekciji kadrov, ki so zaprosili za sprejem v TGA. Obdelanih je bilo okrog 1300 anket in 120 intervjujev ter opravljenih 854 psiholoških pregledov. Zaključek Kljub relativno ugodnim ugotovitvam analize o kadrovski politiki v letu 1987 pa moramo opozoriti na problem nezmanjšanega deleža delavcev, ki ne izpolnjujejo pogoja strokovne izobrazbe za dela oz. naloge, ki ga opravljajo. Ta delež se kljub povečevanju deleža strokovno usposobljenih delavcev ni zmanjšal (okrog 35 % vseh zaposlenih). Slaba strokovna usposobljenost delavcev je eden od glavnih razlogov za nizko kvaliteto opravljenega dela in velikega števila zahtev po ponovnih intervencijah v proizvodnem procesu ali pri vzdrževanju naprav in strojev. Z začetkom obratovanja sodobnih strojev in naprav, ki smo jih dobili s projektom MPPA1 se seveda še povečuje ta problem. Zavedati se moramo, da so le ustrezno usposobljeni delavci edino zagotovilo za uspešno in kvalitetno delovanje vseh strojev in naprav ter za ustrezno kvaliteto proizvodov. Zato bo glavna aktivnost na področju kadrovske politike v letu 1988 usmerjena v zmanjšanje razkoraka med zahtevano in dejansko izobrazbo zaposlenih na vseh delih v TGA. Razporeditve za določen čas bomo podaljševali le tistim, ki se bodo vključili v sistem izobraževanja in pridobivanja ustreznega znanja. Za ostale, ki se ne bodo hoteli vključiti v sistem usposabljanja, pa bomo postopoma poiskali dela, za katera bodo ustrezno usposobljeni, na njihova dela pa razporedili strokovno ustrezno usposobljene delavce. Strokovnost, znanje in večji poudarek razvoju na vseh področjih so edina zagotovila, da se delovna organizacija ne bo znašla v podobni situaciji kot pred letom 1983! Božo Glazer 5. izbere se eno ali dve področji, ki sta prednostni, 6. vodenje se izvaja iz prakse, v povezavi z njo, saj najboljši managerji prežive veliko časa med delavci, v proizvodnji, 7. glavna usmeritev je navzven h kupcu — "kupec ima zmeraj prav”, 8. kontrola se izvaja s kolegialnim tekmovanjem, 9. pomembni sta kvaliteta in stroški. b) ohlapnost ("mehko” vodenje) opredeljujejo: 1. visoka stopnja neodvisnosti posameznikov, teamov, oddelkov, 2. permanentno eksperimentiranje na raznih področjih, 3. pozitiven feedback na ideje sodelavcev, podrejenih, 4. močne socialne vezi, 5. svobodni, angažirani ’’šampioni” -inovatorji, 6. klubi, atmosfera campusa. Za model MBWA (Managment by Wandering Around) organizacije, ki sta ga razvila Peters in Watermann je značilno: 1. Vrednosti sistem temelji na kvaliteti, zamenljivosti, usmerjenosti k kupcu -motto je ’’biti najboljši”; 2. Strategija je jasna, produktno tržna, nekvantitativna, ne postavlja se planov in ciljev; 3. Organizacijska struktura je enostavna, stabilna, mobilna, velja načelo ’’small is beautiful", čeprav se tudi največje korporacije dobro znajdejo in so okretne; 4. Poudarek je na ljudeh in ne na organizaciji, produktivnost se dosega z ljudmi, ne z vlaganji v objekte, usmer- jena je k pozitivnemu spodbujanju, tekmovanju, sproščenemu komuniciranju; 5. Stil vodenja je kombinacija ’’trdo” -’’mehkega” stila; 6. Za sisteme je značilna sistematičnost, sistemi nagrajevanja in motiviranja; 7. Sposobnosti - pomen se daje izjemnim znanjem, sposobnostim, zaupa se v sposobnosti delavcev, inovativnosti, veliko pozornosti se posveča izobraževanju vseh zaposlenih, identifikaciji s podjetjem, sposobnosti prispevati k uspešnosti podjetja. Če bi poskušali strniti vse značilnosti MODERNE ORGANIZACIJE, potem bi lahko dejali, da zanjo velja: 1. vodstvo vedno bolj skrbi za organiziranost dela ad hoc skupin, katerih delo temelji na strokovnosti, 2. organiiacija delg je teamska (skupinska), 3. različna stališča, kulture, klima, pbstoj neformalnih skupin so nekaj popolnoma normalnega, 4. velik pomen se daje projektnim skupinam, 5. obstaja načelo odprtih vrat za vsakega zaposlenega do najvišjega vodilnega, 6. v samem vodstvu je vedno nekdo, ki nudi pomoč inovatorjem, 7. delo je zasnovano na obstoju večih projektov, ki tečejo vzporedno. 8. znotraj organizacije obstaja konkurenčni princip, 9. sistem je avtonomen in samostojen. In kako je pri nas? Po maniji "tozdiranja”, ’’sozdir-anja”, smo v fazi raznoraznih reorganizacij, kot da nam lahko spremembe v sami organiziranosti prinesejo ne vem kakšne izboljšave ob bolj ali manj nespremenjenih načinih poslovanja in obnašanja tako države kot gospodarskih subjektov (ki se žal vedno bolj spreminjajo v objekte) in posameznikov. Naše organizacije združenega dela ne morejo več ’’živeti”, ker so se na spremembe v sebi in od zunaj odzivale z vedno večjim postavljanjem pravil, abstraktnim planiranjem, postavljanjem norm, niso pa predvidele cilje, akcije, delovanja - sistem je postal ppekompliciran, da bi ga lahko nadzorovali. Praksa delovnih organizacij seje morala prilagajati sistemu, ki je postavljal pravila in cilje iz samega sebe ne glede na prakso, ki je šla bolj ali manj uspešno svojo pot. Tako smo lahko in še vedno lahko poslušamo ’’brihtne” izjave v stilu: "Sistem je dober, samo izvajati ga je treba”. Če si pogledamo obstoječo zakonodajo na eni in prakso na drugi strani, vidimo, da npr. ZZD določa organizacijo dela tako v zdravstvu, kot na univerzi in kot v metalurgiji (monotipska organiziranost), čeprav vemo, da so si te organizacije prej različne, kot podobne. Tudi organiziranost v sozde je z vidika prakse vprašljiva, saj nimajo resursov pameti, kapitala, ne določajo kadrovsko in razvojno politiko svojih članic in še bi lahko naštevali. Kljub vsemu pa si poglejmo, kako se v vsej tej zmedi znajdejo uspešne in učinkovite delovne organizacije v Sloveniji. Raziskava 200 najbolj uspešnih delovnih organizacij v Sloveniji je pokazala, da znotraj enake zakonodaje obstajajo zelo različne organizacijske strukture in da se organizacije dokaj različno in uspešno prilagajajo. Za uspeh uspešnih delovnih organizacij je bistvenega pomena organizacijska kultura vodstvenih in vodilnih delavcev. Organizacijska kultura v teh delovnih organizacijah temelji na tem, da imajo vodilni delavci: 1. sanjske predstave, ideje, ki jih posredujejo na nižje nivoje, 2. močno si žele realizacije novih zamisli, idej, 3. vzbujajo navdušenje med vsemi zaposlenimi, 4. razvijajo zaupanje v ideje, delo sodelavcev, 5. kažejo zanos, strast, ’’obsedenost” za realizacijo projektov, 6. oblikujejo čut odgovornosti pri vseh delavcih, ki na kakršenkoli način sodelujejo v procesu nastajanja novega produkta od ideje do realizacije. Tudi v TGA smo ugotovili, da se s staro organizacijo dela ne da več delati in dosegati dobrih rezultatov, da so nujne spremembe. Prva faza reorganizacije je za nami, čaka nas še precej dela, čas pa bo pokazal v kolikšni meri smo bili pripravljeni in sposobni sprejeti in osvojiti načela moderne organizacije in seveda spremeniti svoj način razmišljanja in dela. Lilijana Ditrih IZ KADROVSKO SOCIALNE SLUŽBE Že drugo desetletje ugotavljamo, da je invalidnost v naši delovni organizaciji vedno težje rešljiv problem. Izraža se v visoki frekvenci nastanka invalidnosti v TOZD, kjer je najmanj možnosti za zaposlitev invalidov in vedno manjših možnostih za zaposlitev leteli v delovni organizaciji. Delež zaposlenih delovnih invalidov in delavcev s spremenjeno delovno zmožnostjo je bil v TGA na dan 31. 12. 1987 14,56 % vseh zaposlenih (vključno z DE LLBK Trbovlje). Popolna usklajenost med preostalimi delovnimi zmožnostmi in potrebami oz. pogoji drugega ustreznega dela je redka, zato izražajo delovni invalidi nezadovoljstvo. Prav-tako pomeni razporeditev po invalidski komisiji mnogokrat degradacijo glede na delo, na katerem so delavci postali invalidni. Taka neusklajenost pa pomeni dodatno obremenitev ostalih delavcev v skupini in povzroča večje zaposlovanje novih delavcev ter onemogoča normalno organizacijo dela. Pri mlajših delavcih se pojavlja tudi nepripravljenost za delo, posebej izmensko, čeprav bi ga, po mnenju invalidske komisije, zmogli. Nezadovoljstvo pri invalidih pa povzroča stalno večji odmik od osebnega dohodka, ki bi ga delavec prejel, če bi še delal na svojem delu. Vzrok za to so spremembe v vrednotenju del. Zakonodaja s področja invalidskega zavarovanja predvideva spremljanje sprememb v osebnem dohodku le na drugem delu, ne pa tudi na delu pred nastankom invalidnosti. Problem invalidnosti v naši delovni organizaciji je kroničen in je predmet analiz, ki so bile opravljene v letih 1973, 1978 in 1987. Tokrat vas želim seznaniti z ugotovitvami zadnje analize, v kateri obravnavam stanje invalidnosti, primerjano z letom 1978, gibanje invalidnosti v letih 1978 do 1986, nastanek invalidnosti, vzroke nastanka invalidnosti, ustreznost razporeditve, migracijo ob nastanku invalidnosti ter možnosti za zaposlovanje invalidov. Analiza je opis stanja, s primerjavo na leto 1978. Menim, da prestavlja osnovo za poglobljeno analizo vzrokov in posledic nastanka invalidnosti s sociološkega, psihološkega in ekonomskega vidika. Prikazano je gibanje deleža invalidnosti v strukturi zaposlenih v TGA v času od 1978 do 1986 (vštevši TOZD LLBK Trbovlje). I. Invalidi so predstavljali skupaj z delavci s spremenjeno delovno zmožnostjo na dan 31. 12. 1986 14,56 % zaposlenih v TGA. Število delovnih invalidov in delavcev s spremenjeno delovno zmožnostjo se je v primerjavi z letom 1978 zvišalo na 70,69 %. Večina (357 ali 94,69 %) jih je delovnih invalidov III. kategorije invalidnosti in delavcev s spremenjeno delovno zmožnostjo, katerim je potrebno zagotoviti drugo ustrezno delo v polnem delovnem času. Poprečna starost zaposlenih invalidov je 45,88 let in se je glede na leto 1978 znižala, poprečna skupna delovna doba pa se je zvišala in je v letu 1986 24,04 let. Oba podatka povesta, da bo potrebno večini v tej kategoriji delavcev nuditi drugo ustrezno delo še naslednjih 16 let. V skupini jih je okrog 100, ki bodo v naslednjih 5 letih izpolnili pogoj za upokojitev. Za zaposlene invalide je značilno, da imajo zelo nizko šolsko izobrazbo. Večina (238 ali 62,23 %) jih nima končane osnovne šole. V TGA jih je v skupini z nedokončano osnovno šolo (871 ali 29,72 %). To predstavlja veliko oviro pri razporejanju na druga dela ob nastanku invalidnosti, saj ni osnove za prešolanje, niti za zaposlitev na zahtevnejših delih. Večina delovnih invalidov (248 ali 65,78 %) jih je v skupini nekvalificiranih, polkvalificiranih in delavcev z interno kvalifikacijo. Ker je podobna struktura v TGA, ni pričakovati povečanja možnosti preventivnega kroženja delavcev, niti napredovanja s prešolanjem v primeru nastanka invalidnosti. Najvišja frekvenca nastanka invalidnosti je v DE Proizvodnja, saj je (164 ali 43,50 %) vseh zaposlenih invalidov postalo invalidnih v tej TOZD, sledita ji TOZD Vzdrževanje in TOZD Glinica. Poprečna starost zaposlenih invalidov je bila ob nastanku invaldnosti 38,96 let. Najnižja v TOZD Trbovlje, sledi TOZD Predelava, TOZD Proizvodnja in TOZD Vzdrževan, ' 'Šolska izobrazba in strokovna usposobljenost delovnih invalidov je ostala takorekoč na isti stopnji od nastanka invalidnosti dalje. Le 5 delavcev si je po nastanku invalidnosti s poklicno rehabilitacijo pridobilo višjo strokovno usposobljenost. Temu primerne so tudi razporeditve na manj zahtevna dela ob nastanku invalidnosti. Poprečni staž v TGA ob nastanku invalidnosti se je v primerjavi z letom 1978 pri delovnih invalidih znižal, kakor tudi poprečna starost ob nastanku invalidnosti. Ker je poprečna starost zaposlenih v TGA nižja od poprečne starosti ob nastanku invalidnosti za 3 leta, popr. staž zap. v TGA pa nižji le za dobro leto od poprečnega staža ob nastanku invalidnosti, ni računati na padec nastanka invalidnosti. Invalidnost v TGA Stanje invalidnosti in spremenjene delovne zmožnosti na dan 31. 12. 1986. Prikazani so podatki o zaposlenih invalidih in delavcih s spremenjeno delovno zmožnostjo skupaj, primerjani na leto 1978. Prikaz podatkov po TOZD in DSSS: Zaradi posledic poškodb pri delu je postalo invalidnih 24 delavcev. Poklicna bolezen je vzrok nastanka invalidnosti le v 5 primerih, čeprav bi glede na delovne in ekološke pogoje lahko sklepali, da so bolezni mišičnega, kostnega in vezivnega tkiva ter bolezni respiratornega sistema tudi posledica daljšega neposrednega vpliva škodljivosti in težkega fizičnega dela na delavca. Skoraj desetina zaposlenih invalidov je postala invalidnih zaradi posledic duševnih motenj, od tega je v 6 primerih glavni vzrok alkoholizem. Tudi v tem primeru gre verjetno za posledice izmenskega dela, dela v težkih pogojih in izpostavljenosti ropotu, vibracijam ter delu v prisiljenem položaju. Pomanjkanje drugih ustreznih del je povzročilo, da po nastanku invalidnosti (53 ali 14,05 %) zaposlenih invalidov ni ustrezno razporejenih. Ostali so na svojih ali drugih delih z omejitvami, kar pomeni, da ne morejo opravljati drugega dela v celoti. S tako skupino je najbolj obremenjena TOZD Vzdrževanje. Podatki o migraciji delavcev ob nastanku invalidnosti iz TOZD-a v TOZD oz. DSSS povedo, kako malo je možnosti za razporeditev delavcev v TOZD z najvišjo frekvenco nastanka invalidnosti. Največ se jih preseli v DSSS, kjer predstavljajo invalidi 25,99 % vseh zaposlenih in v TOZD Predelavo v obrat za proizvodnjo izparilnikov. Formalne možnosti za zaposlitev invalidov predstavlja 114 del oz. nalog, ki so določena kot dela, primerna za invalide. Ta dela pašo zasedena z invalidi le 63,82 %, ostalo pa z neinvalidi. Poprečna stopnja nastanka invalidnosti (tudi inv. upokojitve) in SZD v letih 1978 -1986 je bila 2,64. Prikazani podatki so prognozo iz leta 1978, da stopnja nastanka invalidnosti v TGA ob nespremenjenih pogojih dela, ne bo v upadanju, potrdili. Poprečna letna stopnja nastanka invalidnosti se je od poprečne letne stopnje nastanka invalidnosti v letih 1973 - 1978, ko je bila 2, 3, dvignila v obdobju 1978 - 1986 na 2,64 % vseh zaposlenih. V stalni rasti pa je tudi poprečna stopnja zaposlenih invalidov v TGA. Tudi podatki o zaposlenih delovnih invalidih in delavcih s spremenjeno delovno zmožnostjo na dan 31. 12. 1987, ne kažejo na izboljšanje stanja v naslednjih letih. II. Na osnovi teh ugotovitev, predlagam naslednje ukrepe za preprečevanje nastanka invalidnosti in povečanje možnosti za zaposlovanje delovnih invalidov: - Uvesti modernizacijo proizvodnih naprav in humanizacijo delovnih pogojev, da bodo delavci v ugodni mikroklimi razbremenjeni fizičnih naporov. - Izvesti ekološke meritve in zdravstveno oceno posameznih delovnih mest ter tako ugotoviti škodljivosti in njihov vpliv na delavce. Na tej osnovi predlagati sanacijo delovnih mest in ekoloških pogojev, ustrezno varstvo pri delu in socialno varstvo delavcev. - S prosvetljevanjem delavcev, ustreznejšim nagrajevanjem, uvedbo možnosti napredovanja v poklicu in izboljšanjem medsebojnih odnosov, preprečiti beg v bolezen, alkoholizem in invalidnost. - Izboljšati šolsko in strokovno izobrazbo zaposlenih in postrožiti selekcijo kadrov, posebej glede izpolnjevanja pogojev šolske in strokovne izobrazbe. - Uvesti in izvajati strogo kontrolo nad izvajanjem predpisov s področja varstva pri delu in upoštevanjem tehnološke discipline. - Pri obdobnih zdravstvenih pregledih delavcev, ob ugotovitvi, da so pri posamezniku začele kapacitete upadati, pričeti poleg sanacije delovnega mesta, s preventivnimi zdravstvenimi ukrepi (aktivna rekreacija), da se slabšanje zdravstvenega stanja ustavi oz. izboljša. - Uvesti posebne nagrade inovatorjem za predloge o izboljšanju delovnih in ekoloških pogojev. Za izboljšanje pogojev pri zaposlovanju delovnih invalidov in delavcev s spremenjeno delovno zmožnostjo, predlagam: - Ob reorganizaciji delovne organizacije revidirati listo "invalidskih del” in tako povečati možnosti za zaposlitev invalidov. - Analizirati možnosti za postopno izvedbo prerazporeditve neinvalidov z "invalidskih del”. - Pri iskanju novih delavcev za prosta dela, najprej iskati delavce med invalidi vTGA. - Raziskati možnost opravljanja kooperantskih del za druge delovne organizacije. - Tudi v novih proizvodnih obratih omogočiti zaposlovanje za delo manj zmožnih delavcev. Analiza je bila posredovana vodstvu delovne organizacije in sindikata z namenom, da se s problemom seznanijo in predlagajo samoupravnim organom sprejem ustreznih ukrepov. Pričakujem, da boste tudi vi prispevali k izboljšanju razmer na tem področju. Svoje prispevke naslovite na kadrovsko službo ali jih objavite v našem glasilu. Za vaše prizadevanje, hvala. Katarina Bednjički L LikrL(i-L VLL G.Llü Lti ^LLltÌLLtlt Skoraj smo pozabili že na programsko volilno konferenco sindikata, vendar na željo mnogih, ki hočejo vedeti, kaj dela sindikat, objavljamo poročila, kot so bila pripravljena za konferenco. Čas za razpravo nikoli ni mimo, zato bi bilo lepo, da bi se pismeno oglasili tudi tisti, ki imajo ”za vogalom” veliko pripomb, na mestu, kjer bi bilo zaželeno, da bi spregovorili, pa molčijo. NAZDORNI ODBOR PRI KOOS TGA ’’BORIS KIDRIČ” KIDRIČEVO Ugotovili smo, da je poslovanje vodeno ažurno in v skladu z zapisniki. IO KOOS TGA je imel na razpolago 11.000.000,- din, kar je bistveno manj od planiranih sredstev (18.000.000.- din). Smatramo, da je bilo precej storjenega s tako malo denarja. Sredstva so uporabljena v skladu s Pravilnikom. Vprašljivo je uporaba sredstev po TOZD-ih in DSSS, ki-so bila namenjena za izlet in proslave. Pri tem bi se moralo posvečati več pozornosti, da se ta sredstva koristi v skladu z željami večine in da se pokriva stroške prevoza, dvorane itd. ne pa pijače. Izleti bi se naj organizirali z namenom, da spoznamo domovino in njene kulturne vrednote. — organizacija in sodelovanje pri organiziranju prireditev skupnega pomena: 8. februar, 8. marec, piknik za delavce DO, tovarniški praznik, srečanje upokojenih članov kolektiva, novoletna čestitka, — sodelovanje s komisijami in aktivi, ki delujejo pri KOOS (SAL 87, kulturne prireditve in ogledi predstav, športna srečanja), — organiziranje raznih prodaj, — priprava pravil o organiziranosti OOS in KOOS... Nanizal sem le nekaj najpomembnejših aktivnosti KOOS, ki ste jih lahko sprotno spremljali in ocenjevali terse vanje vključevali, kot tudi v drobne aktivnosti, ki jih v poročilu nisem posebej izpostavil. Delo in aktivnosti sindikata je bilo v odvisnosti in v povezanosti s splošnimi gospodarskimi in političnimi razmerami. V začaranem krogu sorazmerij in nesorazmerij, usklajenosti in neusklajenosti, smo si skupno prizadevali oblikovati sredstva za skupno in splošno porabo ter osebne dohode na taki ravni, ki bi realno nagrajevala delavce za opravljeno delo, vendar smo v spletu interventnih ukrepov in narekovane gospodarske politike dosegli le zadovoljive rezultate dela, ne pa hkrati tudi realnega dohodka in možnosti delitve le tega. Poročilo nisem želel oblikovati kot popis vseh aktivnosti in dogodkov v okviru KOOS, ampak le kot spodbudo za razpravo na tej konferenci. Želim, da me v razpravi dopolnite in da skupno ocenimo in oblikujemo poročilo o našem delu, da skupno ocenimo uspešnost ali neuspešnost delovanja KOOS, primernost ali neprimernost posameznih aktivnosti in da na tej osnovi oblikujemo politiko delovanja KOOS za obdobje, ki je pred nami, da bo to kar se da uspešno, učinkovito in v zadovoljstvo vseh članov sindikata naše DO. Pred. nadz. odbora: Ljubica Hromiš Predsednik IO KOOS TGA k Janez Kotar y POROČILO O DELU KONFERENCE OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATA IN IO V OBDOBJU DECEMBER 1986 - DECEMBER 1987 Poročilo o delu KOOS in IO zajema pregled aktivnosti KOOS in IO v obdobju ■od decembra 1986 do danes. Dejavnosti in aktivnosti KOOS so potekale v skladu s Statutom in zastavljenim planom aktivnosti dela, ki smo ga v odvisnosti od potreb in pobud članov sindikata še dopolnjevali. Vse aktivnosti smo vodili preko sindikalnih skupin in na osnovi upoštevanja mnenj, predlogov in pobud IO OOS odločali oz. sprejemali ustrezne usmeritve. Prizadevali smo si, da bi naše delo potekalo homogeno in povezano z drugimi DPO. Uspešno smo sodelovali z koordinacijo sindikata SOZD Unial in občinskim sindikalnim svetom ter samoupravnimi organi v DO ter se vključevali z mnenji in predlogi v razprave in odločitve skupnega značaja. Čeprav število sej ni merilo uspešnega ali neuspešnega dela neke sredine, naj vendarle poročam, da se je v obdobju enega leta IO KOOS sestal na 6 rednih in 11 izrednih sejah. V obodbju od decembra 1986 do danes je IO KOOS organiziral razne aktivnosti ter se vključeval v aktivnosti, ki so jih vodili drugi. Naj naštejem nekaj najpomembnejših aktivnosti iz delovanja IO KOOS v obdobju preteklega leta: — obravnava SAS o novoletnempraznovanju predšolskih otrok v občini Ptuj, — obravnava zaključnega računa za leto 1986, — obravnava periodičnih obračunov ter plana za leto 1987. — razprava o poslovanju TOZD LLBK Trbovlje, ki se je v zadnjem letu znašla v poslovnih in kadrovskih težavah, — sprejem predloga za pogrebne svečanosti ob smrti upokojenih članov kolektiva (venec in žalostinka na pogrebu), — reševanje problemov v zvezi z izplačili nadomestil invalidom, — obravnava osnutka zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o združenem delu, — razprava o izhodiščih o samoupravnem organiziranju ZD v organizacijah in organih ZS, — vključevanje v razreševanje problematike štipendiranja, — obravnava sprememb in dopolnitev pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke, osebne prejemke in skupno porabo, ki je bil sprejet na referendumu 24/9-1987, — organiziranje javne obravnave osnutka makroorganizacijske strukture DO TGA ter samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD v enovito DO in statuta DO TGA, ki sta bila sprejeta na referendumu dne 28/10 1987, — vodenje aktivnosti za volitve novih samoupravnih organov enovite DO in evidentiranje možnih kandidatov za člane IO OOS in članov konference ter aktivov in komisij KOOS, — kadrovanje slušateljev v sindikalno šolo ZSS Ptuj, — sodelovanje z IO KOOS IMPOL, koordinacijo sindikata SOZD Unial ter sodelovanje v aktivnostih občinskega sindikalnega sveta Ptuj, — predlaganje kandidatov za podelitev srebrnega in zlatega znaka ob tovarniškem prazniku, — sodelovanje v kandidacijskem postopku ter ob volitvah predsednika OSS. Silos za glinico L LltrLtH V LLtiLlO Uti ^LUtilLtil KOMISIJA ZA ŠPORT IN REKREACIJO POROČILO O DELU KOMISIJE V LETU 1987 Komisija za šport in rekreacijo je v letu 1987 izvedla vse naloge, ki si jih je zadala s planom. Organizirane so bile razne oblike športne rekreacije od med-tozdovskih srečanj do dela v sekcijah in športnih društvih. Naši športniki-rekreativci so sodelovali na naslednjih športnih srečanjih in tekmovanjih: — na tradicionalnem srečanju med delavci IMPOL in TGA, ki se odvija v naslednjih disciplinah: mali nogomet, rokomet, odbojka, kegljanje, šah, streljanje, tenis in namizni tenis. — srečanje aluminijašev Jugoslavije, ki je bilo v Titovem Užicu. Sodelovali smo v pikadu, prvi pomoči, gasilski štafeti, visečem kegljišču (za invalide dela) in v streljanju. — organizirali smo medtozdovsko tekmovanje v počastitev tovarniškega praznika. — naši rokometaši že več let sodelujejo v medobčinski rokometni ligi in dosegajo solidne rezultate. — kegljači in kegljačice se udeležujejo občinskih in medobčinskih srečanj. V preteklem letu se lahko pohvalimo z občinskim prvakom na 200 lučajev, naša ekipa pa je ohranila naslov občinskega prvaka. — tudi strelci so aktivni skozi vse leto in se prav tako postavljajo z dobrimi rezultati v občinskem merilu, zraven tega pa dosegajo tudi dobre rezultate v republiškem in zveznem merilu. — tenisači so aktivni čez poletje in uspešno sodelujejo v II. republiški ligi. S prostovoljnim delom urejujejo in vzdržujejo terene v Kidričevem. — šahisti se dobivajo mesečno na hitropoteznih turnirjih in uspešno sodelujejo v kupu maršala Tita. Žal je kvaliteta športa in rekreacije v primerjavi s preteklim letom znatno padla, vendar se temu ne smemo čuditi, kajti finančna sredstva za te namene so zelo skromna. Zamislimo se lahko nad podatkom, da 2500 članski kolektiv v letošnji zimski sezoni nima niti enega samega termina v športni dvorani. KOMISIJA ZA KULTURO POROČILO O DELU KOMISIJE ZA KULTURO ZA LETO 1987 Komisija za kulturo je v letu 1987 izvajala sledeče dejavnosti: 1. Gledališke predstave — Jazavac: Ljubavni otvor — Jazavac: Jazavac pred Sudom — SNG Maribor: Benečanka — MG Ljubljana: Zločin na Kozjem otoku — Ptujsko gledališče: Človek v šipi — SNG Maribor-Ptuj : Erotični kabare 2. Razstave — Arnuš: Gobelini — Vurcer: Slike — Cenčič: Fotografije — Ošlovnik: Slike — Kerbler: Fotografije MPPA1 — Lugarič: Slike — Razstava otroških risb iz vrtca Kidričevo — Ob otvoritvah razstav smo imeli več kulturnih programov, ki so jih izvajali učenci OŠ Kidričevo oziroma pevski zbor naše delovne organizacije. 3. V Zagrebu smo si ogledali razstavo Kitajske kulture v Muzejskem prostoru. 4. Pripravili smo Kulturne programe ob: — 8. marec: Satirični kabare (SNG) Maribor — ob tovarniškem prazniku proslave v delovni organizaciji in ob srečanju upokojencev, — Štajerska minigodba ob zaključku leta 5. Aranžiranje vseh prireditev, ki smo jih imeli v okviru delovne organizacije. 6. Sodelovali smo pri organizaciji proslav in plesov (piknik, tovarniški praznik, zaključek leta...). V letošnjem letu si želimo še več kulture, od katere smo navsezadnje odvisni vsi, in želimo si več razumevanja tistih, od katerih so sredstva za kulturo odvisna. KOMISIJA ZA DRUŽBENI STANDARD Poročilo komisije Komisija deluje pri konferenci sindikata. Predstavnika je imela iz vsakega TOZD-a in DSSS. Ker se delavci najbolj pritožujejo nad kvaliteto malice je v tem obdobju bilo največ sej prav zaradi tega. Skupaj s sociologinjo je bila izvedena anketa po delilnih mestih. Delavci so odgovarjali na vprašanja, ki se tičejo malice delilnih mest in pa samih delilk. Na splošno je bila ocena, da je malica zadovoljiva razen samih pripomb na nepolni pribor — samo žlica, na higieno delilnih mest, neustrezni kosi mesa in tako dalje. V DSŠS je bila posebej izvedena anketa in so bila približno enaka mnenja. Predsednik komisije je direktno sodeloval pri pripravi jedilnika. Omogočena mu je bila tudi strokovna ekskurzija na Bled, kjer je bil shod gostinskih delavcev Slovenije. Predsednik sodeluje tudi pri razdeljevanju počitniških kapacitet. V lanskem letuje komisija predlagala tudi regresirano ceno letovanja. V letu 1986 je imela komisija skupaj s sanitarnim inšpektorjem in delavci obrata družbene prehrane delovni sestanek, na katerem smo obravnavali probleme prehrane, prevoza in priprave jedil. Vodja službe za varstvo pri delu nas je seznanil o dejanskem stanju delilnih mest v TGA. Večina jih komaj služi svojemu namenu, prav tako je posebej poostriti higieno pri samih delilkah, da ne bi prišlo do kakšnih okužb. Mislim, da ne smemo več razmišljati o skupni jedilnici ampak je treba k realizaciji le te takoj pristopiti. Ob koncu pa še tole: Upam, da je naše delo vsaj malo pripomoglo k izboljšanju standarda delavca, posebej treba paziti da bodo naše počitniške kapacitete redno, sprotno vzdrževane, da jih ne bomo zanemarili in pa da poiskušamo regresno ceno postaviti prej kot sredi leta, da bodo delavci vedeli, če se še splošno lahko prijavijo in takšno ceno tudi plačajo. POROČILO DELOVANJA GODBE ZA LETO 1987 Delavska godba šteje 32 aktivnih članov in 5 - 8 zunanjih sodelavcev. Ti so občasno aktivni v godbi zaradi študija v Ljubljani ali pa v Mariboru. Kot se iz poročila vidi je potrebno godbo kadrovsko ojačati. Na pobudo godbe se je ustanovila v šoli ’’Kidričevo” izpostava glasbene šole Ptuj, kjer se vzgaja mladi kader za potrebe godbe. Delavska godba je imela v letu 1987 povprečno 37 nastopov. Od tega je bilo 12 nastopov po naročilu zunanjih naročnikov. Vse naloge ki so bile posredovane s strani IO KOOS TGA in vodstva DO smo realizirali. Nastope smo skrčili na minimum zaradi inflacije, ki nam pridno manjša finančne sredstva oz. dotacije. Kljub težavam, ki nastanejo pri delovanju orkestra je čutiti velik posluh IO KOOS in vodstva DO. Samo s takšnim pristopom lahko delavska godba normalno deluje. V letu 1988 se morajo v naši DO ustvariti pogoji, da se za godbo nabavijo nove uniforme. Uniforme, ki jih sedaj uporabljamo so dotrajane stare 10 let. Že sam izgled godbe je sramoten, ko predstavljamo DO TGA Kidričevo. Sklep UO godbe je, da se tudi v zaključkih in sklepih na letni konferenci sindikata vključi potreba po nabavi uniform za pihalni orkester. V DO se bomo morali dogovoriti katere aktivnosti oz. aktive bomo obdržali in jih tudi primerno financirali. Na koncu poročila se bi zahvalil v imenu UO godbe IO KOOS in vodstvu DO za pomoč in razumevanje pri delovanju delavske godbe TGA. POROČILO O DELU MOPZ TGA V LETU 1987 Moški zbor TGA je v letu 1987 deloval po zastavljenem programu, kljub pomanjkanju sredstev in krizi v glasovnem sestavu. V tem letuje namreč odšlo nekaj starejših pevcev, ki smo jih že nadomestili z novimi, vendar se v takšnem primeru nujno skrči program in repertoar pesmi. Tako zbor doživlja neko prenovo, ki se bo ob zagotovitvi finačnih sredstev prav gotovo pozitivno odrazila. Zbor trenutno šteje 20 pevcev, vadimo pa dvakrat tedensko po dve šolski uri v DU Kidričevo. V letu 1987 smo sodelovali na več proslavah, kulturnih dogodkih (otvoritve razstav, promocije), sodelovali smo pri pogrebnih svečanostih umrlih članov kolektiva in izvedli skupno večdnevno vajo. Se posebej odmeven je bil naš skupni nastop ob tovarniškem prazniku z MoPZ Grajena in naš nastop v gledališču Ptuj. Upravni odbor zbora se je sestajal po potrebi. Sodelovanje z KOOS TGA je bilo zadovoljivo, pogrešamo pa več sodelovanja z občinskimi institucijami. Tovariški pozdrav! POROČILO O POSLOVANJU V LETU 1987 Naloge delegatk Aktiva žena v letu 1987 so bile realizirane po planu. Prva zastavljena naloga je bila organizacija praznovanja 8. marca za naše žene. Zaradi stabilizacijskih ukrepov smo se odločile, da v letu 1987 spremenimo način prazovanja. Naše delavke so v soboto 7. 3. 87 končale z delom ob 12.00 uri, ob 13.00 uri pa so bile vabljene v restavracijo Kidričevo kjer se je odvijal kulturni program. V kulturnem programu so sodelovali igralci satiričnega kabareja iz SNG Maribor, manekenke pa so nam prikazale modne utrinke za leto 1987. Vsaka delavka TGA je prejela tudi skromno darilo. Vsako leto ob tovarniškem prazniku priskočimo na pomoč pri pogostitvi naših upokojencev. Letos se je za to akcijo odločilo 15 delavk. Denarna pomoč ni bila razdeljena, ker prošenj zanjo ni bilo. V mesecu novembru je stekla akcija zbiranja denarnih sredstev (prostovoljna) za bolno deklico Urško Kokalj, učenko četrtega razreda osnovne šole. V to akcijo je bila vključena skoraj cela Slovenija. Sredstva, ki so se zbrala so omogočila Urški čimprejšnje zdravljenje v Angliji. V naši DO je bilo zbrano 535.700,- din, TOZD Glinica je zbrala posebej cca 200.000,- din. Tako da je bilo zbranih skupaj 735.700,- din. Po predhodnem telefonskem pogovoru z Urškino mamico so se sredstva nakazala na žiro račun družine. AKTIV KRVODAJALCEV TGA ’’BORIS KIDRIČ” KIDRIČEVO POROČILO V letu 1987 je Aktiv krvodajalcev štel 520 članov. Odvzema krvi se je udeležilo 315 krvodajalcev. Imeli smo 437 rednih in 13 izrednih odvzemov krvi, kar je za 16 % ali 70 odvzemov manj v primerjavi z letom 1986. Ta podatek je že zaskrbljujoč in vprašujemo se zakaj število aktivnih krvodajalcev upada. So pa med njimi tudi taki, ki kri darujejo 3 krat nekateri celo 4 krat na leto, kar jim gre vsa pohvala. Aktiv je organiziral aktivno rekreacijo v Crikvenici, katere se je udeležilo 48 krvodajalcev. Izveden je bil letni občni zbor na katerem smo poudarili našo prvenstveno nalogo, da si pridobimo čimveč novih delavcev, ki bi postali aktivni krvodajalci. Sprejeta je bila tudi pobuda, da bi krvodajalec ob odvzemu krvi imel dva prosta plačana dneva kot da bi delal. Ce bi v DO to pobudo osvojili, bi se aktiv odpovedal namenske rekreacije v Crikvenici. Ob tej ugodnosti je za pričakovati večji odziv pri mladih zdravih delavcih, da se vključijo v to humano akcijo. Vsipa se bomo trudili za uresničevanje humanih nagnjenj, posebno za izboljšanje zdravstvenega stanja,'socialne blaginje, humanih odnosov med ljudmi in medsebojne solidarnosti, vzajemnosti in pomoči. Disciplinski ukrepi 1. KRIŽANEC Ivan, mat. št. 7420, DE Promet, dne 21. 3. 1987 ni upošteval določil poslovnega reda pri opravljanju premika, izrečen ukrep — javni opomin. 2. GALUN Jože, mat. št. 3727, DE Promet, dne 21. 3. 1987 ni upošteval določil poslovnega reda pri opravljanju premika, izrečen ukrep — javni opomin. 3. MEDVED Ivan, mat. št. 3124, DE Promet, dne 9. 10. 1987 neopravičeno izostal z dela 6 ur, izrečen ukrep - javni opomin in plačilo 6 % OD. 4. MARINIČ Daniel, matična št. 7322, DE Proizvodnja glinice, dne 17. 10. 1987 neopravičeno izostal z dela 2 uri, izrečen ukrep — prenehanje DR, odloženo za dobo 12. mesecev in plačilo 2 % OD. 5. KAUČEVIČ Dušan, mat. št. 5594, DE Vzdrževanje, imel dne 16. 9. 1987 ob pregledu garderobne omarice v njej razne predmete, izrečen ukrep — prenehanje DR. odloženo za dobo 6 mesecev. 6. HAZIMALI Franc, mat. št. 7061, DE Predelava aluminija, dne 20. 4. 1987 ni kontroliral stanje vode v kletnih prostorih in je zaradi nepazljivosti prišlo do zalit j a kletnih prostorov ter nato v nočni izmeni do izpada transformatorja za obrata stara livarna, izrečen ukrep — prenehanje DR, odloženo za dobo 3 mesecev. 7. AVGUŠTIN Martin, mat. št. 2880, DE Predelava aluminija, dne 20. 4. 1987 ni kontroliral stanje vode v kletnih prostorih in je zaradi nepazljivosti prišlo do zalitja kletnih prostorov ter nato v nočni izmeni do izpada transformatorja za obrata stara livarna, izrečen ukrep - prenehanje DR, odloženo za dobo 3 mesecev. 8. STRELEC Jakob, mat. št. 3079, DE Predelava aluminija, dne 20. 4. 1987 ni kontroliral stanje vode v kletnih prostorih in je zaradi nepazljivosti prišlo do zalitja kletnih prostorov ter nato v nočni izmeni do izpada transformatorja za obrata stara livarna, izrečen ukrep - prenehanje DR, odloženo za dobo 3 mesecev. 9. SARKIČEVIČ Duško, mat. št. 7314, DE Predelava aluminija, od dne 5. 10. 1987 neopravičeno izostaja za dela, izrečen ukrep -prenehanje DR in sicer s 5. 10. 1987 in plačilo 40 % OD. 10. VIDOVIČ Anton, mat. št. 2362, DE Proizvodnja aluminija, dne 10. 9. 1987 nameraval odtujiti iz DO 4 kom žaganega lesa dolžine 4 m, debeline 5 cm (fosne), širine 22 cm v skupni vrednosti 45.760.-din, izrečen ukrep - opomin. 11. DOMINCFranc, mat. št. 7511, DE Proizvodnja aluminija, dne 17. 10. 1987 neopravičeno izostal z dela 2 uro, izrečen ukrep - opomin. 12. REPAK Salko, mat. št. 7636, DE Proizvodnja aluminija, od dne 17. 10. 1987 dalje neopravičeno izostaja z dela, izrečen ukrep — prenehanje DR in sicer s 17. 10. 1987 in plačilo 40 % OD. 13. ŠPRAH Cvetko, mat. št. 7292, DE Proizvodnja aluminija, dne 17. 10. 1987 neopravičeno izostal z dela 1 uro, izrečen ukrep - prenehanje DR, odloženo za dobo 6 mesecev. 14. ŽURAN Franc, mat. št. 3458, DE Proizvodnja aluminija, dne 21. 10. 1987 na viličarju prevažal dva delavca, izrečen ukrep - denarna kazen in sicer 2 % neto od meseca oktobra 1987. 15. DOGŠA Bojan, mat. št. 7647, DE Proizvodnja aluminija, dne 6. 10. 1987 zaradi vinjenosti povzročil neopravičeni izostanek, izrečen ukrep - javni opomin in plačilo 10 % OD. 16. BELŠAK Stanislav, mat. št. 7467, DE Proizvodnja aluminija, od dne 24. 10. 1987 dalje neopravičeno izostaja z dela, izrečen ukrep - prenehanje DR in sicer s 24. 10. 1987 in plačilo 40 % OD. 17. LJUBEČ Dušan, mat. št. 6968, DE Proizvodnja aluminija, dne 17. 10. 1987 zamudil na delo 2 uri, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo 2 % OD. 18. RANFL Branko, mat. št. 5477, DE Proizvodnja aluminija, dne 16. 9. 1987 neopravičeno izostal z dela 1 uro, izrečen ukrep - opomin. 19. TOPLAK Darko, mat. št. 6474, DE Proizvodnja aluminija, dne 11. 10. 1987 neopravičeno izostal z dela 2 uri, izrečen ukrep -javni opomin in plačilo 2 % OD. 20. ŠTEFANČIČ Franc, mat. št. 3795, DE Proizvodnja aluminija, dne 16. 9. 1987 neopravičeno izostal z dela 1 uro, izrečen ukrep - opomin. _ 21. SERDINŠEK Janez, mat. št. 4017, DE Proizvodnja aluminija, dne 16. 9. 1987 neopravičeno izostal z dela 1 uro, izrečen ukrepo - opomin. 22. VESELIČ Daniel, mat. št. 6409, DE Proizvodnja aluminija, dne 17. 10. 1987 neopravičeno izostal z dela 1 uro, izrečen ukrep - opomin. 23. PETEK Vlado. mat. št. 7001, DE Proizvodnja aluminija, dne 17. 10. 1987 neopravičeno izostal z dela 3 ure, izrečen ukrep - javni opomin in plačilo 3 % OD. 24. BILANOVIČ Stipe, mat. št. 7494, DE Proizvodnja aluminija, dne 11. 10. 19Š7 neopravičeno izostal z dela 2 uri, izrečen ukrep -opomin in plačilo 2 % OD. Ì5. DANKO Anton, mat. št. 6487, DE Proizvodnja aluminija, dne 13. 9. 1987 neopravičeno izostal z dela 2 uri, izrečen ukrep - opomin in plačilo 2 % OD. 26. MERC Franc, mat. št. 2315, DE Predelava aluminija, dne 4. 10. 1987 pomankljivo in malomarno izpolnjeval tehtne liste šarž, izrečen ukrep - javni opomin. 27. ŠOBA Franc, mat. št. 4120, DE Proizvodnja aluminija, dne 13. 9. 1987 neopravičeno izostal z dela 1 uro, izrečen ukrep - javni opomin. 28. LJUBEČ Bojan, mat. št. 7096, DE Proizvodnja aluminija, dne 2. in 20. 9. 1987 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep - prenehanje DR, odloženo za dobo 12. mesecev in plačilo 20 % OD. 29. KUMP Franc, mat. št. 6207, DE Proizvodnja aluminija, dne 13. 9. 1987 neopravičeno izostal z dela 2 uri in dne 16. 3. 1987 neopravičeno izostal z dela 1 uro, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo 3 % OD. 30. PETERNEL Zoran, mat. št. 7072, DE Proizvodnja aluminija, dne 20. 9. 1987 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — prenehanje DR, odloženo za dobo 12. mesecev in plačilo 10 % OD. 31. PLETERŠEK Roman, mat. št. 7620, DE Proizvodnja glinice, dne L 10. 1987 ni uporabljal zaščitne čelade, izrečen ukrep - opomin. 32. SOMBOLEC Srečko, mat. št. 7586, DE Proizvodnja glinice, dne 1. 10. 1987 ni uporabljal zaščitne čelade, izrečen ukrep - opomin. 33. TEODOROVIC Mirko, mat. št. 6277, DE Proizvodnja glinice, dne 27. 11. 1987 neopravičeno izostal z dela 1 uro, izrečen ukrep — prenehanje DR, odloženo za dobo 12 mesecev. 34. PREŠIČEK Anton, mat. št. 7458, DE Proizvodnja glinice, od dne 23. 11. 1987 dalje neopravičeno izostaja z dela, izrečen ukrep - prenehanje DR in sicer s 23. 11. 1987. 35. HORVAT Milan, mat. št. 6184, DE Proizvodnja glinice, dne 23. 11. 1987 neopravičeno izostal z dela 4 ure, izrečen ukrep - javni opomin. 36. JAZBEC Jože, mat. št. 7034, DE Proizvodnja glinice, dne 29. 9. 1987 ni opravil čiščenja pod 3. peči, izrečen ukrep - opomin. 37. KRIŽNJAK Bojan, mat. št. 7612, DE Proizvodnja glinice, dne 9. 11. 1987 neopravičeno izostal z dela 1 uro, izrečen ukrep - opomin. 38. MAROH Vincenc, mat. št. 6896, DE Vzdrževanje, dne 9. 10. 1987 poskušal odtujiti iz DO 1 liter benzina - mešanice, izrečen ukrep - javni opomin. 39. REBERNIK Robert, mat. št. 6868, DE Predelava aluminija, dne 17. 9. 1987 zapustil DO, brez predpisanega dovoljenja, izrečen ukrep — prenehanje DR, odloženo za dobo 12. mesecev in plačilo 5 % OD. 40. MURKO Janez, mat. št. 7137, DE Vzdrževanje, dne 5. 6. in 7. 10. 1987 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep - prenehanje DR. odloženo za dobo 12. mesecev in plačilo 30 % OD. 4L MITIČ Bratislav, mat. št. 7429, DE Proizvodnja aluminija, dne 22. 9. 1987 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep - javni opomin in plačilo 10 % OD. 42. PINTARIČ Filip. mat. št. 4172, DE Proizvodnja aluminija, den 19. 9. 1987 zaradi vinjenosti povzročil neopravičeni izostanek z dela, izrečen ukrep - javni opomin in plačilo 10 % OD. 43. HOJNIK Stanko, mat. št. 7171, DE Proizvodnja glinice, dne 31. 10. 1987 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep - prenehanje DR, odloženo za dobo 9 mesecev in plačilo 10 % OD. 44. JOVANOVIČ Slobodan, mat. št. 6534, DE Predelava aluminija, dne 17. 10. 1987 ni hotel pospraviti oz. zložiti okrog 20 aluminijastih hlebčkov, žalil predpostavljenega delavca, ni zložil šaržo hlebčkov in ker je ob 2. uri zapustil delovni mesto, izrečen ukrep - prenehanje DR in sicer s prvim dnem po dokončnosti odločbe. 45. ŽUMER Jože, mat. št. 6392, DE Glinica, dne 17. 10. 1987 neopravičeno izostal z dela. izrečen ukrep javni opomin in plačilo pavšala v znesku 10 % OD. 46. SMOLINGER Jakob, mat. št. 3503, DE Predelava aluminija, 23. 10. 1987 malomarno opravljal dela, izrečen ukrep - javni opomin. 47. PLANINŠEK Anton, mat. št. 7604, DE Predelava aluminija, 26. 11. 1987 nameraval odtujiti iz DO jekleno cev, izrečen ukrep javni opomin. 48. ARNUŠ Milan, mat. št. 5364, DE Proizvodnja aluminija, 4. 10 1987 neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep - prenehanje DR, odloženo za dobo 9 mesecev in plačilo pavšala v znesku 10 % OD. 49. HOJNIK Stanko, mat. št. 5802, DE Predelava aluminija, 14. 11. 1987 povzročil nered v DO, izrečen ukrep prenehanje del. razmerja. 50. LIČINA Gojko, mat. št. 6222, DE Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — prenehanje del. razmerja odloženo za dobo 12. mesecev in plačilo pavšala v znesku 40 % OD. 51. JEZA Stanislav, mat. št. 6882, DE Proizvodnja aluminija, 13. 11. 1987 prenesel alkohol v DO in ga užival, izrečen ukrep - javni opomin. 52. MALEK Anton, mat. št. 2104, DE Vzdrževanje, odklanja naložena dela, izrečen ukrep — javni opomin. 53. KOLARIČ Ivan, mat. št. 7404, DE Vzdrževanje, neopravičeno izostal z dela 4. 11. 1987 3 ure, izrečen ukrep — javni opomin. 54. HORVAT Ciril, mat. št. 6850, DE Vzdrževanje, dne 9. 10. 1987 poskušal odtujiti iz DO določene predmete, izrečen ukrep - opomin. 55. SLUGA Štefan, mat. št. 3090, DE Vzdrževanje, dne 27. 8. 1987 na el. vozičku prevažal delavce, izrečen ukrep — opomin. 56. WEISSBACHER Franc, mat. št. 2516, DE Vzdrževanje, dne 24. 9. 1987 hotel v DO vnesti 2 1 vina, izrečen ukrep - opomin. 57. LENDERO Danilo, mat. št. 2584, DE Vzdrževanje, dne 22. 9. 1987 na el. vozičku prevažal delavce, izrečen ukrep — opomin. 58. VILČNIK Stanislav, mat. št. 7450, DE Vzdrževanje, 19. 11. 1987 neopravičeno zapustil delo med del. časom in bil v vinjenem stanju — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 3 mesecev in plačilo pavšala v znesku 6 % neto OD. 59. ŠTUMBERGER Dušan, mat. št. 7696, DE Vzdrževanje, dne 8. 12. 1987 neopraviečno izostal z dela, izrečen ukrep javni opomin in plačilo pavšala v znesku 10 % neto OD. 60. KOREZ Jože, mat. št. 6721, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — prenehanje del. razmerja, odloženo za dobo 12 mesecev in plačilo pavšala v znesku 10 % neto OD (ponavljajoče dejanje). 61. VUK Anton, mat. št. 5971, bil v vinjenem stanju, zapustil DO brez predpisanega dovoljenja, pri tem pa ime netovariški odnos do varnostnika, izrečen ukrep — prenehanje del. razmerja, odloženo za dobo 12 mesecev (ponavljajoče dejanje). 62. GOLOB Marjan, mt. št. 7600, samovoljno zapuščal dela in delovno enoto Livarna, prihajal pod vplivom alkohola v DE in prinesel pijačo, izrečen ukrep - prenehanje del. razmerja, odloženo za dobo 12. mesecev. 63. IMAMOVIČ Euad, mat. št. 7639, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — prenehanje del. razmerja. 64. PAJEK Branko, mat. št. 6805, vozil prehitro po obratu ter trčil v vogal pisarne nadzornikov - povzročil materialno škodo v znesku 102.976 din, izrečen ukrep — prenehanje del. razmerja, odloženo za dobo 12 mesecev in plačilo mat. škode v znesku 102.976 din. 65. FRANGEŽ Stanislav, mat. št. 6213, neopravičeno izostal z dela -bil v vinjenem stanju, izrečen ukrep - prenehanje del. razmerja, odloženo za dobo 12 mesecev in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % neto OD (ponavljajoče dejanje). 66. KLANEČEK Milan, mat. št. 7002, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep - opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % neto OD. 67. LJUBEČ Dušan, mat. št. 6968, neopravičeno izostal z dela 4 ure, izrečen ukrep - prenehanje del. razmerja, odloženo za dobo 3 mesecev, plačilo pavšalne odškodnine v znesku 4 % neto OD (ponavljajoče dejanje). 68. SAJIČ Savo, mat. št. 3383, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep - javni opomin, plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % neto OD. 69. ROS Avguštin, mat. št. 6285, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep - prenehanje del. razmerja, odloženo za dobo 3 mesecev in plačilo pavšala v znesku 10 % neto OD (ponavljajoče dejanje). 70. ĐUKIČ Stojan, mat. št. 6467, ni uporabljal zaščitnih sredstev, izrečen ukrep denarna kazen in sicer 10 % neto OD (ponavljajoče dejanje). 71. BEDEN1K Milan, mat. št. 7327, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep - prenehanje del. razmerja. 72. RUŠNIČ Hasan, mat. št. 7657, neopravičeno izostal z dela, izrečen urep - javni opomin in plačil pavšalne odškodnine v znesku 30 % neto OD. 73. SENAD Ibrič, mat. št. 7630, neprimerno vedel do sodelavca, izrečen ukrep - opomin. 74. ISMET Selman, mat. št. 6466, neprimerno vedel do sodelavke, izrečen ukrep - javni opomin. 75. GABRIJEL Draga, mat. št. 7267, neopravičeno izostajala z dela, izreen ukrep - prenehanje del. razmerja. 76. KODERMAN Jakob, mat. št. 3420, poskušal iz DO dotujiti 1 liter motornega olja, izrečen ukrep -opomin. 77. HOČEVAR Leopold, mat. št. 7305, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep - prenehanje del. razmerja. 78. KOLMANIČ Andrej, mat. št. 3702, neopravičeno izostal z dela 1 uro, izrečen ukrep — javni opomin. 79. GOLOB Alojz, mat. št. 2774, neopravičeno izostal z dela 2 uri. izrečen ukrep — javni opomin. 80. STRAH Josip, mat. št. 6761, ni uporabljal zaščitnih sredstev, izrečen ukrep - opomin. 81. TOPLAK Darko, mat. št. 6474, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — prenehanje del. razmerja. 82. DOKŠA Bojan, mat. št. 7647, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — prenehanje del. razmerja, 83. PETEK Andrej, mat. št. 6928, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep - razporeditev na druga dela in naloge za dobo 6 mesecev. 84. ŠEGULA Janko, mat. št. 6536, KRAJNC Feliks, mat. št. 2044, KRAJNC Miran, mat. št. 7260, neizvrševanje del oz. nalog zaradi česar je nastala premoženjska škoda, izrečen ukrep - prenehanje del. razmerja odloženo za dobo 6 mesecev in povrnitev mat. škode v znesku 254.000 din (vsi trije). 85. FRČEČ Stanislav, mat. št. 5287, neopravičeno izostajal z dela, odklonil delo, izrečen ukrep — prenehanje del. razmerja, odloženo za dobo 12 mesecev in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 40 % neto OD (ponavljajoče dejanje). 86. VERBLAČ Emil, mat. št. 3100, neprimerno vedel do. sodelavca Tominc Maksa, izrečen ukrep — javni opomin. 87. MOHORKO Branko, mat. št. 4416, na el. vozičku peljal sodelavca, izrečen ukrep — opomin. 88. KRAJNC Danilo, mat. št. 6304, v DO poskušal vnesti 5 litrov vina, izrečen ukrep - javni opomin. 89. JAZBEC Milan, mat. št. 4227, predčasno zapustil dela, izrečen ukrep - opomin. 90. GRABAR Franc, mat. št. 4602, malomarno opravljal dela, izrečen ukrep - javni opomin. 91. SPOLENAK Branko, mat. št. 4519, med del. časom-zaužil alkoholno pijačo in bil zaradi tega odstranjen iz DO, izrečen ukrep -razporeditev na druga dela oz. naloge, za dobo 6 mesecev. 92. LEBAR Anton, mat. št. 4190, bil v vinjenem stanju in povzročil pretep na del. mestu, izrečen ukrep - prenehanje del. razmerja (ponavljajoče dejanje). 93. TODOROVIČ Aleksander, mat. št. 6967, samovoljno zapustil dela, izrečen ukrep - prenehanje del. razmerja, odloženo za dobo 6 mesecev (ponavljajoče dejanje). 94. MARTINČIČ Ciril, mat. št. 750, poskušal odtujiti iz DO 2 kom rezilnih plošč za rezanje kamna, izrečen ukrep - javni opomin. 95. KUKOVEC Roman, mat. št. 7256, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep - prenehanje del. razmerja, odloženo za dobo 6 mesecev, plačilo pavšala v znesku 10 % neto DO (ponavljajoče dejanje). 96. MUHIČ Marjan, mat. št. 7649, KARO Roman, mat. št. 7650, PLETERŠEK Roman, mat. št. 7620, KRAMBERGER Rajko, mat. št. 7617, neopravičeno izostali z dela, izrečen ukrep Muhič, Karo, Kramberger - opomin, Pleteršek — javni opomin (ponavljajoče dejanje). 97. MARZIDOVŠEK Mitja, mat. št. 7360, neopravičeno izostal z dela 4 ure, izrečen ukrep - javni opomin. 98. BILANOVIČ Zdravko, mat. št. 7128, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin, plačilo pavšala v znesku 10 % neto OD. 99. SITNIČIČ Marko, mat. št. 7446, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep - javni opomin, plačilo pavšala v znesku 10 % neto OD. 100. MOHORKO Zvonko, mat. št. 6588, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin, plačilo pavšala v znesku 10 % neto OD. 101. OVČAR Marjan, mat. št. 4954, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep - prenehanje del. razmerja odloženo za dobo 3 mesecev (ponavljajoče dejanje). 102. BABIČ Rikard, mat. št. 7360, PIŠEK Janez, mat. št. 3316 spala na del. mestu - izrečen ukrep -prenehanje del. razmerja, odloženo za dobo 3 mesecev. Pravna služba N TOVARNA GLINICE IN ALUMINIJA ’’BORIS KIDRIČ” KIDRIČEVO Razpisuje kadrovske štipendije in pomoči za študij ob delu za šolsko leto 1988/89, in sicer: ______________________________J 1. Kadrovske štipendije Poklic Stopnja zahtevnosti Število štipendij Gliničar — SKR program II. 10 Rezalec in spajalec — SKR program II. 6 Kemijski procesničar IV. 10 Livar-talilec IV. 30 Monter in upravljalec energetskih naprav IV. 3 Strojni mehanik IV. 12 Preobl. in spaj. kovin IV. 3 Oblikovalec kovin IV. 2 Vzdrževalec vozil in strojev IV. 5 Obdelovalec kovin IV. 1 Finomehanik IV. 3 Elektro energetik IV. 5 Elektrikar-elektronik IV. 1 Natakar IV. 1 Kuhar IV. 1 Kemijski tehnik v. 1 El. tehnik-energetik v. 5 El. tehnik-elektronik v. 6 Strojni tehnik v. 6 Metalurški tehnik v. 12 Prometno-transportni tehnik v. 1 Ing. strojništva VI. 5 Ing. el. energetike VI. 1 Ing. elektronike VI. 1 Ing. gradbeništva VI. 1 Dipl. ing. kem. tehnologije VIL 1 Dipl. ing. avtomatike VII. 4 Dipl. ing. strojništva VII. 7 Dipl. ing. elektronike VII. 1 Dipl. ing. energetike VII. 2 Dipl. ing. računalništva VII. 1 Skupaj: 150 Sent Prijava: Kandidati za kadrovske štipendije naj pošljejo vloge na obrazcu SP 1, na naslov: TGA Kidričevo — Kadrovska služba — Izobraževalni center, Tovarniška c. 10 62325 KIDRIČEVO, do 15.5.1988. K prijavi za štipendije je treba priložiti: — fotokopijo polletnega spričevala zadnjega letnika osnovne ali srednje šole oziroma število opravljenih izpitov na visoki šoli ali fakulteti, z navedbo števila opravljenih izpitov in števila predpisanih izpitov za tekoče leto, — potrdilo o vpisu v šolo po programu srednjega usmerjenega izobraževanja, oz. o vpisu na fakulteto — višjo šolo (ali naknadno), — potrdilo o premoženjskem stanju družine in številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu, — potrdila o dohodkih staršev in družinskih članov iz preteklega koledarskega leta. Navedeni morajo biti vsi dohodki družine, ki štejejo za dohodek po predpisih o prispevkih in davkih občanov, vključno z otroškimi dodatki, štipendijami, preživninami in pokojninami. Starši upokojenci priložijo odrezek nakazila pokojnine za mesec december 1987. Pogoji za pridobitev kadrovske štipendije Za kadrovsko štipendijo lahko zaprosi kandidat, katerega dohodek na družinskega člana ne presega povprečnega mesečnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto 1987, to je 271.063.-. V primeru manjšega števila prosilcev bomo upoštevali tudi vloge kandidatov, ki bodo presegali ta cenzus. Izbira kandidatov O izbiri kandidata odloča pristojni samoupravni organ — Odbor za kadrovsko splošne zadeve DO. Pri izbiri kandidatov upoštevamo zraven učnega uspeha, nagnjenja in sposobnosti, zdravstveno sposobnost in ekonomsko socialni položaj ter dosedanje aktivnosti v šoli (tekmovanja, krožki, raziskovalno delo itd.). Obvestila o izbiri kandidatov Kandidate, ki se bodo prijavili v rednem razpisnem roku bomo z rezultati izbora seznanili do 30. 6. 1988. Če vseh razpisanih štipendij v rednem roku ne bomo podelili bomo do 31. 7. 1988 sprejemali naknadne prijave za nepodeljene štipendije. Ti kandidati bodo o izboru obveščeni do 15. 9. 1988. Višina štipendije Višina štipendije je določa s Samoupravnim sporazumom o štipendiranju. Štipendisti višjih in visokih šol tehniških in naravoslovnih usmeritev prejmejo k osnovni štipendiji še poseben dodatek za deficitarnost. 2. Pomoči za študij ob delu Poklic Stopnja zahtevnosti Število pomoči kemijski procesničar IV. 30 Livar-talilec IV. 40 Vzdržev. vozil in strojev IV. 2 Strojni mehanik IV. 2 Kuhar IV. 1 Gasilec IV. 2 Metalurški tehnik v. 3 Kemijski tehnik v. 1 Strojni tehnik v. 10 El. tehnik-energetik v. 8 Upravni tehnik v. 2 El. tehnik-elektronik v. 1 Ing. strojništva VI. 4 Ing. elektroenergetike VI. 1 Ing. kemije VI. 1 Ing. metalurgije VI. 3 Ing. elektronike VI. 1 OEC. VI. 2 Dipl. ing. eketrotehnike elektronike VIL 2 Dipl. ing. kemije VIL 1 Dipl. ing. avtomatike VIL 2 Dipl. ing. strojništva VIL 3 Dipl. ing. elektrotehnike VIL 1 Dipl. ing. metalurgije VIL 2 Dipl. oec. VIL 3 Mag. elektrotehnike VIL 1 Mag. metalurgije VIL 1 Za pomoč za študij ob delu lahko zaprosijo kandidati, ki so z dosedanjim delom dokazali velike sposobnosti in angažiranost pri delu in so perspektivni kader TGA. To oceno da vodstvo DE oz. službe. Prijavljeni kandidati bodo opravljali predpisan psihološki pregled. Mnenje poda psihologinja TGA. Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o vpisu (ali naknadno) pošljite v Izobraževalni center TGA do 15. 5. 1988. Kandidati bodo obveščeni o izboru do 31. 7. 1988. RAZSTAVIŠČE ALUMINIJ Kulturni praznik v TGA — razstava slik Borisa Žoharja Komisija za kulturo pri sindikatu je 8. februarja povabila med nas Borisa Žoharja, da smo z otvoritvijo razstave njegovih likovnih del in skrajšim kulturnim programom učencev osnovne šole Kidričevo, počastili slovenski kulturni praznik. Boris Žohar je domačin, Ptujčan, zaposlen v trgovskem podjetju MIP Mercator Ptuj kot aranžer. Z likovno umetnostjo se ukvarja od leta 1970, razstavlja pa od leta 1974 dalje. Njegova dela so v zbirki likovnih samorastnikov v Trebnjem in privatnih zbirkah po Jugoslaviji, Nemčiji, Švici, ZDA, tudi Avstraliji, Romuniji, Belgiji, Italiji na Češkem in Kanadi. Imel je več samostojnih razstav in okrog dvajset skupinskih. Prejel je številna priznanja, med njimi zlato plaketo Tabora Trebnje 83, plaketo Kurent, Ptuj 83 in najljubše - leta 84 je postal član Društva likovnih umetnikov Slovenije. O njegovem delu je predsednik Tabora likovnih samorastnikov, Janez Gartnar, zapisal: ’’Umetnik razgrinja pred nas svet kurentov, običajev, življenjskih radosti in tegob z domačega Ptujskega polja. Na vsaki sliki so grozeče temni demoni z razcvetelimi rogovi, dolgimi rdečimi jeziki in opasanimi zvonci: nekoč nepogrešljivimi simboli velikega rituala prebujanja narave. Boris Žohar skoraj realistično pre- naša te relikvije minulega na svoja platna, ko slika razigrane pohode kurentov po poljih in livadah, njihov poskakujoči ples na vaških dvoriščih in mestnih ulicah, od vinske vročice in temnih strasti podžgane pretepe, osamljenost v smrti za podrtimi ogradami ter utrujeno tavanje v blatu k daljnim obzorjem, od koder so se kurenti vsako leto vračali z novimi močmi in novem sijaju. To ni samo verno preslikavanje vidnega. Boris Žohar ve, da so bili pod tistimi maskami vedno ljudje. Zato veliki, grozljivi kurenti, ki se na njegovih slikah mogočno dvigajo nad vasjo in mestom, nad polji in vinogradi, niso toliko podobe nadnaravnih demonov z močjo, da bi v svojem objemu zau- stavili čas in napredek, kot simbolizirana moč človeka, ki je vedno nadvlada val prostor in težave. Kurenti ne obujajo mrtve preteklosti, temveč so vrisk in pesem novega. Lik kurenta Borisa Žoharja ne utesnjuje v okvire prikazovanja tradicije, nasprotno, umetnik ga podreja svoji notranji potrebi, da bi ljudem govoril s slikami in jim pove-daj čimveč, na izviren, zanimiv in preprost način.” In to mu je tudi uspelo. Štirinajst dni so bili kurenti z nami, vsak dan smo v njihovem plesu odkrivali nekaj novega in pogrešali smo jih, dokler niso na panojih zaživele podobe nečesa novega. Dan žena — razstava slik Karmen Rakuš Dan pred osmim marcem smo odprli razstavo likovnih del Karmen Rakuš, mlade oblikovalke iz Ptuja. Štirinajst dni, kolikor trajajo razstave v naši delovni organizaciji, nam je Karmen poklonila čudovito cvetje, ki ne bo ovenelo nikoli. V zameno smo ji odstopili prostor - razstavišče, na katerem si bo njene slike ogledalo veliko ljudi, tudi tisti, ki bodo prihajali v TGA službeno ali kako drugače. Tako je ta razstava stopnička več na poti k uvelj avlj anj u. O njenem delu je dr. Štefka Cobl-jeva zapisala: ”Po slikarski plati je cvetje zelo hvaležna tema, ki se ji najpogosteje posvečajo ženske. Cvetje je kot motiv primerno predvsem v začetku likovnega usmerjanja, zato se ga je prizadevno lotila tudi razstavljalka, ki se resneje ukvarja s slikanjem zadnjih 5 let. Zanima jo predvsem tihožitna tematika, ki je lahko zelo dinamična in raznovrstna v svoji pojavnosti. Zato slikarka teži k tej posebni obliki likovne izpovedi, ki ima tudi svojo interpretativno vsebino. Trenutno je to glavna misel, ki jo privlači in je tudi najbližja ter najpomembnejša pri uresničevanju njenega likovnega ideala, ki jo obenem stimulira za nadaljevanje ustvarjanja. Izgleda, da se bo še zadrževala pri tem izvoru motivov, ki se ponujajo v svoji romantični obliki, saj to spada k njeni mladosti. Resničnost likovne pripovedi je na slikah Rakuševe zajeta tudi v pestri barvitosti, z izrazitimi kontrasti, odvisnimi od slikanega objekta, kjer prihajajo bolj do izraza posamezni detajli in njihova struktura, kot pa neka širša motivna celota. Zato je-tudi razumljivo, da nekatere njene slike vsebujejo več spontanosti. Posameznih motivov se loteva z večjo doslednostjo in predimenzioni-ranjem. Likovna funkcionalnost je izražena s svetlobo, kar pa še potre- buje domiselnejšo medsebojno povezanost v obliki širšega motivnega obravnavanja. Vse to pa je stvar slikarkine bodočnosti, saj je na dobri poti, da se vključi tudi v to področje. Glavno je začeti z uveljavljanjem in razvijanjem svojih sposobnosti, kar je mlada slikarka dokazala tudi tokrat. To namreč ni njeno prvo razstavljanje, saj se je predstavila doslej z isto tematiko samostojno že dva krat in sicer na Ptuju leta 1985 in 1986, skupinsko pa je razstavljala tudi na Ptuj u leta 1985 in v Varaždinu leta 1986.” Prvo priznanje je dobila takoj po otvoritvi razstave, ko ji je učenec osnovne šole čestital rekoč: "Meni so vaše slike zelo všeč, vse je kot živo”. Tudi ostali, predvsem ženske, so bile navdušene. Kako se počuti mladi ustvarjalec ob samostojno razstavi? ’’Prijetno mi je, ko vidim, da so ljudem moje slike všeč.” Kdo vas je navdušil za slikanje? ’’Mama. Že od malega sem bila poleg, mala slika predvsem v olju in druge motive, največ staro arhitekturo.” Slikate ves čas v tej tehniki? ’’Začela sem s tempero, poskušala sem vse, vendar mi najbolj leži pastel.” Ste samouk, bi bilo drugače, če bi obiskovali likovno akademijo? ’’Verjetno bi, več bi imela časa, več bi lahko slikala. Že v osnovni šoli so me odkrili in me spodbujali naj rišem. Prav zato sem se vpisala v šolo za oblikovanje in fotografijo. Osnove sem dobila tudi na tej šoli, vse ostalo pa je stvar nadarjenosti.” Ste imeli kdaj vzornika? ”Ne, nikoli. Vse kar sem ustvarila je prišlo bolj samo od sebe. Pri vzor- nikih obstaja nevarnost, da lahko začneš kaj hitro kopirati.” Ste kdaj razmišljali o izpopolnjevanju? In pogled na tuje? ”0 seveda, z veseljem, a ni možnosti, da bi si lahko to privoščila.” Pogledate kaj strokovne revije, so vam v pomoč? ”So, vendar je najboljše, če delaš, delaš in kar nastane, nastane, nekatere slike so dobre, druge ne.” Koliko jih je? ”Ne vem, res ne vem. Veliko jih imam. Kadar naredim kaj dobrega, tiste prejšnje kar pospravim.” Kje so vse te slike? ’’Hiša jih je polna (Karmen živi skupaj s starši).” In atelje? ’’Morda kdaj pozneje, za zdaj samo sobica.” Slikate tudi po naročilu? ”Ne, nikoli.” Svoja dela tudi prodajate? ”Da, če kdo kupi, vendar delam bolj zase.” Se je hudo ločiti od slike? ”Ja, zelo, ker ne delam za prodajo, ampak zato, ker pač rada slikam.” Vas v službi poznajo kot slikarko? ”Da, tudi v službi v bistvu rišem. Oblikujem vzorce za blago.” Karmen Rakuš je likovni tehnik, zaposlena v MTT Maribor, kjer opravlja zanimivo delo in kar je najpomembnejše, dela s srcem. Vera Peklar Rešitev skladišča za tekoči naftni plin Kako smo poslovali Iz tabele I in II je razvidno, kako smo poslovali v mesecu januarju 1988. Kolona indeksi v tabeli I prikazuje proizvodnjo tekočega meseca v primerjavi s proizvodnjo v istem mesecu preteklega leta ter odnos dosežene proizvodnje v primerjavi z osnutkom letnega plana poslovanja 1988. Tabela I: Dinamika poslovanja - indeksi fizičnega obsega proizvodnje DE Enota Osnutek gospo. DOSEŽENO INDEKSI načrta Proizvod mere 1-1988 1-1987 1-1988 5 : 4 5 : 3 1 2 3 4 5 6 7 DE Proizvodnja glinice V mesecu januarju smo proizvedli 7.394 ton Al hidrata A1203, kar izkazujemo z indeksom 80 % glede na plan ter 84 % glede na enaki mesec preteklega leta. S proizvodnjo 8.796 ton kalcini-rane glinice presegamo planirano količino v osnutku letnega plana poslovanja za 1 %. Al hidrata A1203 smo v januarju proizvedli za prodajo 233 ton oz. 61 % planirane količine. Skupna proizvodnja (kalcinirana glinica in prodani hidrat) znaša 9.029 ton (indeks 100), v primerjavi z enakim mesecem preteklega leta pa smo proizvedli 265 ton manj (indeks 97). Iz tabele II je razvidno, da smo pri proizvodnji Al hidrata A1203 v prvem mesecu porabili 7 % več Na hidroksida, 9 % več pare in 17 % več električne energije kot smo načrtovali. Pri proizvodnji kalcinirane glinice pa so vse porabljene surovine manjše oz. enake planskim postavkam. V DE Proizvodnja glinice smo v januarju proizvedli tudi 1.068 ton raztopljenega vodnega stekla 38° Be in s to količino presegamo načrtovano proizvodnjo za 258 ton oz. 32 %. Proizvodnja zeolita A-suhega je v prvem mesecu 152 ton, kar izkazujemo z indeksom 80 % glede na planirano količino. DE Proizvodnja aluminija V hali A smo v januarju proizvedli 1.715 ton elektrolitskega Al in za 6 ton presegamo plansko postavko. V hali B smo proizvedli 1.940 ton elektrolitskega Al oz. 2 % manj kot smo predvidevali v osnutku letnega gospodarskega načrta. Dobre rezultate pa smo dosegli v hali B na poskusnih pečeh, saj s količino 235 ton prekoračujemo predvideno količino za 64 ton oz. 37 %. Skupna proizvodnja v elektrolizah znaša v januarju 3.890 ton in za 26 ton oz. 1 % prekoračujemo planirano proizvodnjo. Pri proizvodnji elektrolitskega Al so zadovoljivi vsi doseženi normativi, saj je dejanska poraba surovin enaka oz. manja od predvidene porabe. V prvem mesecu smo proizvedli 2.227 ton anodne mase in s to količino presegli plansko postavko za 783 ton oz. 54 %, proizvodnjo v januarju preteklega leta pa za 464 ton oz. 26%. Pri proizvodnji anodne mase smo v januarju porabili 106 % petrolkoksa, 92 % katranske smole in 97 % električne energije. V livarni I smo januarja dosegli pri proizvodnji livarniškega asortimana naslednje rezultate: Al formati za prodajo 2.296 ton (indeks 157), Al žica 143 ton (indeks 85), Al trak - ozki za prodajo 185 ton (indeks 109), Al trak — ozki za rondelice 432 ton DE Proizvodnja glinice Al hidrat AI203 t Kalcinirana glinica t Prod. hidr. AI203 t Skupaj (kalc.gl. + pr.hidr.) t Raztop. vod. steklo 38° Be t Raztop. vod. steklo 42° Be t ZeolitA-suhi t DE Proizvodnja aluminija Elektrolit. Al - hala A t Elektrolit. Al - hala B t Elektrolit. Al - hala BP t Skupaj hale A + B t Anodna masa t I. Livarna Al formati - za prodajo t - za izparil t Al žica — E Al + P-11 t Al trak-ozki za prod. t - ozkizarond. t Al trak- šir.zaprod. t - šir. zaizpar. t Al zlitine: gnetne t - gnetne za odlitke t - livarske t - livarske za odlitke t Predzlitine za last. porab. t II. DE Predelava aluminija Rondelice t Izparilniki t Skupaj l +II t Od tega: blagov. proizv. t Pretapljanje Al za tuje nar. t Predelava: rondelice t izparilniki t DE LLBK Trbovlje (indeks 97), Al trak - široki za izparilnike 697 ton (indeks 170), gnetne zlitine 331 ton (indeks 58), livarske — za prodajo 60 ton (indeks 9), livarske - za Al odlitke 141 ton, predzlitine za lastno porabo 37 ton (indeks 45). DE Predelava aluminija V tej delovni enoti smo v prvem mesecu proizvedli 180 ton rondelic (indeks 85) in 177 ton izparilnikov (indeks 91). Skupna proizvodnja celotnega livarniškega asortimana v obeh DE znaša 4.610 ton in ne dosegamo planske postavke za 206 ton oz. 4 %. Mesečna blagovna proizvodnja je 3.220 ton ih je 17 % pod predvideno količino. V januarju smo pretopili 507 ton aluminija za tuje naročnike ter predelati še 29 ton rondelic. DE LLBK Trbovlje Proizvodnja Al odlitkov znaša v januarju 128 ton, kar je 27 ton manj kot smo planirali (indeks 83) in 7 ton več kot v enakem mesecu preteklega leta (indeks 106). Gradivo pripravila: Dragica Leskovar 9.300 8.855 8.680 8.945 380 349 9.060 9.294 810 823 17 49 191 183 1.709 1.805 1.984 1.991 171 202 3.864 3.998 1.444 1.763 1.466 1.922 - 221 169 68 169 112 445 421 424 - 5 409 201 567 580 678 765 82 106 212 160 195 73 4.816 4.624 3.880 3.675 _ 61 - 84 DE Proizvodnja glinice Al hidrat AI203 - boksit t - Na hidroksid t - para t - žgano apno t - el. energija kWh Kalcinirana glinica - toplotna energija GJ - para t - Al fluorid t - el. energija kWh DE Proizvodnja aluminija Elektrolitski Al —hala A - glinica t - anodna masa t - kriolit t - Al fluorid t - el. energija kWh Elektrolitski Al - halaB - glinica t - anodna masa t - kriolit t - Al fluorid t - el. energija kWh Elektrolitski Al - hala BP - glinica t - anodni bloki t - kriolit t - Al fluorid t - el. energija kWh Anodna masa - petrolkoks t - katranska smola t - zemeljski plin t - el. energija kWh ■programiran normativ 7.394 84 80 8.796 98 101 233 67 61 9.029 97 100 1.068 130 132 152 83 80 1.715 95 100 1.940 97 98 235 116 137 3.890 97 101 2.227 126 154 2.296 119 157 83 38 143 210 85 185 165 109 432 103 97 -152 697 347 170 331 57 58 60 89 141 37 35 45 180 113 85 177 242 91 4.610 100 96 3.220 88 83 507 29 48 *2,617 2,629 100 *0,10296 0,1099 107 4,344 4,717 109 0,0734 0,0429 58 386,495 453,869 117 5,556 5,162 93 0,045 0,045 100 0,0002 0,00014 71 39,273 32,566 83 1.920 1,920 100 0,559 0,541 97 0,022 0,0249 113 0,040 0,0396 99 17.754 18.054 102 1.920 1,920 100 0,560 0,4998 89 0,020 0,0094 47 0,040 0,038 95 17.501 17.562 100 1.920 1,920 100 0,455 0,483 106 0,030 0,0153 51 0,040 0,0183 46 15.669 17.937 114 0,67165 0,711715 106 0,338015 0,311579 92 4,42 4,42 100 150 146 97 Tabela II: Pregled porabljenih najvažnejših surovin na enoto proizvoda DE Enota Osnutek Doseženo Indeks Proizvod mere plana 1988 1-1988 4 : 3 1 2 3 4 5 Kako smo poslovali DE Proizvodnja glinice V mesecu februarju smo proizvedli 7.536 ton Al hidrata A1203, kar izkazujemo z indeksom 91 % glede na plan ter 107 % glede na enaki mesec preteklega leta. V prvih'dveh mesecih smo proizvedli 14.930 ton in zaostajamo za načrtovano količino 2.692 ton (indeks 85). S proizvodnjo 7.421 ton kalcinirane glinice zaostajamo z 9 % za planirano v osnutku letnega plana poslovanja. Al hidrata A1203 smo v februarju proizvedli za prodajo 233 ton oz. 69 % planirane količine. Skupna mesečna proizvodnja (kalci-nirana glinica in prodani hidrat) znaša 7.654 ton (indeks 90), kumulativna pa je 16.683 ton (indeks 95). V tabeli II, kjer izkazujemo porabo najvažnejših surovin na enoto proizvoda, je razvidno, da smo pri proizvodnji Al hidrata A1203 v obeh mesecih porabili 101 % boksita, 99 % Na hidroksida, 110 % pare, 84 % žganega apna in 113 % električne energije. Pri proizvodnji kalcinirane glinice so vse porabljene surovine enake oz. manjše od planiranih postavk, saj smo zmanjšali porabo toplotne energije za 6 %, Al fluorida za 62 % in električne energije za 7 %. V DE proizvodnja glinice smo v februarju proizvedli tudi 993 ton raztopljenega vodnega stekla 38° Be in s to količino za 31 % presegli plansko postavko. Kumulativna proizvodnja je 2.061 ton in prav tako presegamo načrtovano količino za 31 %. Raztopljenega vodnega stekla 42° Be smo v II. mesecu proizvedli 30 ton in napram planirani postavki dosegli indeks 187. Mesečna proizvodnja zeolita A-suhega znaša 111 ton (indeks 62), kumulativna pa je 263 ton (indeks 71). DE Proizvodnja aluminija V elektrolizah smo v mesecu februarju dosegli naslednje rezultate: hala A 1.596 ton (indeks 100), hala B 1.822 ton (indeks 98), hala B-P 286 ton (indeks 179) in hala C 169 ton (indeks 44). Skupaj smo proizvedli v tekočem mesecu 3.873 ton elektrolitskega Al in za 3 % zaostajamo za predvideno količino. Kumulativna proizvodnja je dosežena s 7.763 ton in za 101 tono zaostajamo za plansko postavko (indeks 99). Pri proizvodnji elektrolitskega aluminija so zadovoljivi vsi doseženi normativi, saj je v vseh halah dejanska poraba surovin enaka oz. manjša od predvidene porabe. V februarju smo proizvedli 1.533 ton anodne mase in s to količino ne dosegamo planirane proizvodnje za 400 ton oz. 21 %, kumulativna proizvodnja pa je za 6 % nižja od načrtovane. V tem mesecu smo pričeli s proizvodnjo anodnih blokov C in dosegli 507 ton, kolikor smo tudi planirali v osnutku letnega plana poslovanja. Pri anodni masi smo prekoračili samo porabo petrolkoksa za 5 %, medtem ko smo za 8 % znižali porabo katranske smole. Poraba ostalih surovin je enaka planskim postavkam. V livarni I smo pri proizvodnji livarniškega asortimana v času I - II dosegli naslednje rezultate: Al formati - za prodajo 4.718 ton (indeks 147), Al žica 155 ton (indeks 47), Al trak — ozki za prodajo 401 tono (indeks 122), Al trak — ozki za ronde-lice 1.014 ton (indeks 118), Al trak — široki za prodajo 155 ton (indeks 19), Al trak — široki za izparilnice 538 ton (indeks 68), gnetne zlitine 918 ton (indeks 84), livarske zlitine za odlitke Iz tabele l in II je razvidno, kako smo poslovali v mesecu februarju 1988. Kolona indeksi v tabeli I prikazuje proizvodnjo tekočega leta v primerjavi s proizvodnjo v istem obdobju preteklega leta ter odnos dosežene proizvodnje v primerjavi z osnutkom letnega plana poslovanja 1988. Tabela I: Dinamika poslovanja — indeksi fizičnega obsega proizvodnje DOSEŽENO INDEKSI TOZD Enota Osnutek pl. 1986 1988 1988/87 1988 poslovanja Proizvod 7:3 mere poslovanja II Ml II l-ll ii l-ll 8:6 7:5 8:4 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 DE Proizvodnja glinice Al hidrat AI203- ’ t 8.322 17.622 7.040 15.895 7.536 14.930 107 94 91 85 Kalc. gl. -red. proizv. t 8.120 16.800 7.699 16.643 7.421 16.217 96 97 91 97 Prod. hidr. AI203 t 340 720 287 636 233 466 81 73 69 65 Skupaj (kalc.gl. + pr.hidr.) t 8.460 17.520 7.986 17.279 7.654 16.683 96 97 90 95 Raztop. vod. steklo 38° t 758 1.569 602 1.425 993 2.061 165 145 131 131 Raztop. vod. steklo 42° t 16 33 - 49 30 30 - 61 187 90 Zeolit A-suhi t 178 369 272 455 111 263 41 58 62 71 DE Proizvodnja aluminija Elektrolit. Al - hala A t 1.599 3.307 1.678 3.483 1.596 3.311 95 95 100 100 Elektrolit. Al - hala B t 1.856 3.840 1.812 3.803 1.822 3.762 101 99 98 98 Elektrolit. Al - hala BP t 160 331 188 390 286 521 152 134 179 157 Elektrolit. Al. - hala C t 386 386 - - 169 169 44 44 Skupaj hale t 4.001 7.864 3.678 7.676 3.873 7.763 105 101 97 99 Anodna masa t 1.933 3.999 4.152 5.915 1.533 3.760 37 64 79 94 Anodni bloki t 507 507 - - 507 507 - - 100 100 I. Livarna Al formati- za prodajo t 1.751 3.217 2.079 4.001 2.422 4.718 116 118 138 147 - za izparil t — - 269 490 144 227 54 46 _ Alžica-EAI + P-11 t 158 328 32 100 12 155 38 155 8 47 Al trak - ozki za prod. t 158 328 209 321 216 401 103 125 137 122 - ozki za rond. t 416 861 520 942 582 1.014 112 108 140 118 Al trak- šir. za prod. t 396 820 - 4 9 307 155 - 78 19 - šir.zaizpar. t 383 792 103 304 - 160 538 _ 177 _ 68 Al zlitine: gnetne t 531 1.098 517 1.097 587 918 114 84 111 84 - gnetne za odlitke t - - - - - - livarske t 634 1.311 385 1.150 - 161 - 101 _ _ - livarske za odlitke t - - _ _ 115 256 Predzlitine za last. porab. t 77 159 87 192 80 117 92 61 104 74 II. DE Predelava aluminija Rondelice t 198 410 188 347 161 341 86 98 81 83 Izparilniki t 162 377 76 150 165 342 217 228 91 91 Skupaj I + II t 4.884 9.701 4.461 9.085 4.470 9.081 100 100 92 94 Od tega: blagov. proizv. t 4.009 7.889 3.482 7.157 3.709 6.929 107 97 93 88 PretapljanjeAlzatujenar. t - - 16 16 597 1.104 - - - - Predelava: rondelice t - - 52 113 109 138 210 122 - - izparilniki t - - 89 173 - - - - - - tokovod za MPPAI t - - - 193 374 374 - 194 - - DE LLBK Trbovlje Al odlitki t 147 301 143 264 143 270 100 102 97 90 256 ton in predzlitine za lastno porabo 117 ton (indeks 74). DE Predelava aluminija V tej delovni enoti smo v drugem mesecu proizvedli 161 ton rondelic (indeks 81) in 165 ton izparilnikov (indeks 91). Kumulativna proizvodnja rondelic je 341 ton oz. 17 % manj kot smo načrtovali, izparilnikov pa 341 ton oz. 9 % manj kot smo načrtovali. Skupna mesečna proizvodnja celotnega livarniškega asortimana v obeh DE znaša 4.470 ton in s to količino ne dosegamo planske postavke za 414 ton oz. 8 %. V obeh mesecih smo proizvedli 9.081 ton in prav tako ne dosegamo plana za 620 ton (indeks 94). Mesečna blagovna proizvodnja je 3.709 ton in je 7 % pod predvideno količino, kumulativna proizvodnja je 6.929 ton in je dosti nižja od načrtovane proizvodnje (indeks 88) in nižja od proizvodnje v enakem obdobju preteklega leta (indeks 97). V prvih dveh mesecih smo pretopili 1.104 ton Al za tuje naročnike, predelali 138 ton rodelic za tuje naročnike in 374 ton tokovodnikov za MPPAI. DE LLBK Trbovlje Proizvodnja Al odbitkov je dosežena v februarju s 143 ton, kar je 4 tone manj kot smo planirali (indeks 97), v obeh mesecih pa smo proizvedli 270 ton in ne dosegamo planske postavke za 31 ton oz. 10 %. Gradivo pripravila: Dragica Leskovar Tabela II: Pregled porabljenih najvažnejših surovin na enoto proizvoda DE Proizvod Enota mere DCQ2END INDEKSI Osnutek plana posl. II l-ll 4:3 5:3 1 2 3 4 5 6 7 DE Proizvodnja glinice Al hidrat AI203 - boksit t *2,595 2,587 2,608 100 101 - Na hidroksid t *0,0992 0,0868 0,0983 88 99 - para t 4,344 4,804 4,761 111 110 - žgano apno t 0,0734 0,08044 0,0618 109 84 - el. energija kWh 386,495 419,709 436,626 109 113 Kalcinirana glinica - toplotna energija GJ 5,556 5,279 5,216 95 94 t 0,045 0,045 0,045 100 100 - Alfluorid t 0,0002 - 0,000077 - 38 - el. energija kWh 39,273 41,594 36,697 106 93 DE Proizvodnja aluminija Elektrolitski Al -hala A t 1,920 1,920 1,920 100 100 - anodna masa t 0,559 0,542 0,5415 97 97 t 0,022 0,0151 0,0202 69 92 t 0,040 0,0377 0,0387 94 97 - el. energija kWh 17.754 18.195 18.122 102 102 Elektrolitski Al - hala B t 1,920 1,920 1,920 100 100 - anodna masa t 0,560 0,477 0,489 85 87 t 0,020 0,0009 0,0053 5 27 t 0,040 0,033 0,0356 82 89 - el. energija kWh 17.501 16.890 17.236 97 98 Elektrolitski Al - hala BP - glinica t 1,920 1,920 1,920 100 100 - anodni bloki t 0,455 0,613 0,554 135 122 t 0,030 - 0,0069 - 23 - Alfluorid t 0,040 0,0307 0,025 77 63 - el. energija kWh 15.669 19.954 19.045 127 122 Elektrolitski Al - hala C - glinica t 1,925 1,920 1,920 100 100 - anodni bloki t 0,440 2,177 2,177 495 495 - kriolit t 0,001 - - - - - Alfluorid t 0,0175 - - - - - el. energija kWh 13.695 23.829 23.829 174 174 Anodna masa - petrolkoks t 0,67165 0,69930 0,7066 104 105 - katranska smola t 0,338015 0,310405 0,311106 92 92 - zemeljski plin Sm3 4,42 4,42 4,42 100 100 - el. energija kWh 150 150 150 100 100 ■programiran normativ Poročilo o varstvu pred požarom v letu 1987 Poročilo zajema problematiko varstva pred požarom v preteklem letu v delovni organizaciji brez TOZD LLBK Trbovlje. Leto dni po reorganizaciji varstva pred požarom je prekratek čas za dajanje kvalitetnejše ocene njene upravičenosti. Število požarov in nastala škoda od požarov v tem obdobju je osnovno merilo kvalitete. Glede na to, da je v DO registrirano 9 požarov ali 43,8 % manj kot v letu 1986 (16 požarov) ter, da je minimalna materialna škoda, je ocena pozitivna. Imenovanje pooblaščenih oseb za varstvo pred požarom po TOZD in na nivoju DO, sistematično poučevanje zaposlenih, izpostavljanje odgovornosti vodilno vodstvenih delavcev, posodabljanje gasilske opreme in s tem tudi dvig varstvene kulture se je pozitivno odrazilo na požarnovarnostne razmere v delovni organizaciji. Z reorganizacijo delovne organizacije v enovito delovno organizacijo (DO brez TOZD) ni več zakonske obveze za imenovanje pooblaščenih oseb za varstvo pred požarom po DE oz. strokovnih služb, vendar bi bilo kljub temu umestno, glede na njihove pozitivne učinke v preteklem letu, v spremembah Pravilnika o varstvu pred požarom, predvideti možnost imenovanja teh oseb po delovnih enotah oz. strokovnih službah. — TOZD Tovarna glinice — 3 požari (1/1986) 1. — Filtrirnica — vžig elektromotorja pri zagonu, zgorel del dovodnega kabla, požar so pogasili delavci obrata in dežurni gasilec. 2. - Kotlarna - samovžig premoga v silosu, ni bilo škode, požar so pogasili delavci obr ata in dežurni gasilec. 3. - Kalcinacija II. - vžig elektromotorja pri zagonu, zgorel dovodni kabel, požar so pogasili delavci obrata in dežurni gaislec. — TOZD Proizvodnja aluminija — 2 požara (2/1986) 1. — Hala B — vžig gorljive navlake, zgorel del elektro inštalacije, požar so pogasili delavci obrata in dežurni gasilec. 2. — Bala B — vžig anodne mase, zgorel del opreme na žerjavu za puljenje klinov, požar so pogasili delavci obrata in dežurni gasilec. — TOZD Predelava aluminija — 4 požari (9/1986) 1. — Nova livarna — razlitje tekočega aluminija po stikalni omari in el. inštalacijah, požar so pogasili delavci obrata in dežurni gasilec. 2. — Stara livarna — razlitje tekočega aluminija iz peči po el. inštalaciji, požar so pogasili delavci obrata. 3. — Stara livarna — razlitje tekočega aluminija iz peči po el. inštalacijah, požar so pogasili delavci obrata. 4. — Stara livarna — razlitje večje količine tekočega aluminija iz livarskega korita po podestu, aluminij so hladili delavci obrata z gasilskim C02 aparatom. Analiza požarov z vidika vzroka nastanka je pokazala, da je še vedno na prvem mestu med vzroki faktor subjektivne narave, človeška malomarnost in sicer v 55,5 % primerov (4 primeri razlitja tekočega aluminija, in en primer zanemarjanje čiščenja proizvodnega objekta — hala B, podnožje peči. Na drugem mestu med vzroki je faktor objektivne narave oz. v 44,5 % primerov (1 primer vžiga anodne mase in žerjava, 2 primera vžiga oz. pregretja el. inštalacij pri zagonu el. motorja in 1 primer samovžiga premoga v silosu). Ni težko ugotoviti, da bi že tako malo število požarov, v primerjavi z nekaj leti nazaj, lahko bilo še manjše z malo več previdnosti, predvsem delavcev, ki delajo v livarnah na pečeh s tekočim aluminijem. Zato navedena analiza mora služiti vodstvenim in strokovnim delavcem ter proizvodnih obratov kot izhodišče za izboljšanje tehnološke discipline in iskanje tehničnih rešitev, ki bi izključevale med povzročitelji požarov člo veški faktor. Vsi požari so bili pogašeni v začetni fazi in ni bilo v nobenem primeru večje materialne škode. Zato tudi ni bilo potrebe po intervenciji Industrijskega gasilskega društva TGA! Nekateri problemi, ki imajo neposreden vpliv na požarno varnost so še vedno odprti in sicer problem garažir-anja gasilskih vozil, problem prekomernega angažiranja dežurnih gasilcev z nalogami, ki nimajo nobene zveze s požarnim varstvom, neurejeni požarnovarnostni načrti, ter nepovezanost signalnih naprav - javljalcev Gradnja skladišča za anodne komplete požarov z glavno vratarnico, in obratovanje nekaterih javljalcev požara brez ustreznih dovoljenj. Zaradi pomanjkanja garažnih prostorov je eno gasilsko vozilo vedno parkirano na prostem in je v zimskem času neuporabno za hitro intervencijo zaradi izpraznjenih akumulatorjev. Prav tako se mu zaradi tega zmanjšuje življenjska doba. Problem prekomernega angažiranja dežurnega gasilca izven področja varstva pred požarom ja postal zaskrbljujoč. Kljub nekajkratnim poskusom reševanja, ni prišlo do rešitve problema zaradi pomanjkanja posluha pri nekaterih posameznikih in nezadostnega zavedanja morebitnih posledic. Ravno zaradi vse pogo-stješih del takšne narave je oddelek v zaostanku s servisiranjem in pregledom gasilskih aparatov, zmanjšano je število preventivnih pregledov protipožarnih naprav in sredstev, raznih proizvodnih naprav in objetkov, njihova pripravljenost za intervencijo je v tem času bistveno zmanjšana itd. Da teh primerov ni tako malo kažejo naslednji podatki: — v letu 1987 so bili dežurni gasilci 189 krat angažirani na drugih delih, ki v povprečju trajajo nekaj manj kot 2 uri, od tega so 96 krat prevažali mehko vodo iz kotlarne v novo livarno, 57 krat črpali vodo s črpalkami, 36 krat opravljali razna dela (polivanje nasipov, pranje cest, črpanje vode, itd.). Signalne naprave javljalcev požarov v novi delavnici gradbenega vzdrževanja niso povezane z glavno vratarnico, javljalci požarov v AOP, arhivu, PAO skladišču in telefonski centrali obratujejo brez atesta ter enake naprave vzdržuje več vzdrževalcev. Stanje na področju varstva pred požarom je na osnovi teh podatkov na zadovoljivi ravni, vendar ne tako dobro, da ne bi lahko bilo še boljše. Zato smo si zadali nalogo, da v teko- čem letu pomanjkljivosti odpravimo ter še zmanjšamo število požarov in njihove posledice. Delavskemu svetu delovne organizacije predlagamo naslednje: 1. V spremembah Pravilnika varstva pred požarom se naj predvidi možnost imenovanja odgovornih delavcev po delovnih enotah in v strokovnih službah, ter se tudi imenujejo (pri novem vrednotenju del predvideti možnost stimulacije ter delavcev skozi OD). 2. Rešiti tehnično ali kako drugače oskrbo livarne z mehko vodo in razbremeniti dežurne gasilce. 3. Z nabavo ustrezne črpalke rešiti v livarni črpanje tehnološke vode. 4. Raziskati možnosti izgradnje gasilske garaže in delavnice za servisiranje aparatov po že izdelanem projektu. 5. Inštalirati signalne naprave javljalcev požarov na glavni vratarnici. 6. Skleniti pogodbo z enim vzdrževalcem vseh javljalcev požarov. 7. Odgovorne osebe v proizvodnih enotah morajo zagotoviti tehnološko disciplino. 8. Zadolžiti odgovorne osebe (vodje projektov), da ob vsaki dogradnji ali predaji novo zgrajenih objektov obvezno dopolnijo oz. izdelajo požarnovarnostni načrt in ga izobesijo na primernem mestu. 9. Doreči organizacijo varstva pred požarom v DE LLBK Trbovlje. Vodja službe: Rajko Matijevič, ing. OBVESTILO Sodelavce obveščamp, da je rok za uveljavitev pokojninske dobe za čas opravljanja kmetijske dejavnosti — dokup let 31.12.1988 Dokup let je možen za čas od 15. 5.1945 do 31.12.1983 za obdobja, ko delavec ni bil na služenju JLA, na rednem šolanju, v delovnem razmerju ali na prestajanju zaporne kazni, če je po 15. letu starosti, skupaj z nosilcem kmetijske dejavnosti opravljal to dejavnost kot otrok ali drug družinski član. Zavarovalno dobo, ki se všteva v pokojninsko dobo, lahko delavci uveljavijo pod pogojem, če plačajo prispevek za kritje obveznosti iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kije za eno koledarsko leto v letu 1988 921.100.- din. Zahtevek lahko vložite pri Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja — pisarna Ptuj, soba, št. 15/1 — nad lekarno, in sicer vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 10. ure in v sredo od 14. do 16. ure. K zahtevku je treba priložiti: — delovno knjižico, — potrdilo o služenju JLA in — potrdilo o opravljanju kmetijske dejavnosti od komiteja za kmetijstvo, ki ga izda občinski komite, na območju katerega se je opravljala kmetijska dejavnost. Informacijo pripravila Bednjički Katarina, soc. del. IZ POROČILA DPS - PTUJ Deset let dela družbenega pravobranilca samoupravljanja Letos je poteklo 10 let od ustanovitve družbenega pravobranilca samoupravljanja v ptujski občini — institucije in samostojnega organa družbene skupnosti, organa, ki ga ne poznajo drugi politični sistemi. DPS je v letih 1978 - 1988 obravnaval 3723 primerov. Med pobudniki postopkov je največ delavcev in sicer 1565 delavcev, pobudnikov postopkov med poslovodnimi organi je bilo 207, delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi pa 130. Družbeni pravobranilec samoupravljanja je bil sam pobudnik v 410 primerih v smislu varovanja samoupravnih pravic in družbene lastnine, niso pa zajeti primeri, ko je DPS sodeloval na različnih sestankih DPO, zborih skupščine in sejah samoupravnih organov. O neaktivnosti in nedelu samoupravne delavske kontrole kaže podatek, da so bili člani organa SDK kot pobudniki postopka le v 47 primerih v desetih letih. Zanimivi so podatki o evidentiranih kršiteljih. Tako zasledimo, da je bil zbor delavcev kršitelj v 57 primerih, delavski sveti v 509 primerih, IPO v 144 primerih, delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v 121 primerih, ter sami delavci v 318 primerih. Varovanje družbene lastnine je bilo samo v 290 primerih. To kaže na odnos do varovanja družbene lastnine. Največ obravnavanih zadev je s področja delovnih razmerij in sicer 1440 primerov. Postopki kot so kršitve delovne discipline, disciplinski postopki, razporejanje delavcev, sklenitev delovnega razmerja ipd. nas opozarjajo na slabo delovno/isciplino, pa tudi na kršitve samoupravnih organov, IPO in drugih. Kršitvam na področju delovnih razmerij kaže v OZD posvetiti posebno pozornost, zlasti v sindikatu, (vzpodbujanje reda, dela in discipline) ter pravilnim postopkom za kar so posebej odgovorne pravne službe v OZD. Pritožbe glede OD smo obravnavali v 447 primerih, stanovanjska razmerja pa v 166 primerih. Osebnih dohodkom in stanovanjskim razmerjem bo prav tako potrebno posvetiti posebno pozornost ne glede na to, da je bilo teh pritožb nekoliko manj. V skladu s skupnimi usmeritvami DPS smo pregledali normativno urejenost samoupravnih aktov glede obveščanja delavcev, v OZD in sicer v AGIS-u in TGA BK Kidričevo. Povzemamo samo nekatere ugotovitve, podrobnejše poročilo je poslano občinskemu sindikalnemu svetu. Statuta DO in statuti TOZDOV vsebujejo določbe o pravici delavcev, da so obveščeni o delu organov, strokovnih služb, izvajanju planov in finančnem položaju. Napisane so tudi določbe o odgovornosti samoupravnih organov, poslovodnega organa in strokovnih služb za redno obveščanje. V AGIS-u je splošno opredeljeno načelo javnosti dela organov, ter obveznost poslovodnega organa in DS glede obveščanja, medtem ko so ta določila v TGA dovolj konkretizirana in se izvajajo v praksi. Prav tako v AGIS-u v statutu ni podrobnih določil, kakšna mora biti informacija po svoji vsebini, ter o katerih vprašanjih mora biti zagotovljeno obveščanje delavcev, medtem pa so ta vprašanja podrobno opredeljena v pravil- Nova livarna niku o urejanju izdajateljskih razmerij. Preveč splošna je tudi določba, da so za obveščanje odgovorni poslovodni organi, predsednik zbora delavcev in predsednik delavskega sveta. V TGA je obveščanje opredeljeno po vsebini, vprašanja o katerih morajo biti delavci obveščeni v določenem časovnem obdobju pa so določena tako v statutih kot v pravilniku o obveščanju. Opredeljene so naloga DS o vprašanjih o katerih morajo biti obveščeni delavci, ter vprašanja katera mora posredovati predsednik KPO. Izhaja Aluminij, informativni list Novice pa so namenjene le za interno uporabo, s katerimi delavce seznanjajo o najnovejših dogodkih v DO. Tudi uporaba neposrednega informiranja preko ozvočenja daje celovitost informiranja delavcev. Pomembno je tudi to, da so delavcem zagotovljene opozorilne informacije na sejah organov upravljanja, izvršilnih organov in zborih delavcev. Ocenjujemo pa, da je v praksi še vedno velik del delavcev slabo obveščen o ključnih vprašanjih poslovanja in samoupravljanja, saj je vsebina informiranja v OZD še vedno preveč vezana na sestanke delavskih svetov, zbore delavcev, obravnavo periodičnih in zaključnih računov. Premalo je opozorilnih oz. kontrolnih informacij o uresničevanju sklepov, odstopanjih od planov, problemih proizvodnje, lidvidnostni problematiki, uresničevanju predsanacijskih in sanacijskih programov, učinkih investicij, delovni storilnosti, delovni in tehnološki disciplini, izvoznih vprašanjih itd. Še vedno so gradiva preobsežna, premalo ustrezno obrazložena ter v glavnem usmerjena na skupno in splošno porabo (kar je tudi dobro), premalo pa je opozoril o lastnih slabostih. Nekateri poslovodni delavci, delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ter drugi, obveščanju delavcev ne namenjajo dovolj pozornosti, imajo pa velik vpliv pri izbiri in oblikvoanju informacij. Namesto javnosti dela, ter celovitega obveščanja delavcev, se krepi težnja in praksa zapiranja informacij. Obst j a torej ugotovitev, da v praksi OZD ne uresničujejo v celoti določil o informiranju, ki jih določa ZZD, to je redno, pravočasno, resnično, popolno in razumljivo informiranje. Sindikat smo mi vsi Zadnje čase me vse bolj motijo očitki posameznih delavcev na račun sindikata, kako nič ne dela, da takšnega sindikata ne rabimo itd. Res je, da smo v težki gospodarski in politični situaciji, ko delavec več ne ve, kaj bo jutri, ali bo še imel to nagriženo socialno varnost. Tudi obljubam neposredni proizvajalec v združenem delu ne verjame veliko, zato je po raznih protiinflacijskih pretresih nezadovoljstvo delavcev upravičeno. Pred leti, ko je imel delavec boljše življenjske pogoje, je bil sindikat takorekoč nepotreben. Malokdo seje zanimal, kaj dela sindikat oziroma ali sploh kaj dela. Delavci so bili zadovoljni, če jim je sindikat organiziral kakšen piknik ali priskrbel jabolka, ozimnico in podobno. S tem je bilo delo sindikata skoraj končano. Sedaj, v teh kriznih časih, pa delavec pričakuje od sindikata zelo veliko. Kot je bilo že velikokrat rečeno, bi moral sedaj sindikat jemati vroče železo iz žerjavice in to z golimi rokami. Zdaj, ki so posledice tega, kar so drugi zafurali, tu, bi moral sindikat odigrati revolucionarno vlogo. Kako so ga upoštevali, pa vsi vemo. Zato so kritike na račun sindikata mnogokrat neupravičene. Morda bo kdo zanikal, vendar moram povedati, da se sindikat v tej težki situaciji trudi, da bi delavec imel čimveč od sindikata in da bi mu zaupali. Je pa dejstvo, da smo sindikat vsi, ki smo njegovi člani. Sindikat se ne misli spuščati v stvari, za katere ni poklican in tudi strokovno nepodkovan. So pa dejstva, da bi lahko sindikat s pomočjo drugih, (ki ga nočejo poslušati) s strpnim sodelovanjem rešil marsikateri pereči problem v zdovoljstvo vseh. Zato prosim vse tiste, ki vpijejo, da sindikat nič ne dela, naj dajo predloge, pobude in verjemite, vseh dobrih predlogov bo sindikat zelo vesel in jih bo tudi upošteval, kolikor bo v njegovi moči. Moram pa povedati, da so funkcije v osnovni organizaciji sindikata v DE neprofesionalne in od te funkcije nimamo funkcionarji nič, niti ene ure v dobrem, kot si nekateri mislijo. Le naša zagnanost in entuzia-zem do dela, nam daje upanje, da bomo počasi, s pomočjo vseh, dali sindikatu afirmacijo, ki mu gre v tej težki situaciji. Verjemite, trudimo se in se bomo, da bi delavec čim bolj zaupal v sindikat. Predsednik OOS DE Proizvodnja aluminija Marjan Lenart Y SPOMIN Te besede na želijo biti slavospev ali pesem hvalnica, ne želijo biti pretirano poveličevanje mrtvega človeka. Želijo biti le razmišljanje in spomin na prijatelja in tovariša. Dragi Boris! — Dragi prijatelj! Velikokrat sem se spraševal, kaj je tisto, kar človeka žene delati, se gnati, skrbeti za dom, družino, delo v tovarni in na drugi strani veseljačiti, se veseliti spravljati ljudi v dobro boljo in to vse z enako vnemo, enako zavzeto in silovito. Je to volja do življenja ali strah pred smrtjo? Kdo bi to vedel? Ali si vedel ti? Kajti ti si bil tisti, ki je z enako energijo in močjo, enako silovito delal, skrbel in veseljačil. Bil si to kar si bil, nič več in nič manj. A to, kar si bil, si dosegel s svojim delom in mislijo. Imel si veliko ciljev. Morda preveč. Spomnim se tvojih besed iz lanskega poletja, ko si v strahu pred smrtjo obžaloval, da moraš ležati v bolniški postelji, čeprav imaš še toliko dela, ki bi ga moral dokončati. In tvoje delo je ostalo nedokončno. Toda če bi ti življenje trajalo tudi tisoč let, bi tvoje ostalo prav tako nedokončano, ker ljudje, kot si bil ti, Boris, ki si venomer iščejo delo in delajo tudi takrat, kojim ne bi bilo treba, ne morejo nikdar končati svojega dela, saj ga venomer znova začenjajo. Živel si izredno pestro. In v tem, za tebe in za nas, tako kratkem življenju si napravil zelo veliko. Ža seboj si zapustil ogromno delo. Stvari, ki si jih pustil za seboj bi komaj strpal v eno samo življenje. V eno dolgo, dolgo življenje. Toda ti si vse to odživel in oddelal v komaj 40 letih. In tukaj se nehote vprašam, kaj je boljše. Živeti pestro in kratko ali...? Ne vem. Človek težko najde odgovor na tako vprašanje. Veliko je ostalo spominov. Veliko različnih spominov pri različnih ljudeh. Vsak od njih se te bo spominjal po svoje. Vsak bo v sebi nosil svojo zgodbo iz tvojega in našega skupnega življenja. In ti spomini so lepi, kar pomeni, da si nas obogatil s svojim bitjem in svojo prisotnostjo. Obogatil si nas s svojo duhovnostjo in s svojim delom in zaradi tega ti bomo vedno hvaležni. Lepe čase smo preživeli skupaj. Veliko smo skupaj delali in veseljačili. Toda niti kraj niti čas nista primerna za obujanje spominov. Vendar, ko bomo čez leto in dan spet sedeli skupaj ob kozarcu vina in bodo naše misli zaplavale v tiste, stare čase, se bodo prav gotovo ustavile tudi pri tebi. In tako boš z nami, čeprav te več ni. Pa ne zameri nam, če se bomo takrat smejali tvojim šalam in vragolijam, ki si jih počenjal, ko smo bili skupaj, kajti na koncu bomo vedno rekli: ’’Škoda, da ga več ni.” Ne verjamem v posmrtno življenje. Ne verjamem v nebesa. Verjamem pa, da je človek sestavljen iz dveh delov. Iz telesa in duše. Tvoje telo, ki sedaj leži v tej jami, je negibno, mrtvo in hladno. Kmalu ga bodo zagrebli in nikoli več ne bo takšno, kot je bilo. Toda tvoja duša je živa, topla inje tukaj, med nami. In tukaj med nami so tudi tista edina, prava nebesa. To so naša srca. In nevidna roka deli tvojo dušo na tisoče koškov in jih polaga v naša srca, v srca vseh, ki smo danes s teboj na tvoji zadnji poti in v srca tistih, ki jih danes ni. Polaga j'h v srca tistih, ki so te imeli radi in ki sijih ti imel rad. In v teh srcih, naših srcih, bodo ti delčki tvoje duše varno spravljeni vsaj tako dolgo, dokler bodo bila. Ob boleči izgubi dragega očeta in dedka Bek Alojza 1928 - 1988 se iskreno zahvaljujemo vsem njegovim sodelavcem IV. izmene DE Proizvodnja glinice — rdeči del, osnovni organizaciji sindikata in družbenopolitičnim organizacijam DO za darovano cvetje in poslovilne besede. Vsem, ki ste ga poznali, še enkrat iskrena hvala. Žena Martina, sin Srečko in hčerke Vika, Marija in Zdenka z družinami. ZAHVALE OB ODHODU V POKOJ Ob invalidski upokojitvi se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam telefonske centrale za dolgoletno sodelovanje in prijateljstvo. Lepo darilo, ki ste mi ga poklonili, bo trajen spomin na vse vas. Hvala osnovni organizaciji sindikata DSSS za poslovilne besede in darilo. Vsem sodelavcem in prijateljem, kakor celotnemu kolektivu, želim veliko zdravja in uspehov pri opravljanju delovnih nalog. Vaš dolgoletnih sodelavec Janez Premožič Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavcem in vodstvu FRS za izkazano udeležbo na poslovilnem srečanju. Prisrčna hvala tudi vsem v FRS, kakor tudi vodstvu SINDIKATA za res enkratno darilo, ki mi bo služilo kot lep in dolgotrajen spomin na vse Vas, s katerimi sem mnoga leta službe preživel v prisrčnem vzdušju. Še enkrat vsem iz FRS najlepša hvala. Vsem v DO TGA pa želim veliko delovnih uspehov. Franc Javernik Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem sodelavcem kadrovske službe, službe varstva pri delu in obratne ambulante za obdaritev, družini Šegula za darilo in pomoč, tov. Glazerju pa za poslovilne besede, ki me bodo vedno spominjale na naše skupno delo. Obenem želim vsem zaposlenim v TGA obilo zdravja in delovnih uspehov ter da bi se vsem uresničili življenjski cilji. Jože Huzjan Ob izgubi moža in očeta BORISA GAJSERJA se zahvaljujemo, vsem prijateljem in znancem za pomoč in izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se za darovano cvetje, godbi in pevcem za odigrane in odpete žalostinke, govorinkom pa za izrečene besede. Posebej zahvala OOS Proizvodnja aluminija, sodelavcem Anodne mase in Proizvodnje aluminija za nesebično pomoč in sočustvovanje. Vsem, ki ste ga spremljali na zadnji poti, naj ostane v lepem spominu. Žalujoči žena Sonja in sinova Sašo in Damjan. Po hudi in dolgotrajni bolezni nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek Anton Kamenšek Zahvaljujemo se sosedom Krušičevim in Maloičevim iz Kajuhove 13, sindikatu, zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Kidričevo za pomoč v najhujših trenutkih, tovarišu Elsnerju in predstavniku Društva upokojencev za poslovilne besede, Hinku Dasku za odigrano žalostinko. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje in darovali cvetje. Žalujoči: žena Neža, hčerka Marta s sinom Stojanom, sin Stanko z družino, sestra Fanika z družino in ostalo sorodstvo. Ob težki in nenadomestljivi izgubi našega dragega in ljubljenega moža, očeta in dedka Hohnec Vilija iz Kidričevega ul. Borisa Kraigherja 11, upokojenca TGA Kidričevo, se prav toplo zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti v mnogo prerani grob. Posebna naša zahvala velja še predvsem govorniku Ivanu Elsnerju za ganljive besede ob odprtem grobu, Hinku Dasku za odigrano tišino, pevskemu zboru Hajdina, za odpete žalostinke ter darovalcem vencev, predvsem sosedov in prijateljev iz bloka 11 ter za tolažilne besede v naših težkih trenutkih. Prav prisrčna hvala vsem skupaj! Žalujoči njegovi: žena Ana, otroci Alojz, Vili in Bruno % družinama ter hčerka Štefka z družino. POGOVOR NA DELOVNEM MESTU Nežika je šla v pokoj Kdo ve. kam bi se obrnila življenjska pot Nežike Skačej. če se mama ne bi zbala zanjo in prišla v slaščičarno na Ptuju, kjer se je učila že dve leti in pol. Zvedela je namreč, da se bodo znani slaščičarnami preselili v Sarajevo in strah jo je bilo. da bi vzeli še Nežiko s seboj, zato je morala takoj domov. Morda bi imela svojo slaščičarno na Ptuju ali kjer daleč od rodnega Desternika. Službe pa takrat ni bilo kar tako dobiti. Kmalu za tem je nekaj časa gospodinjila pri družini Prelog na Ptuju in čakala: da se zaposli v TGA. Nikoli ni tarnala, kako drugače bi lahko bilo. če bi se izučila do konca. Znanje, ki si ga je pridobila, je koristno uporabila tudi v TGA in seveda pri lastnem gospodinjstvu. "Doma nas je bilo več otrok in mama nas je strogo vzgajala. Poštena bodi in pridno delaj, mi je venomer ponavljala in tega sem se vedno držala. Začela sem delati v tozdu in delala tudi v izmenah. V začetku nismo delile hrane, ker tople malice še ni bilo. ampak le čaje in mleko. Po osemnajstih letih sem prišla v skupne službe in tukaj sem ostala vse do danes. Rada sem delala, rada sem bila med ljudmi. Vsak dan sem postregla do 250 ljudi. To bom nekaj časa pogrešala in hudo mi bo." Nežike se bomo spominjali kot vedno prij azne in vij udne, morda še preveč. Včasih sem imela občutek, da bi (ali celo je) marsikdo rad pogoljufal z bloki. Bili so dnevi, ko je prišlo na malico več ljudi kot je bilo oddanih blokov. toda Nežika je našla vedno kaj, da nismo ostali lačni. Prav gotovo smo jo s takšnim obnašanjem tudi razjezili in spravili v zadrego. "Ne, kje pa", prekine moje vrtanje: da bi povedala. kakšni smo (izbirčni, sitni) — ona o vseh vse lepo. "Nikoli nisem bila toliko razočarana, da bi odhajala s slabimi občutki.” Poštenje in delo je bilo Neži-kino vodilo. "Tega sem se vedno držala. Nikoli nisem dosti zahtevala. Živeli smo skromno, vendar lahko rečem, da lepo. Najprej smo imeli v Kidričevem lepo stanovanje. Z možem sva varčevala, včasih se je to bolj dalo kot sedaj, vedno je bilo kaj denarja za dodatek. Zapravljala nisva, avtomobila nimava. Na Ptuju sva si postavila hišo, okrog je velik vrt, Elektroliza C hodiva na dopuste, potujeva, in če bo zdravja dovolj, nama nič ne manjka." Je bilo obdobje, ki se ga Nežika najraje spominja? "Nič posebnega, vsako obdobje je imelo nekaj lepega in nekaj težav. Poudarila bi le nekaj — tista začetna leta, ko je bilo med nami toliko družabnosti, ko se nismo držali tako vsak zase kot sedaj. Kolikokrat smo šli tegea-jevci skupaj na izlete! Blizu in daleč in imeli smo se enkratno. Pa dopusti v Crikvenici. Bili smo kot velika družina. Skupaj smo dali za pijačo, skupaj smo si pripravili večerje. Tega danes ni več. Škoda, da ni. Res je, da smo imeli včasih več denarja, toda bili so drugačni časi. Škoda, da odhajam ravno sedaj, ko bo začela delati nova elektroliza. Upam, da bodo za TGA ponovno prišli lepši dnevi. Glede na splošno stanje v naši domovini, bi lahko rekla, da je to vodstvo naredilo za TGA največ, kar je bilo mogoče. Vsem, ki ostajate, bi želela veliko delovnih uspehov in zdravja, da bi prišli v pokoj pri močeh, da bi ga lahko še uživali. Zahvalila bi se vsem, ki so bili danes tukaj, ker sem bila presenečena nad darili.” Tako sva kramljali na zadnji Nežikin delovni dan v naši jedilnici. Dovolj je bilo 30 let zvestobe TGA. Tudi revma in srce je začelo opozarjati, da je prav, če se poslovi. Ustaljeni red bo nekoliko zamenjala. Več bo časa za branje in gledanje televizije, več za klepet s sosedi in tudi ročnega dela se bo lotila. Več bo časa tudi za obiske h hčerki, ki živi v Nemčiji, kjer poučuje angleščino in slovenščino, več bo časa za vse drobne reči, ki ji bodo odslej krajšale čas. Bilo je malo solz in tesnobe, pa tudi sreče zaradi vseh, ki jih je imela rada, in vseh, ki smo se tik pred tretjo prišli poslovit, kajti tudi mi smo imeli Nežiko radi. Vera Peklar Naši krvodajalci V akciji 26.1.88 in 28.1.88 ter 23.2.88 in 25.2.88 so darovali kri: 1. Drevenšek Franc 34. Kokot Marjan 2. Vidovič Štefan 35. Dončec Štefan 3. Srečkovič Borut 36. Šohar Vojko 4. Kmetec Anton 37. Zorec Alojz 5. Serdinšek Janez 38. Jeza Danijel 6. Vrabič Andrej 39. Bratušek Franc 7. Ekič Ibrahim 40. Jeza Anton 8. Cafuta Jože 41. Plavčak Jernej 9. Kovačec Alojz 42. Rožman Alojz 10. Mlakar Franc 43. Kovačec STanko 11. Rodeš Marjan 44. Horvat Janez 12. Smollinger Katica 45. Ros Avguštin 13. Kovačič Anton 46. Malinger Anton 14. Mesarič Radovan 47. Majcen Avgust 15. Lovenjak Jože 48. Majcen Jože 16. Skuber Bruno 49. Lampret Jože 17. Turk Jože 50. Zajko Anton 18. Meško Erka 51. Voglar Jože 19. Kiseljak Ema 52. Kmetec Anton 20. Maloič Gorazd 53. Lamot Jurček 21. Kump Franc 54. Kramberger Miran 22. Milošič Janko 55. Dolenc Maks 23. Štumberger Dragica 56. Primožič Maks 24. Rojs Hilda 57. Frangež Stanko 25. Kmetec Ivan 58. Princi Ivan 26. Podpečan Cvetka 59. Babič Rokard 27. Cafuta Miran 60. Brglez Ivan 28. Kavarič Vido 61. Vrabl Milan 29. Rižner Renato 62. Ogrinc Ivan 30. Vrbanec Franjo 63. Kornet Miro 31. Držaič Bojan 64. Kerle Bogdan 32. Matjašič Franc 65. Dajnko Stojan 33. Kolmanič Dušan 66. Gajser Miran aluminij Izdaja delavski svet tovarne glinice in aluminija ’’Boris Kidrič’’ Kidričevo - Uredniški odbor sestavljajo: Majda Zadravec, Mojca Cafuta, Viktorija Petauer, Majda Lampret, Srečko Širovnik, Rajko Topolovec, Marija Korada, Franc Sagadin, Ciril Majcen, Janez Liponik, Vera Peklar (odgovorna urednica). Fotografije: Stojan Kerbler, dipl. ing. Grafična priprava: Studio Linea, Trubarjeva 11, tel. (062)24-716, Maribor. Tisk: Ptujska tiskarna, Ptuj. Člani kolektiva in upokojenci dobivajo list brezplačno. Rokopisov in slik ne vračamo. Naklada 3400 izvodov. Oproščeno temeljnega prometnega davka po mnenju Sekretariata za informiranje pri IS Slovenije št. 321/172 z dne 24. oktobra 1975.