Poštnina plačana v gotovini Štev. 50. V Ljubljani, v Četrtek dne 15. decembra 1927. LetO VI. Glasilo krščanskega delovnega ljudstva &Eha|a vsak četrtek popoldne; v sluCalu praz> n Posamezna Ltevllha Din 1-50 — Cena: za 1 mesec n Oglasi, reklamacije In naroCnlna na uprnT* ■tka dan poprej — Uredništvo: L|ubl|ana, Slarl II Din 3--, za tetri leta Din 15-., za pol leta Din 30*'; za II lugoilovatuke tiskarne, Kolportalnl oddelek, trg 2/1 — Netranklrana pisma se ne spre|ema|o I) Inozemstvo Din 7-- (me«ečno) - Oglasi po dogovoru U Pollanskl nasip it. 2 — Rokopisi se ne rračajs Terseglav: Kaj je slavno? Z vstopom mladih inteligentnih moči v nase vrste je krščanski socializem v Sloveniji stopil v novo fazo svojega razvoja. Kdor si je vzel za nalogo, da služi delavstvu, mora gotovo skrbeti za to, da se izboljša njegov materijelni položaj in se trnu omogoči človeka dostojno življenje, da si bo mogel privoščiti tiste užitke, ki jih ima danes meščan: n. pr. lastno hišico z vrtom. Toda to socialnopolitično delo, ki je popolnoma odvisno od današnjega kapitalističnega ustroja družbe, ni zadostno, čeprav je potrebno. Ako ostanejo temelji današnje druižbe, kj sle ni na izkoriščanju hijega dela v prid imejiteljev kapitala, bo vsako izboljšanje delavčevega položaja zgolj relativne vrednosti, to je, bo šlo v prid le manjšini delavstva in še ta se bo čutila vedno prikrajšano, ker bo delavec pač imel hišico, kapitalist pa slejkoprej palačo. Boljši delavec bo zavidal kapitalistu palačo, slabši delavec v baraki pa svojemu boljše postavljenemu tovarišu hišo. Razredna ločitev bo ostala naprej; iz enega dela delavstva se bodo izcimili mali »buržuji«, drugi pa 'bodo proletarijat, ki bo hrepenel v buržuje. Zavist in sovraštvo kot gonilni sili razrednega boja bosta ostala: bodisi med velikim in malim touržujem, bodisi med malim bur/ujem in proletarcem. Tako na ta način nikoli ne pridemo te začaranega krega kapitalizma. Potrebno je, da se v kapitalistični družbi delavstvu pomaga, da si svoj položaj izboljša in na lestvici kapitalistične druižbe zleze kvišku, kolikor more, kajti »boljše je, da ima vsaj en del delavcev hišice z vrtom, kakor pa, da bi vsi bivali v pasjih luknjah. Toda: to socialno politično delo v okviru kapitalističnega družabnega ustroja vede zopet samo nazaj v kapitalizem in ne vede vun iiz razredne ločitve in boja, | ki je bistveni znak kapitalizma, ako ne ! gre z njim vzporedno in sicer kot glavno: delo na popolni izmeni sedanjih temeljev družbe z drugimi. V tem je vse vprašanje. Vnanje spremembe? Drugo vprašanje je, katere nove temelje postaviti in kaiko. Današnji človek, ki samo misli in računa, iadeluje sisteme novih družabnih redov in meni, da jih treba gotove, kakršni so, udejstviti v življenju, bodisi po revoluciji bodisi po počasnem razvoju. Kadar pa gre za sisteme, je vedno tako, da jih je več, in da vsak smatra svojega za edino pravega; popravke pa dopušča vsakdo le v nebistvenih stvareh. Če pride čas, da se pokličejo v življenje, zmaga tisti socijal-ni sistem, bolj pravilno rečeno, tista stranka, ali še pravilnejše rečeno, tisti voditelj, ki si je znal pridobiti več pristašev ali je na drug način močnejši; na ta način zmaga po večinoma nepreraču-nanih činiteljiih in netehtljivih vplivih tudi njegov program. Vsi drugj se morajo umakniti in novi gospodarji družbe enako ljiuto preganjajo vse druge socijal-ne sisteme in njihove nositelje, kakor so iztrebili kapitalističnega. Rusija uči. Popravlja, izboljšuje in, če treba, izmenjuje se potem socijalni Ted po zahtevah življenja po vladajoči večini sami, dokler ima moč. Tako je Ljenin prešel do »nepa«, Stalin pa gre še delj. Tako življenje iizpreminja sisteme in pušča od vsakega morda samo eno temeljno misel ali smer, ki se je vsidrala globoko v dušo in je ipotekla bolj iz čustva in nejasnega, a nepremagljivo silnega hotenja. Tako bo tudi od boljševizma nekaj ostalo in sicer nekaj temeljno važnega in resničnega, česar se voditelji niti sami še ne zavedajo. Od sistema kot takega pa bo ostalo dvoje, troje reber okostja, ki se bodo pri nadaljnji gradbi uporabila. Sistem je torej potreben, ni pa edino. Nov duhl Najvažnejše ni znanstveni sistem so-cijalizma, kakor tudi niso najvažnejše socialnopolitične reforme v sedanjem družabnem redu, ampak novi način za-držanja napram življenju, nova usmeritev duha, novo gledanje in novo praktično delanje. Mi imamo v krščanstvu, kakor vemo, tudi verske resnice, tako-zvane dogme, in moralne predpise, ki so nujno potrebni. Ni pa to vse, treba je tudi, da imamo v sebi življenje Kristusovo, da simo organični udje njegovega skrivnostnega telesa v cerkvi, kar je delo milosti. Če tega ni, ostanejo večne resnice, toda te resnice se prav ne verujejo, oziroma le navidezno, človek si samo domišlja, da jih, pa jih v resnici ne, kajti živi tako, kakor da bi jih ne bilo. In tudi moralni predpisi ostanejo, toda se ne izpolnjujejo v pravem duhu — v duhu in resnici, kakor je rekel Kristus — ampak le mašinsko, ali samo v najmanjši meri, iz nepravega nagiba, ali se pa obidejo na zvit način, kakor ga je že Kristus obsodil na farizejih. Ljubezni ni več, ne do Boga ne do sočloveka, ni čuta, da smo vsi eno, da spadamo skupaj, da smo socijal-no vezani ne samo po sili, ampak po bistvenemu zahtevku božjega zakona, ki je v nas vse vtisnil podobo svojega lastnega življenja, bratovstvo v svojem lastnem Sinu. Ta du)h, ta čut, to življensko zadržanje je izginilo ald vsaj smrtno-nevarno ohromelo v današnji krščanski družbi, in zato se le-ta ne da ozdraviti samo po vnanjih reformah, niti samo po sistemih, tudi ne po vnanji revoluciji, ampak samo po revoluciji, ki sega v gl« -bino duše. To je tisto, česar se zaveda naša katoliška mladina. Treba drugače živeti I Buraiazno, kapitalistično, antisocialno mišljenje, ki ni odvisno od tega, koliko imaš kapitala, ki razjeda vse, ki se zna naseliti tudi v najsvetejšem, je pra- vi sovražnik. To buržuazno mišljenje in zadržanje se vjeda tudi v naš notranji verski svet in določa način, kako »izpolnjujemo« moralne zakone krščanstva. To dela često iz nas formaliste, Ki se zadovoljujejo z izpolnjevanjem črke, do bližnjega in do ostale družbe sploh pa ravnamo le tako, kakor nam veleva naša osebna korist, možnost čimvečjega dobička, ki iz tuje osebe dela le orodje za dosego sebičnih namenov. To je razredno mišljenje. Ono ostro ločuje ljudi, ki imajo sicer isto vero, isto strankarsko prepričanje. Mogoče imajo celo iste nazore o socijalni uredbi družbe, kakor bi morala biti, in vendar zija med njimi nepremostljivo brezdno. Časih pa so si bližji ljudje, ki marširajo pod različnim socijalističnim praporom, od katerih eden Boga taji, drugi pa ga priznava. Kajti od praktičnega zadržanja v življenju je vse odvisno, in ne od firme, ki jo nosimo, ako je le firma. Niti družabne reforme na podlagi sedanjega družabnega reda, niti revolucija zunanjih prilik in izmena kapitalističnega načina produkcije ne more imeti efekta, dokler ni premagana buržuazna miselnost in morala v vseh odnosih našega življenja, tudi v področju našega verskega mišljenja in čuvstvovanja, ki je razjedeno po buržuaznem življenjskem zadržanju. — Izpremeniti se mora faktični življenski cilj, podlaga in smer ter duh naše meščanske kulture, ki meri le na čimvečjo udobnost, plehki užitek, klasni interes. Resnica mora postati in ne samo pobožna fraza rek velikega svetega Ignacija, da bodi cilj našemu delanju čast božja in izveličanje duš. Ni pa ne v čast božjo ne v zveličanje duš, če se toliko po božji podobi ustvarjenih bratov Kristusovih ‘zatira, če se v njih po kapitalističnem razrednem izrabljanju povzroča odpor, proletarsko razredno sovraštvo, ki enako kot prvo uničuje podobo božjo v človeku. Drug človek. Te misli kažejo itudi pot, po kateri moramo stremeti za preobličenjem družbe. Mi seveda ne moremo preprečiti, da ne bi divje sovražeči se razredi izbrali drugo pot rešitve sedanjega položaja, ki je nevzdržljiv. Toda nazadnje bo le naš način gledanja teh vprašanj prodrl. Treba z eno besedo začeti soci-jalno vprašanje resno reševati z verskega vidika — to uvideva danes deloma tudi marksistična mladina. To pa se ne pravi socijalno vprašanje samo malo popleskati z verskimi in moralnimi načeli, ampak s praktičnimi dejanji, resno, odkrito krščansko miselnostjo in zadržanjem reševati. Ne stanovsko solidarnost samo kot načelo pridigovati, ampak praktično povsod izpodkopavati razrednost, predvsem v dosledni borbi zoper kapitalizem, ki je nosilec, glavni krivec in vzdrževalec razredne ločitve družbe in razredne borbe. Stanovska razporedba družbe, stanovska čast, stanovsko sodelovanje itd., je popolnoma nemogoče, dokler imamo kapitalističen sistem in duha, ki je, naj bo še tako omejen, omiljen in temperiran, vedno jV »Službenih Novinah« štev. 281./27. z 'dne 10. decembra je bila objavljena Uredba o organizaciji dela, dajanja podpor brezposelnim delavcem in cenenih posojilih za zidanje delavskih hiš. S tem je stopila uredba v veljavo, borzam dela je zajamčeno življenje, brezposelnim najnujnejša podpora, prihodnje leto pa se bodo dvigale iz tal delavske hišice, kjer bodo lahko našli delavci svoje mirno ognjišče, Dr. Gosar je s to uredbo rešil življenje važnim delavskim ustanovam, ki bi bile pod demokratskim režimom sigurno propadle, rešil pa je s tem 30 000.000 Din, fond, ki bi bil izginil v žepih korupcionistov, če bi še bili danes na vladi rffeni Zerjavovci ali Kristanovci. Pravilnik o delavskih zaupnikih. Prihodnje dni izide dolgo pričakovani in II. Podpore brezposelnim. Za dajanje neposredne podpore brezposelnim delavcem in za posredovanje dela so po uiredibi predvideni sledeči dohodki: a) 10 % do 1. januarja) 1927 zbranih prispevkov (31,983.708.30 Din) za borze dela v znesku Ddn 3,198.327.50. Na Delavsko zbornico Ljubljana odpade 17% ali 543.757 Diin, na Belgrad 16%, na Split 5%, na Zagreb 33%, na Sarajevo 13%, na Novi Sad 16%. Celotna vsota se namreč razdeli na vse 'borze dela v sorazmerju kot je bilo posameznim okrožnim uradom predpisanih prispevkov \m borze dela. b) 45% letno po 1. januarju 1927 zbranih prispevkov povprečno 4,500.000 dinarjev. Letni dohodki tega fonda se imajo po uredbi razdeliti kot sdedii: 30% na organizacijo in vzdrževanje bjwz deda: 1,350.000 Din. Slovenijo odpade 17 % ali 229.000 dinarjev. S predvidenimi sredstvi bo mogoče vzdrževati. 10 borz dela v državi in centralo, Osrednjo borzo dela, v Bedgradu. 60% za neposredno podporo brezposelnim delavcem 2,700.000 Din. Razdela se -zopet po istem ključu; na Slovenijo odpade 459.000 Din. 6% ostane v splošnem rezervnem foadiu: 270.000 Din. Iz tega fonda se nakazujejo javnim borzam dela subvencije. le absolutno nasprotje stanovske družbe, ker slorii bistveno na profitu kapitala, okoriščanju z delom drugega, razredni ločitvi, ki ima za podlago razredno moralo, to je nemoralo, ki ne pozna skupnosti, ampak le korist malega kroga in se v dosego cilja poslužuje vsakega sredstva. Absurd je, da bi se mogel proletariat orientirati napram družbi stanovsko, če kapitalisti ostanejo razred, ki zasleduje dalje svoje razredne interese, to je, če ostane kapitalizem v dnu to, kar je danes. Treba je splošne preorien-tacije, ki bo prišla le po novih, drugih ljudeh, drugem človeku. Če hočemo kapitalistično družbo in njeno razredno nemoralo izkoreniniti, moramo sami do temelja spremeniti svoje praktično življenje in svoj »etos«, ki je često čisto ne-krščanski, naj se priznavamo še tako glasno h krščanski morali. Po naši praktični neveri je prišlo današnje socialno zlo na svet. To spoznanje je več vredno ko vse teorije in bo našim mladim pokazalo tudi pravo pot k odrešenju od zla današnje družabne ureditve. nujno potrebni pravilnik o volitvi delavskih zaupnikov. Po tem pravilniku si bo lahko delavstvo v vseh, tudi manjših obratih izvolilo svoje zaupnike. Pravilnik sloni popolnoma na določbah zakona in v kolikor ni dober, je krivda demokratov, ki so s svojim dr. Kukovcem skrpucali zakon o zaščiti delavcev. Kolikor pa je bila sploh možnost, je unesel dr. Gosar v pravilnik za delavstvo koristna določila. Po tem pravilniku bo izdal dr. Gosar poslovnik o delavskih zaupnikih. Poslovnik bo vseboval važna določila o zaščiti zaupnikov. Opozarjamo na intrige socialistov, ki nasedajo »Jutru«, okrog katerega sede tisti kapitalisti, ki imajo na vesti vse grehe nad našo slabo socialno zakonodajo. 4% za vzdrževanje centralnega odbora in Osrednje borze dela: 180.000 Din. Slovenija dobi torej: m rezervni fond javne boinze dela 543.757 Din, za organizacijo in vzdrževanje borz dela 229.000 i Din, za neposredne podpore breaposel-| nim 459.000 Din. Drugi in tretji! znesek se vsako leto obnavljata. Sredstva rezervnega fonda imajo služiti v prvi vrsti ustanavljanju in vzdrževanju ustanov za dajanje podpor v naravi. Sem se stekajo tudi vsi presežki, ki bi se ugotovili pri kaki borzi dela koncem leta. Neposredna podpora brezposelnimi delavcem pa obstoji iiz: 1. denarne dlnevne podpore po 10 Din in iza vsakega otroka po 3 Din, a ne več kot 15 Din (za otroke). Denarna dnevna podpora ne sme iznašati več kot dve tretjini povprečnega zaslužka za dotično vrsto delavcev; 2. potne podpore v svrho odhoda v mesto zaposlitve ali viradtve domov. Daje se največ dvakrat letno in obstoji iz vozovnice za polovično ceno in iz dotičnega zneska, ki pa ne sme presegati 200 Din; 3. enkratne jpodpore največ dvakrat letno v slučajih skrajne sile. Daje se največ 150 Din za delavca in 30 Din za vsakega nepreskrbljenega otroka do najvišjega zneska 150 Din; 4. pod(pore v naravi v obliki brezplačnega prenočišča in hrane kot popol- Kaj dela naš minister? Uredba o posredovanju dela, dajanju neposredne podpore nezaposlenim delavcem in dajanju cenenih posojil za sradbe delavskih stanovanj. ■ no ali delno nadofhestiilo za denarno podporo. Pravico do 'teh podipor imajo vsi oni za deilo sposobni delavci, najmanj 16 let stari, ki so naši državlljani ali podaniki one države, ikd v tem oziru enako postopa maprsirn našim drža vijanoim-delavcem, ako žive izključno od svojega deda. Pravico do denarne dnevne podpore imajo oni, ki so najmanj 7 dni nepretrgoma brez posla in najmanj 5 dni prijavljeni pri borzi dela, dalje, kj so Mi tekom zadnjega leta najimanj 6 mesecev ali te-koim zadnjih dveh let najmanj eno leto zavarovani iza slučaj bolezni in nesreče in plačali prispevke za borzo dela in ki nimajo nobenih drugih dohodkov za življenje.* * Za delavce, ki niso zavarovani za slučaj bolezni ali nezgode pri okrožnem uradu, to je za sezonske delavce iz pasivnih krajev v pfvi vrsti, pa so predvidene potne in enkratne podpore. Borza dela v Belgradu je iniela ti. pr. s tem kmetskim proletarijatom največ posla. Samo ta je izdala približno dve tretjini vseh svojih kreditov Za podpore nekvalificiranega delavstva izključno iz pasivnih krajev: Bosne-Hercegovine, Like, Dalmacije in Črne gore (423.000 od 620.000 Din). Jugoslovanska s Iz centrale. Vsem organizacijam. Nujno pozivamo vse krajevne organizacije, da zberejo ta mesec od vseh svojih članov plačilne kuverte, jih zavijejo skupaj in pošljejo Jugoslovanski strokovni zvezi. Smatrajte (to naročilo za nujno in važno in ga dosledno izvedite do novega leta. Skupine, ki še niso imele svojih izrednih občnih zborov za spremembo pravil, naj jih še ta mesec skličejo in centrali prepis zapisnika pošljejo, ki bo nova pravila za skupine vložila pri oblasti v odobrenje. Prihodnje dni bomo razposlali vsem organizacijam nove pristopnice, katere naj skupine čedno in točno s črnilom izpolnijo, člani pa podpišejo. Datum pristopa se navede, ko je član svoj čas pristopil. Novi člani, ki bodo v bodoče pristopali, plačajo 4 Din pristopnine. Stari člani, tudi če izpolnijo pristopnico, ne plačajo pristopnice, pač pa se s tem zavežejo izpolnjevati nova pravila, plačevati za skupno upravo JŠZ mesečno 5 Din, ženske in mladoletni delavci pa 4 Din in 5 Din mesečno za »Pravico«. Pristopnice naj se v najkrajšem času pošljejo Jugoslov. strok, zvezi, da se more pravočasno sestaviti centralni kataster. Strokovna zveza rudarjev. i Rudarska anketa v Trbovljah. V ponedeljek, dne 19. t. n\., ee vrši enketa zastopnikov II. rudarske skupine, delavskih organizacij ih TPD o raznih perečih rudarskih problemih. Zastopniki delavstva se ziberejo pred en-keto na svojo predkonferefico. Mogočna velesila. (Konec.) Potujemo z vlakom. Med potniki je mati z otrokom, ki se smuče okrog vseh potnikov. Približa se gospodu, ki molče sedi v kotu. Ta se zanj ne zmeni ali ga celo z obzirno kretnjo rahlo odvrne- Takoj pade vpričo vseh potnikov obsodba: >Gospod ne mara malih otroki« Gospod je v resnici najljubeznivejši družinski oče in vzgojitelj. Danes je morda naho-den in ne mara, da se otrok od njega ne naleze. Morda ga tarejo skrbi in dela načrte. Ne bi se rad pustil motiti. In vendar je padla kruta obsodba. Služkinja, sobarica, kuharica, natakarica, prodajalka, tipkarica je že ves dopoldan nerazpoložena in nataknjena, sitna in Cmerna. Komaj odgovarja na vprašanja, delo opravlja nekam površno in brez pravega veselja. Zvečer jo gospodinja, gospodar, šef graja: Takšnih obrazov ne maram. Užaljena nad nezasluženo grajo odide v svojo sobo, domov. Kaj je bilo? Svoje bridkosti in težave v svoji dekliški preprostosti ni mogla razodeti. Gospodar se ni potrudil, da bi ji bral z obraza in pomislil, da bo jutri vse dobro. Prijatelj prijatelju, prijateljica prijateljici, fant dekletu, tovariš tovarišu: »Tole si govoril o meni pred drugim.« »Nisem!« »Si!« »Lažeš! Opravljaš me!« Vse te podpore so se namenoma določile precej mzko, ker se je s tem hotelo vplivati na brezposelne, da si kimata poiščejo dela, kar bi sigurno odlašali, če 'bi ibile podpore velike in morda celo višje kot njihov zaslužek. Povišanje tega fonda bi obenem! znašlo znižanje fonda za gradlbo delavsktth stanovanj, iz katerega se grade doibrine trajne vrednosti, d očim f ond za podpo re takih dobrin ne ustvarja, ampak služi res le lajšanju prehodnega stanja, v katerem se brezposelni delavec trenutno nathaja. Dodatek. Od maja dio oktobra (6 mesecev) se je izdalo za podpore brezposelnim 905 tisoč dinarjev. Če raztegnemo to na celo leto, bi iznašalo 1,800.000 Din. V uredbi pa je predvidenih za podpore 7,700.000 Din. Če bi še to ne zadoščalo, se lahko pritegne še splošni rezervni fond v znesku 270.000 Dim, v skrajnem slučaju pa je še na razpolago fond 3,198.370 Din, ki pa služi iza podipoire v naravi (prenočila). [rokovna zveza. Trbovlje. Strokovna .zveza rudarjev skupina Trbovlje bo imela v nedeljo, dhe 18. decembra, ob 4 popoldne izreden oibčaii zbor. Dnevni red: sprememba p r a v i 1 in razno. Tovariši, Vaša dolžnost je, da se občnega zibora polnoštevilno udeležite. Z sprejetjem novih pravil se bo pričelo tudi noivo delo v naši organizaciji. Toliko važnih in nujnih vprašanj, ki čakajo rešitve v naši stroki, ibo zrtnogia le močna in strumna organizacija, katera bo pa tudi potrebovala odločnih, poštenih in požrtvovalnih tovarišev. Tovariši, nikdo naj ne izostane, vsi moramo prijeti za delo pri grajenju naše organizacije, posvetimo ji vse svoje moči in prosti čas, dajmo ji,‘da se razmahne, da postane zastopnica vseh rudarjev, ki še oklevajo iizven organizacije, žrtvujmo se in delajimio. — Tajnik. Zagorje ob Saivi. V nedeljo 18. decembra po osmi sv. maši se bo vršil v dvorani Zadružnega doma izredni občni zbor skupine rudarjev Zagorje s sledečim dnevnim redom: 1. Čitamje zapisnika zadnjega oibčnega zbora; 2. sprememba pravili'; 3. slučajnosti. — Tovariši rudarji in steklarji, udeležite se! Vljudno vabljeni vsi prijatelji delavskega pokreta. — Odbor. Hudajama. Strokovnega tečaja v Celju, ki se je vršil 11. t. m., smo se udeležili vsi odlbomiki naJše skiutpine. Videli in slišali smo marelka^koristnega, kar nam dosedaj ni bilo znano. Ure so nam bile kratke, kakor ibi, ne miogle biti na nobeni zaibavi. Koliko koristnega smo odnesli iz tečaja,, bo pokazalo delovanje naŽe skupine v letu 1938. Jugoslovanski strokovni zvezi simo za tečaj iz srca hvaležni. Viničarji. Shodi. Dme 4. decembra sta se vršila dva krasno uspela shodla viničarjev v »Zbogom! Poišči drugega, katerega boš zmerjal!« »Prav! Le pojdi! Zdaj te vsaj poznam!« Nastajajoče prijateljstvo, ki se je dolgo pripravljalo, se je na mah porušilo. Namesto lepote, imamo razdejanje. »Tak-le je!« ga je treba še očrniti pri drugih. V resnici je bila stvar povsem drugačna. Izgovorjene so bile povsem nedolžne besede, brez zla namena. Ali pa so bile napačno razumljene in podtaknjene. Kolikokrat se to pozneje izkaže. Cesto je prepozno. Kvarne posledice se ne dajo več popraviti. Niti ne vemo, kako je v resnici bilo in kako so bile besede mišljene. In vendarle smo rekli: »Zdaj te vsaj poznam!« Mož-zakOnec stori bogve kaj, kar soprogi ni prav. Brž z loparjem po njem: jezo je treba ohladit, treba je pokazat moč. Potem trma in neznosna nataknje-nOst. Prvi začetki rušenja tako potrebne zakonske sloge iii ljubezni, udanosti. ih ljubeznivosti, prisrčnosti in domačnosti je tu. Lahko bi se vse popravilo, pa je manjkalo tiste ljubezni, ki je potrebna, da bi se nekaj žrtvovalo, da bi se dosegla zmaga nad samim seboj. Z lahkoto bi se bil poravnal SpOr in dosegla sprava, ta. drugič bi bila sprava in poravnava lažja. Storila bi se z večjo uvidevnostjo in potrebo. In vendar nismo storili! Ker je maščevanje lahko, treba je samo ustreči strasti, ničemur se ni treba odreči. Odpuščanje pa ne žanje Ntiflsfa grabi in Pirestki v ljutomerski okolici. Poročal je tajnik SZV. Uspeh je, da so pristopili vsi steaivizoči neorganizirani, tudi mali posestniki. Naročilo se je na »Pravico« samo na teh sestadkih 23 čtetiov. Nore skupine. Dne 8. decembra sta se vršili enaki zborovanji' in sicer zjutraj pri Sv. Boifenku pirit Središču, popoldne pa na Humu iprl Ormožu. Povsod se je ustanovila plačiltoica SZV ter izmolili pripravljalni odbori. Poročal je tajnik SZV. Pristopilo j!e samo na Humu 30 članov. Skupno se je na Pravico naročilo 30 članov, katero jim bodo zaupniki donašali redno vsak teden. To je zavesit! Živeli zavedni in požrtvovalni tovariši! Neustrašeno naprej! Tečaji. V bližnjem času se bodo vršili pri vseh skupinah tečaiji. OngMiizato-rični tečaji se vršijo skupno za skupine: Sv. Peter pri Mariboru in Maribor, Zavrč in Sv. Barbara v Halozah, Kapela in Gor. Radgona, Litmenk in Hum1 posamezno pa skupine Sv. Miklavž, Svetinje m Ljutomer. Kraj tečaja noj določijo skupine same, kdaj se pa naj vrši, bo določite nalČelsitivo .SZV in bo vse skupine pravočasno obvestilo. — Tajništvo. Ljutomer. V nedeljo 18. decembra se bo vršila važna seja odbora skupine SZV. Vrši se ob isteim času in ravno tam kot po navadi. Vsi odborniki točno in gotovo! Železničarski vestnik. Iz intervencij. Z ozirom na krivico, ki se je zgodila delavstvu z odlokom Generalne direkcije drž. železnic v Bel-gnadu, da se mora za dovolitev izdaje listnih osebnih legitimacij plačati pet dinarjev pristojbine, je vložil osrednji odbor Prometne zveze takoj, ko je doibi 1 tozadevno Obvestilo, protest pri merodajnih mestih v Belgradiu. Našafneofmajana zahteva je, kii je tudi povsem upravičena, da se izdajo delavstvu in nijiih družinskim članom zoipet vezane legitimacije, kakor jih ima sedaj nastavljeno osobje. Maribor. (Iz delavnice.) Zadnji čas je izdala uprava delaivnice iv Mariboru okrožnico in sicer na podlagi odloka Generalne direkcije v Belgradu, da mora plačati vsak delavec za odobritev listnih osebnih legitimacij znesek 5 Din za vsako legitimacijo. Pravilnik o načinu izdajanja voznih olajšav <31. 57 v zvezi z odlokom Gen. direkcije v Belgrad št. 14.233-27 pa itak dovoljuje delavstvu legitimacije in njih družinskim članom pa isite še opremljene z vložki, ki se pa istotako mioraao zraven legitimacij plačati. Čemu je torej potrebno pllačaiti pet dinarjev od vtsake legitimacije za odobritev, ker nam ta ugodnost jamči pravilnik v zivezi z gornjim odlokom? Želimo, da Prometna z/veza v tem smislu posreduje. Naročitev premoga. Po naredibi direkcije se naroča premog le pri postajnih Magajnah. Za to naročilo je določen zelo kratek rok in sicer 'mesečno tiri dni in še to le v dopoldanskih urah. V krajih kot je Maribor, kjer je mnogo železni- priznanja. Zanj je treba velikega premagovanja, na zunaj pa le je redko viden učinek. Duši človeški pa je lastno, vsakemu dejanju doseči hvalo. Moč ljubezni pa je ravno v tem, odreči se hvali in zunanjemu priznanju, zato pa imeti zavest, da smo ohranili mir in se obvarovali slabih posledic in svojega druga z modrim ravnanjem priklenili nase. Kaj vse si obetajo zaročenci pred zakonom in koliko od tega so pripravljeni izpolniti, pa se v resnici tirja izpolnitev. Ljubezen, ki je pripravljena samo uživati, je premalo. Treba je tudi ljubezni, ki je pripravljena žrtvovati in trpeti. Takih in enakih slik je dovoli! V, vseh pa govori eno: več ljubezni nam je treba, več resnične ljubezni, ki je pripravljena tudi dajati, trpeti, žrtvovati, odreči se! Potem bo več uspehov, strp-ljiVosti, poštenosti, veselja, zadovoljnosti, udanosti, skrbnosti in sTeče...! Zakaj, ljubezen je mogočna velesila! Beri in misli. Miklaivž in bo^ič, koliko je srečnih družin, k* se vesele s svojimi otroci. Veseli so oitroci itt srečni so starši pri veselih otrocih. Ali koliko je pa tudi nas žalostnih, ubogih delavskih mater, ča.rskega oSobja, je ta rrtk mnogo prekratek. Ako pogledamo te daiit k postajnimi blagajnam, vidimo, da tem čakajo cele procesije železničarjev, k n želijo naročiti pireimog. Zgodi se, da morajo nekateri Čakati več ur, da pridejo rta vrsto. Posledica tega je, da se is tem čakanjem zapravlja zlati čas in večkrat tudi zguba zaslužka. Mnogo boljše in enostavnejše bi bilo, da bi naročitev premoga sprejemala vsaka službena edinica, kot se je to vršilo preije. Vsemu delavstvu z lastnim gospodinjlstvoin pripada letno 2000 kilogramov preuroga po ceni 28 Din za 100 (kg. Zahtevamo pa, da se ta količina zivišat, osolbito sedaj, ki ni drv na -razpolago. Opozorilo. Vse uslužbence, ki v letu 1926. niso izrabili vsega pripadajočega letnega dopusta, opozarjamo, da izrabijo, če le mogoče v tekočem letu 1927 ves dopust, kii jim pripada, kalkor tudi preostalega iz leta 1926., ker po 1. januar ju 1928 zapade preostali dopust iz leta 1926. To pa vsiled tega, ker se mora naj-preje izrabiti tekoči letni dopust, in še le, če je ta izrabljen, se lahko toalbl preostali dopust iz prejšnjega leta. Še enkrat železničarski konzum. Kakor simo poročali pred kratkim o zadevi ustanovitve »Nalbavjjailne zadruge« za železničarsko osobje, opozarjamo, da se naj omenjene »Prijave« čimpreje izpolnijo in odpošljejo 'osrednjemu odlboru Prometne zveze. Delavska zveza. Slamnjak pri Ljutomeru. Volitve v občini Slamnjak so izpadle tako, da je dobila naša lista »Delavske zveze« 30 glasov ali dva odbornika. Izvoljen/a »ta tov. Ignac Lipovec in Ivan Hutsjak. Čast zavednim viničarjem, im malim posestnikom! Prihodnjič več o tem. Političen pregled. V Belgradu delajo le skupščinski odbori: finančni, zakonodajni, davčni. Narodna skupščina je sklicana za 14. t. im. Vlada je predložila skupščini celo vrsto zakonskih predlogov. Davčni odbor se bavi z davčnim zakonom* Gre za izenačenje davkov, čemur se pa upirajo poslanci iz Sifoije. Misli se, da ta zakon sploh ne bo sprejet. V odseku zakonodajnega odbora se razpravlja zakon o sodnikih. Finančni odbor ima pred seboj proračun za 1. 1928-29. V načelni debati je nastopil Radič proti slovenski univerzi v Ljulbljani. In drugi dan je vstal dr. Žerjav in se na splošno začudenje vseh vsaj prav medlo in nejasrto, obenem, pa nekako rezervirano izjavil za univerzo. Znano je namreč, da mož slovenski univerzi ni prav nič naklonjen. Poslanec Smodej je v imenu celotnega Jugoslovanskega kluba podal izjavo za neokrnjeno slovensko univerzo v Ljubljani in da ibo Jugoslovanski klub glasoval proti § 44 finančnega zakona. Finančni zakon je bil sprejet z 18 proti 10 glasovom. — Vlada je sprejela načrt zakona o centralni upravi. ki ne moremo svojim 'otrokom dati ničesar ... Oče ni šel na šiht, to je vse dobro, \a dati; ne moremo ničesar otrokom. Mož je progovnj delavec in izasluži, če v s e š ifyte naredi, 650 Din na mesec. Razni davkli in doklade vzamejo skoro 50 dinarjev mesečno. Kaj nam ostane? Res mi mož vse krajcarje prinese domov, ne sipije cel mesec ne kozarček žganja ne četrt vina, ali kljub vsej skromnosti ne moremo shajati. Nas je sedem družinskih članov. 50 Din stane stanovanje, dnevno en liter mleka, stane mesečno 75 Dim, torej ostane še 475 Din za' cel mesec. Kaj naj pa kupim, ali obleke, ali obutev, ali živež? Vprašam Vas, ali more 'biti delavec v talcih razmerah zadovoljen in delati z veseljem? Ko pride domov, mu pogled na lačne in uboge otročičke vzame še tisto drobtinico veselja in. zadovoljnosti, ki jo je od truda-polnega dela prinesel še s seboj. Pa nekateri pravijo, zakaj Je toliko nezadovoljnosti in mogoče tudi zavisti med ljjiUdmi? Ali ne polaga družba sama polena na ogenj, ki neti zavist in nevoščljivost med delavci. Zakaj drueiba reže svojim delavcem talko po mačehovsko kruh. Beri, računaj in misli. Kri pijejo to ljudi, i® revežev, iz mater, iz otrok, ali čutiš z nami? Delavska žena- Ministrstev (d ometla j 18) bo po novem samo 1‘2. Sprejet je < d vlade tudi zakon o državljanstvu, zakon občinah in zakon o nošenj,u orožja. Izdajo se uredbe o izralhi vodnih sil in uredba o ribolovu. — Minister zai socialno politiko dr. Gosar je dovršil pravilnik za delavske zaupnike, ki ibo v najkrajšem času prišel aaia, mpra pri nas imeti vsak, kdor hoče kaj razumen o jaivneim življenju. Krekovec si — Krekovih Izbranih spisov pa nimaš! Če se sedaj naročiš na Mohorjeve knjige za 1928, dobiš po doplačilu 28 Din (oz. za vezan izvod 34 Din) lahko tudi 1. snopič II. zvezka Krekovih Iizlbranih spisov. Sedaj pa pride glavno: vse te knjige se bodo dobile po prvotni ceni samo toliko časa, dokler ne bo zaloga izčrpana. Ne dvomimo, da se bo oglasilo na stotin© in stotine naknadnih naročnikov. Zato se ipožuri, da ne boš roka — v drugič zamudil! Stopi v svoj farni urad k poverjeniku in za božič ali novo leto boš lahko imel 'knjige že v rokafh! Knjig« »Žena z zaprtimi očmi« se dobiva tudi v kolportažnem oddelku »Slo-veneai«, Poljanski nasip št. 2, Ljubljana. V ponedeljek 19. decembra ob 8 zvečer se bo vršilo skioptično predavanje o letalstvu Prosvetnega odseka DZ v dvorani Okrožnega urada v Ljubljani. Človeško glavo je kuhal. Na Marijin praznik so zasačili v mrtvašnici v Trbovljah nekoliko slaboumnega delavca Fr. Lavriča, ki ga uporablja lastnik pogrebnega zavoda večkrat tudi za grobokopa, ko je kuhal v mrtvašnici v loncu, pokritem z lopato, človeško glavo. Ko so ga zasačili, je meso že odstopilo od lobanje. Lavrič je iLil ovaden zaradi grdboskrun-stva. Zakaj je imrtvažko glavo rabil, bo ugotovila preiskava. Govori pa se, da so mu to naročili spiritisti. Smrtna nesreča. V Jankovi pri Vojniku blizu Celja se je smrtno ponesrečil Anton Petre, sin tamošnjega posestnika in orožnika v pokoju; Josipa Petre. Pri razstreljevanju kamenja ga je zadel debel kos kamna na glaVo s tako silo, da mu je prebil lobanjo. Ponesrečeni je naslednji dan umrl. Slovenska pisarna za naše Izseljence v Nemčiji se je preselila iz Bottrop-Boya in se nahaja sedaj v Karnapu pri Essenu (gostilna Grundmann), Rheinland. Eksplozija v kamniški smodnišnici. Iz neznanega vzroka se je preltekli torek dopoldne vnel smodnik v objektu, kjer sta nameščena dva stroja za drobljenje, in je odneslo streho, leseno steno ter del enega stroja. Da ni večje škode, se je zahvaliti napravam in previdnemu zidanju posameznih objektov, še več pa delavcu, ki je samo slučajno ušel smrti, a •skočil ikljiulb naj večji nevarnosti naizaj v objekt in ustavil drugi stroj, da ni tudi ta efkstplodiral. Mestno ognjegasno društvo i*; niti prišlo v akcijo, ker so v tovarni že z lastnimi napravami ogenj takoj udiušili. Tako se je tudi veliko razburjenje, ki je nastalo po mesim ob eksploziji, kmalu poleglo. Bitka s tihotapci ob meji. V ugdeljo ponoči so zasačili obmejni fin. stražniki pri Sv. Križu nad Mariborom skupino 7 tihotapcev, ki so nosili preko meje saharin. Ker se niso ustavili, so pričeli stražniki streljati. Med stražniki in tihotapci se je vnela nato prava bitka; Slednjič se je posrečilo trem tihotapcem pobegniti, tri pa so stražniki zajeli. Med temi sta bila dva ranjena in sicer Henrik Kajzer, delavec iz Bresternize, ki je dobil strel skozi desno nogo in delavec Ivan Lešnik iz Maribora, kateremu je krogla prebila roko. Tihotapce so na kmetskem vozu pripeljali v Maribor, jih na carini zaslišali, ranjenca pa sta bila nato oddana .v bolnico. Koliko zasluži država pri vsakem žrebanju razredne loterije? Vseh sreSk državne loterije je 250.000 (dvakrat po 125.000, ker je vsaka številka dvojna). Vsaka cela srečka stane 500 Din iza vseh pet razredov igre. Če proda država vseh 250.000 srečk, prejme 125,000.000 Din. Po igralnem načrtu pa znaša vsota' vseh dobitkov 82,000.000 Din, torej ostane dT-žavi še vedno 43,000.000 Din, od katerih pa je trefba seveda odračunati režijske stroške. Prostovoljno je 25 dni gladoval. V Mariboru se je dogodil te dni zanimiv slučaj. Pri tvrdki Džamonja ushižbeni bivši ruski carski oficir Aleksander Ka-saitkin je pred par dnevi končal svojo 25 dnevno prostovoljno giadovanje, katerega je pričel 9. novembra zato, da se ozdravi od raznih bolezni, pred vsem nervoze in srčne hibe, katero sfi pri ftjefti kortstatiralj razni adravtaikl. Kasatkhi jd oitai brošuro v Belgradu poznanega ruskega profesorja Siuivorina, ki propagira večtedensko giadovanje kot najuspešnejše ozdravljenje vseh bolezni. Kasatkin je ta način zdravljenja poznal že od Kirgizov, ki zdravijo vse bolezni, celo jetiko, s postom. Sam še je odločil na tako kuro in po 25 dnevnem postu, tekom katerega je zavžival samo liter čaja dnevno, jo jte tudi srečno dovršil. Sedaj se počuti popolnoma zdravega, lahko je, sipi in mirno dela, česar prej ni mogel. Poleg tega zopet sliši na uho, na katerega je bil prej popolnoma gluh. Ne čuti nikakih zlih posledic po tem dolgem postu, samo shujšal je za 14 kg. Tudi zdravnik je sedaj konstatiral, da je v resnici popolnoma zdrav. Naravno, da je vzbudil ta slučaj mnogo pozornosti. Strajk. V Dugi Resi v Srbiji je izbruhnil že pred enim mesecem v taimoš-nji tekstilni tovarni štrajk. Delavci so imeli strahotno nizke plače. Največ je zaslužil delavec do 80 Din na teden, najmanj pa 28 Din. to je menda višek j izkoriščanja delavcev po kapitalizmu. Lakota v Dalmaciji, V treh vaseh dr-| tvške občine: Huljanoviči, ča vogla v} in i Ključi, večina družin nima ničesar jesti in tudi ne morejo dobiti kredita, da bi »i nakupili živil. V vasi HiumJjanoviči je umrla vdova Jela Šaran od lakote. Velika kmetska bitka v Hercegovini. Preteklo soboto je prišlo med dvema hercegovinskima vasema Bjelimičem in Mamičem do velikega pretepa, katerega se je udeležilo približno 850 kmetoV. V borbo je poseglo ceio pleme Bogovičev. V bilki je bilo več težko ih lahko raftje-hih. Žandaritierija je Uvedlo obširno preiskavo ter aretifala Več oseb, ki jih je izročila državnemu praVdništvu. Preiskava se še nadaljuje. Ranjenci so’ bili prepeljani v bolnico V Mostarju. V Splitu še Verujejo t čarovnice. V nekem splitskem predmestju sO sosedje' proglasili starko Vlago za čarovnico. ______ Starka se je sama prijavila na policiji, kjer se je pritožila nad preganjanjem s strani svojih sosedov. Na policiji so nekateri sosedje izpovedali, da je Vlaga poštena ženska, drugi pa, da je — ča-rvonica in da žre otroke. Svoje mnenje so utemeljevali s tem, da je pomrlo ve« otrok iz bližnjih ulic in da se Vlaga prepira z otroci ter jih preklinja, ko jo ti dražijo. Krekova mladina. NAŠ LIST. Naša borba stopa v odločilne trenutke razvoja. In če ne borno v teh dnevih izčistili, če se ne bomo okrepili in stopili vsaj korak v svojem razvoja dalje — (borno propadli. Da se pa dvignemo in stopimo v strnjenih vrstah e krepkim korakam v temno bodočnost, vsi močili, »mladi, korajžni — bomo & lastne volje in potrebe izdajali svoj kuMumo-sociatai list »Ogenj krščan-sko-sociaHstične mladine«, Vsi, ki čutijo korak življenja in ki vedo za iskreno hotenje mladine, se bodo pridružili tej graditvi novega časa in stopili v krog delavcev kot sotrodniki ali pa vsaj kot naročniki (celoletna naročnina 32 DiMt, naroča se: Krekova mladina, Ljubljana, Stari trg 2-1, prispevki za list »Ogenj«: Krekova mladina, Stari trg 2-1). Da se izognemo še tistih, nepreraču-nanih nasprotij v članstvu samem, je centrala Krekove mladine povabila na skupno sejo odbornike Jugoslovanske strokovne zveze in Delavske izveze, ki so v bratskem pojmovanju svoje skupne naloge enodiulšno pozdravili snovanje mesečnika. Ugotovilo se je, da med »Pravico« in »Ognjem« ne more biti nobenega križanja interesov, marveč vidita drug v drugem svoje dopolnjenje. Zalo apeliramo na celokupno članstvo, da se ravna po danih navodilih in Tavno po svoji veliki odgovornosti do naše skupne in silne misli. Maribor. 19. decembra se bo vršilo ob 7 zvečer na Koroški cesti št, 1 predavanje Krekove mladine. Govori zastopnik centrale tov. Edi Kocbek: »Sodobna Rusija in krščanski socijalizem«. Sv. Jedert. Dne 18. decemibra se bo vršil občni zbor s sledečimi dnevnim redom: 1. poročilo odlbora; 2. volitev novega odbora; 3. slučajnosti. Po občnem zboru ibo predaval tov. Satler iz centrale. Ljubljana. Dne 15. decemibra se bo pričela socijalna šola. Pričetek Ob pol-osmih zvečer. Najboljše in zato najceneje kupite samo pri Josipu Peteline v Ljubljani nogavice, rokavice, kravate, modno blago, volno, potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, toaletno blago, galanterijo, nahrbtnike, razne trakove, gumbe in liip. Navelikol Namalol Moste. 16. decembra se 'bo vršila so-cijalna šola. Viničarsko okrožje bo (priredilo v dneh 5. in 6. januarja 1928 socijalno-po-slovni tečaj pri Sv. Miklavžu v društveni dvorani. Predavali bodo tov. Košnik, Kosič in Kocbek. Celje. Eden izmed že ustanovljenih ženskih odsekov KM je tudi naš v Celju. Od začetka smo bile tri članice. Kaj ne, majhno število, a poguma nismo izgubile. K našiim sestankom smo vabile tudi druga dekleta naših misli, katera so se nam odzvala. Prišle so, dopadlo se jim je ipri nas in tako se je število večalo. Danes šteje naš odsek 83 članic. Imamo svoj odbor in delujemo popolnoma samostojno. Vsak teden se vršijo sestanki, na katerih imamo bogate sporede. Dekleta tekmujejo z recitacijami, deklamacijami. Zelo izanimive so debate po predavanjih, katera >po večini dekleta sama sestavljajo. Snov govorov je raznolična. Med slučajnostmi si, po ureditvi organi-zatordčnega dela, potožimo tudi svoje privatne težnje. Ne manjka pa tudi humorja in včasih še katero zapojemo. Pozornost ipa vzbuja posebno naš »Mali radovednež«. Včasih si moramo prav pošteno beliti glave, da rešimo njegova vprašanja. Pri predstavah, katere uprizarja podružnica moškega odseka, pridno sodelujemo. Lepo je naše delo in upamo, da tudi ne bo ostalo brez uspeha. —■ A. S. Dopisi. Z mestne pristave v Ljubljani. Na praznik 8. decembra so morali delavci na mestni pristavi delati, kakor ob navadnih delavnih dnevih. Ravno ta dan so morali opravljati najslabše in najbolj nečedno delo. Četudi bi ne bilo tega dneva med onimi v službeni pragmatiki do- ločenimi dnevi, ko so delavci prosti, se nam vendar izdi, da bi se merodajni faktorji na mestni pristavi s tem,, da bi dali na ta veliki katoliški praznik delavcem prosto, izkazali vsaj malo socialno čuteče. Ako pa ta praznik v službeni pragmatiki še ni uvrščen med dela proste dneve, se mora to takoj popraviti. Pozivamo vse tiste, ki pri tem odločajo, da Ukrenejo vse potrebno, da se to zgodi. Mar uboga delavska para ne sme zahtevati, da se mn da čas za izpolnitev svoje verske dolžnosti? To je barbarstvo, ki mu ni primere. Koroška BeltuJavornik. Dne 2. decembra smo položili k večnemu, počitku tovariša Janeza Noč iz Javornika. Tovariši so mn zapeli, v slovo oib odprtem grobu par žalostink. Odkar se je po vojski poživila, skupina je ibil vedno član, pri katerem ni bilo potreba nikdar moledovati naročnino, kar naj si mlajši člani vaatmejo za vzgled. Rodi mu lahka zemlja! Jesenice. V soboto, dne 17. decembra, ob sedmih se bo pričela socialna šola Krekove mladine, na katero opozarja odbor strokovne skupine vse članstvo in prijatelje, naj jo polsečajo. Predavanje se bo vršalo potem vtsako soboto z dnevnim redom1, objavljenim v »Pravici« z dlne t. decembra. V januarju se pričneta tudi nemški in knjigovodski tečaj. Tovariši, posečaijte te izobraževalne tečaje, kaijti zgodovina beleži odporno silo delavstva napram kapitalizmu te takrat, če so bite njihove armade izobražene, kar se imamo učiti v veliki meri od naših fcrščauskio-sooiailMičriih prvoborite-ljev. Kdor pa hoče na tem polju delati, mora priti v delavsko OHganizadjo. Prevalje. Vsemi članom! Po novem letu se bo priredil strokovno izobraževalni tečaj v Prevaljah. Vsi, ki se hočejo izobraziti, se naj prijavijo pri tajniku Josipu Juhu ali pa pri A. Topolovcu na Prevaljah ali pri Francu Šrotu na Lešah, najdalje do božiča. Vabljeni, vsi, ki imajo dobro voljo. Želeti pa je, da se prijavi za ta tečaj, ki bo delavski,‘čimveč naših fantov in deklet, ki bi se v večernih urah pridobivali najpotrebnejšega znanja. Tržič. V nedeljo 4. decembra je sklicala Stavbena zadruga v Tržiču* sestanek v Naš dom. Ker se je za to stanovanjsko akcijo pojavilo dosti .zanimanja, je bila tudi udeležba zelo Melika, kar pomeni, da je v Tržiču stanovanjsko NAJCENEJSE IN SOLIDNO STE POSTREŽENI V TRGOVINAH FRANC PAVLIN, LJUBLJANA, GRADIŠČE ŠT.3 PODRUŽNICI: TRG TABOR ST. 4 BORŠTNIKOV TRG ST. 4. vprašanje res pereče. G. župnik Škrbec je razložil navzočim kako je zamišljena ta akcija, kar je velika večina odobravala. Nekateri so bili pa bolj naivni in so imeli za resnico, da bodo dobili za 100 Din hišo, ker sto dinarjev velja en delež. Kdor reflektira, da mu zadruga napravi hišo, mora imeti najmanj deset deležev- in vplačati eno četrtino preračunane svote za novo hišo. Je pa precej resnih reflektantov, ki stremijo za tem, da pridejo pod lastno streho. S pomočjo zadruge se jim bo želja uresničila. — Pred nedolgim časom se je ustanovila v Tržiču usnjarska zadruga »Koža«. »Jutro« je že v naprej pelo slavo novemu podjetju. Za delavstvo je to interesantno, ker so vsega skupaj 4 delavci, na katere vedno pazita po dva člana, kar bo gotovo prineslo jako lep dobiček. Tržič. V soboto 10. t. m. smo spremili k večnemu (počitku g. davčnega nad-upravitelja v pokoju Karola Pirca. Bil je predsednik Vincencijeve konference v Tržiču^ in Hranilnice in posojilnice v Tržiču. Težko ga bodo pogrešale naše dobrodelne in gospodarske organizacije. Tržiiški reveži ga bodo ohranili v dobrem spominu. Naij počiva v miru! Za vse dobro, kar je storil, naj mu Bog plačal Lepo božično darilo je nova knjiga »Žena z zaprtimi očmi«, katero je ravnokar izdala v ponatisu Jugoslovanska strokovna zveza v Ljubljani, Stari trg 21. Roman je spretno vzet iz vsakdanjega delavskega življenja po velemestih. Je živa slika bridkih preizkušenj, ki čakajo težkega dela nevajeno plemiško mladenko, ki je morala vsled padca valute po vojni razprodati očetovo posestvo in poplačati med vojno nastale dolgove in zapustiti svojo rojstno plemeni-taško hišo ter se podati brez gmotnih sredstev v Pariz iskat vsakdanji hruh. Vsakdo, kdor hoče napraviti veselje svojim domačim, jim bo za božično darilo preskrbel to lepo in vzgojno knjigo. Naroča in dobi se pri založnici Jugoslovanski strokovni zvezi v Ljubljani za 20 Din. Pošlje se tudi po pošti. ' ................................. Za kratek čas. Kako si je treba znati pomagati. V nekem vagonu sta sedeli dve stari gospodični in se prepirali. Ena je hotela, da se okno zapre radi prepiha, druga pa, da je odprto, ker da slabega zraka jjieuese. rženemu sopotniku je prepira dovolj in reče: Najpreje bomo okno zaprli, da se ena zaduši, potem ga bomo pa odprli* da druga vzame konec od prepiha, potem bo pa mir! Drzna primera. Hribolazec na gori, kjer je ves gozd izsekan: »Kakšna škoda, da so ljudje gozd do golega izsekali-Človeku se zdi, da je kakor uš na plešasti glavi!« Pred poroto. (Obsojen tat, ki je vlomil v železno blagajno.) Predsednik: »Imate še kaj opomniti?« — Zatoženec: »Imam, gospod predsednik. Tej obsodbi jaz ugovarjam, ker tukaj navzoči gospodje mojega dejanja ne morejo soditi-To hočem dokazati. Ce je treba prešo--diti novo hišo, morejo to storiti le izurjeni in skušeni zidarski mojstri; če gre presojati kako sliko, morajo o njej soditi slikarji, knjige presojajo pisatelji. Vi, gospodje,-ne morete presojati vloma, ker stavim, da nobeden izmed vas ni vešč, moje obrti!« Slab naslov. Izšla je knjiga: Nasveti za grde dame. — Založnik je oddal en sam izvod in še ta mu je bil ukraden. Vrednost denarja. Za 100 nemških mark dobiš 1356 Din, za 100 lir 308 Din, za 1 dolar 56.75 Din, za 100 francoskih frankov 224 Din, za 100 češkoslovaških kron 168.25 Din, za 100 šilingov 801 Din. LIKERJE Medicin alnl Cognac, Jajčni - Cognac, Rum. Jamnika - Rum, Pelinkovec. Slivovko, Tropinovec, Sad leveč, Brinjevec, Vermut vino, Malinovec In neoslajen Malinov sok (Succus), Rumosol in Špirit v nafboilSl Kakovosti In po nolnmi ceni priporoča ALKO M družba z o. z. Ljubljano, Kollzej Sf II. BRZOJAVKA L vsem prizadetim članom l. delavskega Konzumnega društva v Lfobllani. Lefošnta dividenda znaša okroglo 45o.oco Din ali 1.800.000 kron in se te za ras od 1.1. do 30. IV. 1927 pričela izplačevati pretečeni ponedellek. - vsak Clan ki ima dobiti 3°|o popust nal se torel Cimprele oglasi v svo|l poslovalnici. ODDOR. 14 Franz Herwig — L. A.: Sveti Boštjan iz predmestja. Moderna svetniška legenda. V katakombo je prišel ponoči nek moški, ki se mu je zbledlo, stopil omahovaje mimo zbranih do Boštjana, pustil, da je nekaj malovrednih bankovcev padlo kot nekaj nečistega na tla in zamrmral: »Nemogoče je jesti, če drugi stradajo. Dve uri sem blodil, stal mrzlično pred trgovinami, gostilnami. Vrčka pive nisem mogel izpiti, grlo se je tesneje zaprlo kot stisnjena pest. Vzemite denar, ki sem ga bil pridržal, prosim vas!«, Zbrani, stoječi še zunaj na dvorišču, so umolknili kakor mrtveci. Dvojica, trojica se je polagoma ločila od ostalih, iz njihovih rok je padel denar; padli so pred Boštjana na tla, ki jih je v objemu stisnil na svoje srce. Pesem se je utrgala Iz stisnjenega grla, solze so orosile melodijo, in pesem je otresla zanke kakor morski orel in se mogočno dvigala. Iz katakombe, iz smradnega prepada dvorišča je zaoril spev: »Hvala bod’ Gospod’ Bogu!« Divje kletve, ki so padale raz oken, je pesem vriskaje povžila- Raz cesto je pridrvela tolpa, letelo je kamenje, grozili so vihteni korobači, nekaj strelov je bruhnilo krogle — merjene v Boštjana. ’ Stopil je na dvorišče, ki se je zdel, da postaja | našo voljo sleherno uro piti božji dih, Boga spre- svetel, stegnil je svoje roke in .rekel: »Ali mene iščete? Ali ne vidite, da sem brez obrambe? Vzemite me vendar.«. Postalo je povsem tiho; napadalci so se ozirali in niso vedeli kaj storiti. Strmo je zakrokal nek glas: »Že še pridemo do tebe in te steptamo pod našimi nogami! Le nikar ne skrbi, da te morda pozabimo!« Boštjan je stopil še dva koraka naprej in zaklical: »Ura bo prišla, če bo Bog hotel. Vi in jaz, vsi smo le orodje njegovo.« Ljudje so se raztepli. Boštjan je ostali del noči prebedel v molitvi. Ni še Boštjan s svojimi privrženci obhajal svete daritve. Ona dekle, ki mu je pomagala rešili otroka, je prišla razburjena k njemu in ga prosila, naj se reši iz mesta ali vsaj v miren oddelek; njegovi sovražniki, da so prepolni groženj. Boštjan je položil roko na njeno ramo in dejal: »Tukaj, kjer smo, se mora vse dokončati. Reci pa onim, ki se boje, naj gredo tjakaj, kjer se jim zdi dobro. Mej-tem pa se hočemo še preje skupno v rokah božjih oklrepčati.« JNaslednji dan je vse zbral v kata-kombi, toda marsikateri so že manjkali. Govoril jim je: »Cesto ste me vprašali, odkod jemljem svojo moč. Oznaniti vam imam skrivnost. Nekoč je dih božji lahko in neovirano šel skozi ljudi; raztrgali pa smo krogotok, da bi bili prosti. Poglejte svet, kako je prost Boga! Mi pa, mi, ki imamo hrepenenje po našem Bogu, moremo z jeti vase, se vanj vtopiti. Umijmo in očistimo se, da ne gremo nevredni k pojedini veselja!« Čez noč so ostali skupaj in v molitvi pričakovali dne. Ko se je danilo, jih je vedel Boštjan v svojo cerkev in stal v slovesnem odelu pred altar-jem neke stranske kapele. Mrzli zrak se je ogrel po žaru vzdihov, obe luči na altarju, sta mogočno vzplamteli v skrivnostnem sijaju, roke, noge, glave so polagoma izgubile svoj pomen, duše so odpirale oči in njihovo blestenje je odrešujoče prevzelo telesa. Človek Boštjan se je zdel pri altarju, kakor da bledi in se razblinja v sladek, jasen sijaj; njegov glas je plaval breztelesno in zvoneče, hostija se je dvignila kakor planet, meje prostora so se razblinile, molk se je spremenil v zvok in ton omamljive moči in nežnosti. Neodoljivo je klical Bog, neodoljivo so hrepenele duše; razdvojeni in ločeni so se strnili v svobodnem, opojnem kipenju- Ti nisi več ta ali ona, ti si mi istočasno bolj tuj in bolj domač. Ljudje so pogleda.vali z boječimi pogledi in se skrivoma ter dvomeče smeh*-ljali. Stali so nemi in odhajali nemi. Ali je bilo to vsenaokoli — stari svet? Pa je bil vendar spremenjen. Odprta žrela, srepi ledeni pogledi, krče; viti sunki grabečih pesti — ali ni bilo vse skupaj nedopovedljivo smešno kakor kretnje malikov, k' se jih nihče več ne boji? Čemu so tekali ljudje tako urno? Ali ni bilo to tekanje prav tako smešno, ker je bilo brez cilja? Za »Jugoslovansko tiskarno«: K. Čeč. Izdajatelj: Dr. Andrej Gosar. Urednik: Srečko Ž u m e r-