tednik
http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si
ČETRTEK, 18.NOVEMBER 2010 / ŠTEVILKA 885, LETO XVII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,20 EUR
885
d
7 8 9 6 I 2 "4 4 O 6 7 I ''
SS1BSS L.X3 simobl
TOSHIBA Panasonic DAI h IM
GSM: 041/ 650 671 www.viking-klima-sp.sT/
Obiščete nas lahko vsak delavnik od 9. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Ljubljanska ul. 13, Izola, tel. št 040 410 743
Povej nekaj lepega
POOBLAŠČENI PRODAJALEC
SHAT6 KLlB
http://shotoklub.doesntexist.org Shoto Klub “Izola” je na Facebooku

Vsega je kriv akutni virusni gastroenterokolitis
Strokovnjaki me sicer prepričujejo, da so za okužbo krivi rotavirusi in norovirusi, jaz pa sem iz dneva v dan bolj prepričan, da je za moje slabo počutje kriv nek nov virus, ki ga Slovenci spoznavamo šele zadnja leta in zato še nismo razvili ustreznih protitelesu oziroma niti zdravil, ki bi nam lahko pomagala.
Dr Felice Žiža
Jaz sem novi izolski svetnik in, čisto slučajno, tudi jaz zdravnik.
Zdaj ko smo v občinskem svetu ostali brez ginekologa, me čaka še posebej težka naloga: Menda v prejšnjem mandatu ni bilo veliko bolezni spolovil a zdaj se mi zdi, da se obeta kar nekaj načetih prebavil.
Na oddelku abdominalne kirurgije, bi hitro rešili nekatere pripetije. Če si proti, ti režemo črevo, če si vzdržan pa kurje oko.
Mi kirurgi nismo otroci rož, pri nas velja:
Če kaj ne dela, vzameš nož..
(Mef)Po domače bi rekli, da sem imel trebušno gripo oziroma rota-virozo. Najprej sem v ustih dobil okus po pokvarjeni hrani, nato so se pojavile želodčne bolečine, končno sem si od blizu ogledoval straniščno školjko. Skratka, bil sem brez moči, scuzan do konca in v pričakovanju, da vse skupaj mine. Pa ni šlo tako na hitro, kot so mi rekli in še dobro, da je tako, saj sem lahko odkril pravi virus okužbe - Tretji program nacionalne televizije.
Ne, nič ni narobe z njimi, prav simpatični so s svojimi inovacijami in delavnostjo, toda to, kar so mi v teh dneh iz minute v minuto in iz sekunde v sekundo nosili na ušesa in pred oči, pa je bilo že preveč. Najprej so me okužili tožilci in sodniki in nato še kandidat za vrhovnega sodnika, ki je, kljub bebastim pripombam tistih, ki ga ne podpirajo, trmasto vztrajal pri tem, da bo prvi
mož vrhovnega sodišča. Toda že naslednji trenutek me je zadel nov virus, tokrat v obliki odstavljenega in novoimenovanega direktorja termocentrale in še cele Šaleške doline zraven, s politiki vred. “Če bi jaz moral s policaji v službo, potem takega dela res ne bi hotel” sem si mislil sam pri sebi, ko me je zadel tretji virus v obliki predsednika stranke za penzije, ki je raje sprehajal psa, kot da bi hodil na vlado in se skušal trezno pogovoriti, kaj nam je storiti v tej zapleteni situaciji, ko je država tako brez denarja, da mora za enega belega in enega črnega prodajati skoraj 20 slovenskih gradov s pose-stvijo vred. In sem že spet sedel na straniščni školjki in razmišljal, kako bo zvečer zaspal tisti minister ali poslanec, ki mu bodo prihodnje generacije vrgle pod nos, da je prodal zgodovino teh krajev.
Proti so se oglasili tudi tisti, ki so v
nekem drugem mandatu gradove kar podarjali, zato mi je bilo še toliko huje. In še ni bilo konca, kajti začenjala se je razprava o novem rebalansu proračuna, ki je restriktiven a tega številke ne pokažejo, tako kot niso pokazale Ircem, ki so verjeli, da so najbolj cvetoče gospodarstvo v Evropi, zdaj pa jim bomo morali pomagati tudi Slovenci, Slovaki, Poljaki, Bolgari in Romuni.
Ugasnil sem televizor v upanju, da bodo težave minile, potem pa sem prebral, da je novoizvoljeni izolski župan ugotovil, da je občina brez denarja in zakreditirana, hkrati pa že zaposlil svetovalko, ki mu bo pomagala pri prvih korakih po občinskih pisarnah.
Domači zdravnik mi svetuje, naj v liter prekuhane vode dam S jedilnih žlic belega sladkorja, 1 čajno žličko kuhinjske soli in sok 2 grenivk. Menda mi bo potem bolje.
t/* !
rr.-juA
Nova oblast pri Martinu
Neposredno po konstitutivni seji občinskega sveta so se novoizvoljeni občinski svetniki in župan napotili do Manziolijevega trga, kjer so pripravili skromno zakusko v počastitev svetega Martina. Če bo na sejah občinskega sveta toliko dobre volje in medsebojnega razumevanja, kot ga je bilo videti na trgu, se nam morda le obeta lepši mandat. Toda, ne gre hvaliti dneva pred večerom.
WWW.NAKUPI.NET
nnn
BANKA KOPER
Obratovalni čas odlagališča Dežurna služba

PONEDEUEK-PETEK: 8.00-19.00 SOBOTA:	8.00 - 12.00
komunala NEDEUA IN PRAZNIKI: ZAPRTO
V DELOVNEM času - tel: 05/ 66 34 950 IZVEN DELOVNEGA ČASA-tel: 041/ 650 882
izda - isola
tel; 041/ 650 375
mamiml/m: 2
----------------------------------------- Dogajalnik
Druga seja bo kadrovska
stavnike občine v Nadzornih odborih Zdravstvenega doma in Komunale.
Seja se bo začela z informacijo župana o prevzemu poslov in finančnem stanju ter sprejetih ukrepih za stabilizacijo občinskih financ, sledilo pa bo imenovanje delovnih teles - odborov in komisij Občinskega sveta in sicer:
a)	Odbora za gospodarstvo in finance (šteje 9 članov),
b)	Odbora za gospodarske javne službe in promet (9 članov),
c)	Odbora za družbene dejavnosti (9 članov),
d)	Odbora za okolje in prostor (9 članov),
e)	Statutarno-pravne komisije (7 članov),
f)	Komisije za kmetijstvo in ribištvo (7 članov),
g)	Komisije za vprašanja italijanske narodnosti (3 člane predlaga ISNS + 3 člane pa ostali),
h)	Soglasje k imenovanju Pododbora za krajevno samoupravo in toponomastiko (5 je predsednikov KS +2 imenuje OS +1 član ISNS).
Vsaj polovica članov odborov in komisij morajo biti občinski svetniki, predloge pa morajo svetniške skupine poslati do ponedeljka 22. novembra, ko se bo na svoji prvi seji že sestala novoizvoljena Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Na seji občinskega sveta bodo, po predlogih omenjene komisije imenovali Nadzorni odbor Občine Izola v katerem so sicer zastopane vse stranke in liste, doslej ga je vodila Breda Pečan (SD), glede na to, da je običaj, da Nadzorni odbor vodi predstavnik opozicije pa je moč pričakovati, da bo za predsednika kandidiral kdo od članov stranke IJN, ki ni občinski svetnik ali pa se bodo dogovorili celo drugače.
Na seji bo sledilo imenovanje predstavnika lokalne skupnosti v Svet Centra za socialno delo Izola, potem pa se bo začelo zares, saj bodo svetniki odločali o imenovanju treh (3) predstavnikov ustanovitelja v Svet JZ Zdravstveni dom Izola in nato še o razrešitvi in imenovanju članov Nadzornega sveta JP Komunala Izola.
Svet Javnega zavoda Zdravstveni dom Izola po odloku sestavljajo: 3 predstavniki delavcev zavoda (Mariza Tuljak Višnevec, Igor Črnič, Klavdija Viler), 3 predstavniki zavarovancev in drugih uporabnikov (Stanislav Jenko, Milan Vuga in Alojz Zorko), ter 3 predstavniki ustanovitelja (Tomislav Vitezica, Rosana Prešern in Danijela Bon). V tem mandatu je svetu predsedoval Alojz Zorko.
Mandat članov Sveta zavoda traja štiri leta, tako kot tudi mandat članov Nadzornega odbora JP Komunala, ki so ga v tem mandatu sestavljali: Predsednik Tomislav Klokočovnik in člani: Dušan Moljk, Dario Lozar, Jožef Lorbek (predstavniki lokalne oblasti) in predstavnika delavcev: Alida Dujmovič in Rado Cerovac
Četrtkovo sejo bodo zaključili z vprašanji in pobudami občinskih svetnikov.
Pisma iz metropole
Vsak resen regijski časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova.
Vsakih 14 dni za Mandrač razmišlja o življenju tam in o življenju nasploh, o dogodkih v glavnem mestu in o posledicah teh dogodkov za naše kraje in ljudi. Pazljivo branje vam želimo
Opera Metropolitana
piše: Zoran Odič (za Izolane Zoki)
MAJHNO IN VELIKO
V	torek dopoldne me je zelo zaskrbelo kakšno mladino imamo. Pa ne le mladino, tudi drugi so bili zraven, starejši in najstarejši. Pred knjižnico, namreč. Petnajst minut pred začetkom delovnika je, pred zaprtimi vrati, čakalo čez štirideset željnih knjige. Mlajših je bilo največ. Kaj pa so tam delali, ob odprtih gostilnah, trgovinah (ceneje prideš do pira), parkih v katerih samevajo klopce, praznih sprehajališčih ob Ljubljanici in Gradaščici? Čakali na knjige, kaj pa drugega, če postopajo pred knjižnico.
Najprej sem mislil, da je kakšna akcija, tako kot v trgovskih centrih, ko dajejo popuste, ali vsaki drugi odpadek zastonj, pa se nič takega ni dogajalo. »Vsak dan je tako«, je povedala knjižničarka. Zdaj mi je šele jasno, zakaj je Ljubljana svetovna prestolnica knjige. Zaradi takih mulcev, ne zaradi politike do knjige in znanosti nasploh, ker ta politika knjige tako obdavčuje, kot da gre za superluksuzno robo. Taki mulci so postali že drugič svetovni znanstveni prvaki, pod mentorstvom profesorja Romana Jerale in njegovih sodelavcev. In to na najbolj znanem Massachusetts Institut of Technology, slavnem MIT. Eden od članov te zmagovalne ekipe, študent biotehnologije, Jernej Turnšek, je povedal, »da je to neverjetna izkušnja, ki ti pove tudi, da Slovenija ni majhna; majhno ali veliko je le tisto, kar znaš.« Upam, da bodo on in vsi kot on, dobili zaposlitev kakršna pritiče njihovem znanju in sposobnostim.
V	Sloveniji, na MIT-u jim je vsem zagarantirana. Odraslih, ki pokajo od znanja, to ne zanima. Znanje namreč. Oni so sami sebi dovolj in če drugi ne mislijo kot oni jih je treba izbrisati, očrniti, odstraniti, eliminirati, na vse možne, znane in neznane načine, (ne)resnične, (ne)moralne in v normalnem svetu moralno nesprejemljive. Tako kakor zdaj traja javna haranga proti Branku Masleši, kandidatu za predsednika vrhovnega sodišča, ki je dobil podporo vrhovnih sodnikov, sodniškega sveta, kar pomeni stroke, ministra, kar pomeni politike. Proti njemu so zato, trdijo, ker je, kot dežurni sodnik bil na ogledu, ko je vojska ustrelila prebežnika čez mejo, a dogodka ni prijavil ljudski milici, kot umor. In kdo ga obtužuje: dva sodnika iz istega časa, ki bi, če sta za pravico in človekove pravice, kakor trdita, morala milici (sedanji policiji) sama prijaviti ta zunajzakonski umor.
Vedela sta, trdita, da se je to zgodilo, ampak šele danes to razkrivata javnosti. Zakaj takrat, ko sta že bila sodnika, nista prijavila Masleše in vojske? Zakaj nekdanji visoki policijski, a še prej tudi miličniški oficir, danes o tem govori, takrat pa je bil tiho o dogodku in o Maslešini vlogi v njem? Namesto tega zdaj obtožuje Maslešo, ob pomoči cele politične stranke, znane po demokratih in borbi za demokracijo. Pravzaprav Masleša ne more dobiti večjega komplimenta za svoje delo in svojo kandidaturo, kot so njegovi obtoževalci.
Povsem drugače je s kandidaturo fenomenalnega hrvaškega biatlonca Jakova Paka, za nastop za slovensko reprezentanco, s katero tako in tako trenira, samo za njo ne nastopa. On nekaj podobnega doživlja v svoji domovini. Izdajalec je, veleizdajalec, prodana duša, vse najslabše in najhujše. In razmišljam, kako bi na nekem ledenem stadionu, pred par tisoč, ali deset tisoč gledalcev Jakov Fak osvojil eno od prvih mest, ali katero od medalj in bi televizijski in radijski reporterji tulili: »Fak Hrvaška,« ali »Fak Slovenija«, odvisno pač, za koga bo Jakov nastopal. In, ne lovite me zaradi ene črke. Sami jo zamenjajte: Jaz pišem fonetsko, ampak Jakova naj pustijo pri miru.
MANDRAC je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 0010, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Darjan Gorela, Boštjan Mejak, Žarko Kovačič, Drago Mislej, Marjan Motoh (karikaturist), Saša Stepanov (foto), Edvard Dečman (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFFI! LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
To ni “džank” plač, ali skvot. To je “samo” stranišče na otroškem igrišču Birba. Še enkrat zahvala tistim, ki nimajo boljšega dela, kot da uničujejo.
!W \\ im\« 3
Igor Kolenc prevzel županovanje v Izoli
Na četrtkovi konstitutivni seji občinskega sveta so občinski svetniki najprej sami sebi potrdili
Konstitutivna seja je bila že na prvi pogled slovesna, saj se je v dvorani na Kristanovem trgu kar trlo novinarjev, prišli so novoizvoljeni in nekateri nekdanji občinski svetniki, opazna je bila le odsotnost dosedanjega župana, dr. Tomislava Klokočovnika in poklicnega podžupana Bojana Zadela. Sejo je vodil, tokrat že najstarejši svetnik, Silvano Sau, ki je najprej potarnal nad dejstvom, da mu že pripada tovrstna “čast”, potem pa s pomočjo predsednice občinske volilne komisije, Monike Mavsar, opravil formalnosti, ki so potrebne zato, da občinski svet postane operativen organ.
Glede potrditve mandatov občinskim svetnikom ni bilo težav, prav tako ni bilo nobenih pripomb ob razglasitvi ugotovitvenega sklepa o imenovanju novega izolskega župana, Igorja Kolenca.
Kot rečeno so svetniki potrdili mandate vsem izvoljenim občinskim svetnikom, med katerimi je deset “novincev”. To so: Breda Pečan, Marino Domio, Romina Kralj (vsi SD), Vlado Marič, Marjetka Popovski (oba Desus), Vojko Ludvik (Oljka), Nevijo Frank, Radivoj Nardin (oba SDS), Davorin Adler (LDS) in Felice Žiža (narodnost).
V nadaljevanju je vodenje seje prevzel župan Igor Kolenc, ki je že ob prvi točki spoznal, kako težko je dosegati konsenze v izolski občini, saj se svetniške skupine še niso otresle logike pozicije in opozicije oziroma partijske discipline pri glasovanju o lokalnih problemih. V teh razmerah je bilo pričakovati, da bosta najmočnejši stranki (SD in ITN) le dosegli dogovor o “nenapadanju” in olajšali iskanje konsenzov o temeljnih problemih naše lokalne politike. Toda, že imenovanje Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je pokazalo, da čas za
takšno logiko še ni dozorel in tako se je stranki IJN zgodilo tisto, kar je sama pred dvema letoma “storila” svetniški skupini SJN. Namreč, ostala je brez enega od svojih dveh predlaganih članov komisije (Alojz Zorko), poleg tega pa je iz komisije izpadel tudi (vsaj načelno njihov) svetnik LDS, Davorin Adler. Za povrh je stranka SD dobila še predsednika komisije (Aleksej Skok), podpredsednik pa je postal Branko Simonovič iz Desus-a
Imamo “fantomsko” koalicijo?
Zanimivo je, da je bil tak razplet mogoč zaradi glasovanja svetnika SDS, ki je podprl predlog Socialnih demokratov, tako da je zdaj v javnosti že prisoten občutek, da bo SDS v koaliciji s SD, Desu-som. Oljko, Listo ZZI, zagotavljal potrebno večino 12 svetnikov. Vendar v SDS pravijo, da niso člani nobene koalicije ampak so se tako odločili samo v konkretnem primeru. Če opozicija obstaja jo ta renutek tvorita le stranka IJN in svetnik LDS, medtem, ko se bodo svetniki Liste Izolani in svetniki narodnosti, po njihovih izjavah, odločali glede na posamezne predloge, ki jih bodo dobili v obravnavo in sprejem.
Po končani seji je novoizvoljeni župan povabil občinske svetnike na martinovanje na Manziolije-vem trgu, naslednji dan pa bi že moral opraviti primopredajo z bivšim županom.
Toda iz Urada župana so najprej sporočili, da zaradi službene zadržanosti bivšega župana dr. Tomislava Klokočovnika primopredaje v petek ne bo in naj bi se zgodila v ponedeljek. Vendar se, kolikor je znanega, tudi v ponedeljek ni zgodila in ne ve se niti, kdaj bo do tega prišlo.
Novi župan mag. Igor Kolenc v teh dneh že spoznava delavce občinske uprave, seveda najprej tiste, ki imajo vodstvene funkcije, vsem delavcem uprave pa je že poslal vprašalnik v katerem jih sprašuje o njihovem delovnem mestu, lastni usposobljenosti in izkušnjah, od vsakega pa pričakuje tri predloge za racionalizacijo/izboljšavo delovnega mesta in tri merljive cije ki jih bodo uresničili na svojem delovnem mestu v 2011 Nekateri zaposleni v občinski upravi so precej zaskrbljeni, (ur)
Kje se je “zaštrikala” IJN
Tudi pred dvema letoma sta bili stranki IJN in SD najmočnejši v Izoli. Takrat je kadrovsko komisijo vodila IJN (Darko Grad), podpredsednik pa je bil Aleksej Skok (SD). Tudi večina ni bila vnaprej zagotovljena.
Ob pripravah na oblikovanje Komisije za mandatna vprašanja,volitve in imenovanja so imeli v svetniških skupinah dva predloga. Po prvem bi bile v komisiji s po enim članom zastopane vse politične stranke in liste, po drugem pa bi imeli stranki SD in IJN po dva člana, dve stranki oziroma listi pa bi ostali brez predstavnikov.
Na sestanku kadrovske Komisije za preverjanje mandatov seje zgodil dokaj nenavaden preobrat, posebj potem, ko je predstavnik stranke SDS podprl predlog Socialnih demokratov po katerem je IJN izgubila enega od dveh članov, izpadel pa je tudi kandidat LDS, tako da je t.i. vladajoča koalicija dobila v roke kadrovske škarje in platno.
V Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja so bili tako imenovani: Aleksej SKOK in Romina KRALJ (SD), Vojko LUDVIK (Oljka), Edi GRBEC (Lista ZZI), mag. Radivoj NARDIN (SDS), Branko SIMONOVIČ (Desus), Darko GRAD (IJN), Slavko SAMO-TORČAN (Lista Izolani) in Silvano SAU (narodnost). Za predsednika Komisije je bil predlagan Aleksej SKOK, za namestnika predsednika pa Branko SIMONOVIČ.
O predlogu so glasovali občinski svetniki. Od 22 je glasovalo 21 svetnikov, 13 jih je glasovalo za, 8 proti.
Seveda preseneča, da stranka, ki je na volitvah v občinski svet celo zmagala tako preprosto izgubi svoj vpliv na kadrovanje v občini, saj je dejansko postavljena v povsem podrejen položaj, kar bo gotovo čutiti že ob kadrovanjih, ki bodo na vrsti že v naslednjem tednu. Poleg klasičnega kadrovanja v komisije in odbore občinskega sveta je na seji novooblikovane komisije tudi obravnava predlogov za nove predstavnike občine v nadzornih odborih Zdravstvenega doma Izola in izolske Komunale. To pa sta dve kadrovski oazi, ki jih je zdaj obvladovala stranka IJN. Njihov vidnejši član je direktor Komunale, Alojz Zorko, predsednik nadzornega odbora pa je bil doslej župan Tomislav Klokočovnik. Alojz Zorko pa je hkrati predsednik Nadzornega odbora Zdravstvenega doma Izola, ki ga vodi dr. Gordana Živec Kalan, ki je v Izolo prišla na povabilo župana dr. Klokočovnika.
In ker gre za dve javni ustanovi, ki sta zelo pomembni za občino, poleg tega pa se okrog njiju vrti tudi precej občinskega denarja, je seveda bilo pričakovati, da bodo v stranki, ki je do volitev imela v rokah močne kadrovske vzvode, znali iztržiti zase dovolj močno pozicijo. Očitno so se nekje zaštrikali ali pa nas čakajo še kakšna nepričakovana presenečenja.	d.m.
Tiskovna konferenca
Občina je zadolžena do vratu
Tako je bilo razumeti na prvi tiskovni konferenci novega župana mag. Igorja Kolenca, ki je stanje izolske blagajne definiral kot “zelo dobro’’, žal z veliko mero sarkazma.
Prva tiskovna konferenca mag. Igorja Kolenca je bila sklicana z namenom, da javnosti postreže s prvimi podatki o stanju izolske blagajne, ob tej priložnosti pa je predstavil še novo vodjo kabineta Kristino Zelič. Kot sam pravi, pa ga finančno stanje Občine ni pretirano presenetilo, saj je bil na to pripravljen. Kar pa še ne pomeni, da je dobro ali pa vsaj spodbudno.
Za leto 2010 je bil prvotni plan proračuna nekaj manj kot 31 milijonov eur, z rebalansom pa se je ta številka spustila na 27,3 milijone eur. Da so te številke sanjske za občino, kot je izolska, kot so mnogi poudarili že ob sprejetju proračuna, kaže dejstvo, da je bilo do 12.11.2010 prihodkov na račun Občine vsega za malo več kot 11,5 milijonov eur, do konca leta pa pričakujejo, da se bo ta številka dvignila na 13,7 eur, odhodkov pa je za kar 16 milijonov eur. Številke trenutno kažejo na 4,5 milijona eur primankljaja. Ob tem pa račun Občine bremeni še kratkoročni kredit v višini 3,2 milijona eur, ki ga mora Občina poravnati do konca letošnjega leta, ter dolgoročni krediti v višini 5,4 milijona eur. Trenutno pa Občina razpolaga z 23.000 eur finančnih sredstev na tekočem računu.
Kreditov za 60% prihodkov
Ob podatku, da na računu Občine trenutno skorajda ni denarja, pa je dejstvo, da ga bremeni še nekaj več kot 8,5 milijona eur dolgov kar zaskrbljujoče, posebej če upoštevamo, da ta številka predstavlja dobrih 60 odstotkov celoletnih prihodkov Občine.
Občino še posebno bremeni kratkoročni kredit, ki ga bo po-
trebno izplačati do konca leta. To bo mogoče narediti s pomočjo predvidenih prihodkov do konca leta, ki bodo nekoliko zajetnejši predvsem iz naslova prispevkov za stavbna zemljišča, Kolenc pa računa tudi na to, da bo do konca leta skoraj dva milijona eur izplačala Evropska Unija za subvencioniranje obnove pomola v projektu prenove ribiške infrastrukture. Žal pa, dodaja Kolenc, je to tudi edini večji potencialni prihodek, ki si ga lahko na Občini nadejajo.
Dolgoročni za kratkoročnega
Če teh sredstev ne bo dovolj, bodo poskušali preko Ministrstva za finance najeti dolgoročni kredit, s katerim bi poravnali kratkoročnega. Kolenc je še povedal, da je del tega kredita bil najet za sanacijo pomola, ostalo pa zaenkrat še ne ve, v katere namene je bilo porabljeno, in, kot sam pravi, ga trenutno to niti ne zanima. Pomembno je, da bo do konca leta izplačan.
Gotovo pa si Občina za sanacijo tega dolga ne bo pomagala s
prodajo občinskega premoženja, saj je trenutno prodaja vseh Občinskih nepremičnin in zemljišč zamrznjena, vsaj dokler ne bo končana revizija. Kolenc je ob tem zagotovil, da vsekakor ne bo, niti v prihodnje, prišlo od razprodaje Občinskega premoženja, kot primer pa je podal prodajo 9.000 kvadratnih metrov velikega zemljišča ob Drogi, za katerega pa se ob prvem razpisu ni javil nihče. Občina bi zato morala ceno spustiti za 15 odstotkov in v primeru, da prodaja ponovno ne bi bila uspešna, še za naknadnih 15 odstotkov. Ta način, je povedal Kolenc, pa ne pelje nikamor.
Svojevrstno novoletno darilo
Stanju Občinske blagajne pa so na svoj način pripomogli tudi redarji, oziroma občinski inšpektorji, ki v celem letu menda niso izdali skoraj nobenega plačilnega naloga. Število teh neizdanih plačilnih nalogov za leto 2010 je kar 4894, v vrednosti cca. 200.000 eur. Kolenc je v šali povedal, da lahko občani na to gledajo kot na nekakšno novoletno darilo, čeprav verjamemo, da veliko število neizdanih plačilnih nalogov ne bremeni domačinov. Kadrovskih zadev pa se Kolenc na tiskovni konferenci ni hotel dotakniti, saj so te glavna tema četrtkove seje občinskega sveta. Je pa povedal, da je trenutno na Občini zaposlenih kar 77 uslužbencev, od izida volitev pa sta zaenkrat odšla samo dva, bivši župan Klokočovnik in županova svetovalka Monika Sečnik, ki je bila vezana na njegov mandat. Oba profesionalna podžupana, Darko Grad in Bojan Zadel, pa bosta po zakonu na plačilnem spisku Občine še naslednje tri mesece, kar vsekakor ne bo pripomoglu k boljšemu stanju občinske blagajne. Tudi zaradi
Izolska urgenca se je preselila na bolnico, kjer bolnike z vse obale začasno oskrbujejo v “urgentnem” B hodniku. Čakalna doba je, v primerjavi z lokalnimi urgencami, menda daljša, težava pa je predvsem v tem, da se bolniki potrebni urgentne zdravstvene pomoči tudi čez dan odpravijo na hrib v bolnico, nezavedajoč se, da sploh ni govora o urgentni službi, temveč samo o dežurni službi. Dežurna sestra v bolnici pravi, da zaradi te “nejasnosti” lahko čakajo tudi po več ur.
tega je Kolenc menda predlagal občinskemu svetu, da bi se v prihodnje znižale tako sejnine, kot tudi mandatne plače in bi tako občanom jasno pokazali, da stanje ni rožnato.
Zaposlenih je preveč
Ker je po njegovem mnenju število zaposlenih vsekakor previsoko, pa napoveduje v občinski upravi tako tehnično, kot tudi kadrovsko reorganizacijo in sistemizacijo. Kolenc je napovedal “tehnološko revolucijo”, kar naj bi pomenilo, da bo vedno manj “pravega” papirja, in vedno več virtualnega. Pričakovati je torej, da se bo število zaposlenih, tudi zavoljo te “automatizacije”, v naslednjih mesecih znižalo. Do neposrednih odpovedi sicer ne more priti, reorganizacija pa pomeni tudi to, da se nekatere funkcije spremenijo, združijo in naposled tudi ukinejo.
Mag. Igor Kolenc pa se seveda ni mogel izogniti vprašanjem o premestitvi dežurne zdravniške pomoči (ker to ni nobena urgentna služba) iz zdravstvenega doma v prostore na bolnici. Pravi, da se je ravno v teh dneh sestal z ministrom za zdravstvo Dorijanom Marušičem, ki mu je predstavil projekt in razložil, da gre za ne-kakšnen pilotski projekt, ki mu bodo nato sledili še drugod po državi. Pravi, da je bil pogovor predvsem konstruktiven in da sta iskala rešitve, ne pa probleme, zato o domnevnih kršitvah statuta pri oblikovanju pogodbe o premestitvi “urgentne službe” sploh ni bilo govora.
V sredo še bolj uradne ure
Za konec je Kolenc še napovedal, da bo od naslednjega tedna vsako sredo med 15 in 17 na razpolago občanom za pogovore o njihovih težavah in tegobah. Prosi pa tiste, ki bi se radi oglasili pri njemu, da se vnaprej najavijo in če je le mogoče, mu tudi pisno sporočijo o čem naj bi tekel pogovor, ki pa zaradi časovnih omejitev ne bo mogel presegati 20 minut.
Aljoša Mislej
Martinovo in tradicija
Martinovanje brez posebnega blišča
Tradicija je pač tradicija. Ampak tradicija ni samo kdaj, ali kaj. Tradicija je tudi kje. Zato se na Martinovo večina tistih, ki na praznik gledajo kot na jesenski prvi maj, odpravi tam, kjer ga tradicionalno praznuje vsako leto. To pa je lahko na vasi, ali pa v Kopru, v šotoru vina Koper. Malo je tistih, ki ga tradicionalno praznujejo v Izoli, tudi zato, ker Izola te tradicije pač nima.
Kljub temu pa zadnji dve leti Center za kulturo, šport in prireditve, na željo Občine, poskuša organizirati nekakšno 'Tow budget” Martinovanje, ki je nizkoproračunsko ne zaradi kakšne posebne ideologije, ampak preprosto zato, ker denarja ni.
Lani se je v Izoli Martinovalo na Lonki, rezultat pa je bil kar klavrn, letos pa se je dogajanje preselilo na Manziolijev trg, ki je vsekakor primernejši, če bi hoteli dogodek spremeniti iz potencialne alko-masovke v nekaj, kar bi lahko bilo, torej kulturni dogodek povezan s kulturo vina in vinarstva.
Letos se je v Izoli praznovalo sv. Martina v četrtek in petek. Vinar Bruno Žaro je nad samo idejo o Martinovanju, kot tudi lokacijo, navdušen, saj pravi, da le z vztrajnostjo lahko v Izoli, ki je vinorodno zelo napredovala v zadnjih letih in kroji sam vrhu obalnega vinarstva, pričaramo tradicijo. “Izola si zasluži Martinovanje, ki, ne smemo pozabiti, je tesno povezano z vinom in tudi zaradi praktičnih razlogov bi raje praznovali v domačem kra-
ju”. Je pa razočaran nad tem, da večine vinarjev, ki so potrdili svojo prisotnost na praznovanju, ni bilo. Nevenka Gregoričič iz Centra za kulturo, šport in prireditve, ki je organizacijo prireditve tudi izpeljala, pa je nad samim praznovanje skeptična, saj pravi, da “Martinovanje ni bilo nikoli doma i/ Izoli, in zato na ta dan se večina ljudi odpravi na bolj tradicionalna praznovanja. Zato pa je bilo na našem Martinovanju žal tako malo ljudi”.
Res je bilo ljudi malo, kljub temu, da je bil program pester z nastopom Enza Hrovatina in ansambla Feral, svoje pa so prispevale tudi Cetoranke, Dare Brezavšček pa si je za priložnost nadel haljo in pokrivalo Sv. Martina. A Nevenka pravi, da “žal sredstev za organizacijo prireditve, tako kot bi jo hoteli organizirati mi, ni. Na Občini so si želeli prireditev n duhu praznika vina, oljk in rib, ki je po vsebini najbljižji domačinom, a brez sredstev žal ne gre. In osebno mislim, da raje prireditve sploh ne organiziramo, kot da jo organiziramo samo, da je. Samo če bi bila organizacija dovolj na nivoju, bi lahko prepričali ljudi, da ostanejo na ta dan i/ Izoli. Žal so svoje dodali še vinarji, ki kljub temu, da so potrdili svojo prisotnost, se, razen enega samega, niso pojavili na Manzioliju. Očitno jih Martinovo v Izoli ne zanima. ”
Težko je samo z dobro voljo kljubovati večletni tradiciji. Vsekakor je Martinovanje v Izoli dobrodošlo, vprašati pa se moramo, če ta praznik potrebujemo, in če sploh sodi v samo mesto. Kaj pa, če bi za spremembo na Centru pogledali na vzhod proti griču in praznovanje organizirali kar na podeželju? Morda tudi v sodelovanju s katerim od podeželskih društev, ki so vedno zelo aktivna pri tovrstnih iniciativah.
AM
salon z 20 - letno tradicijo
Lepota in privlačnost sta odsev zdravega telesa. Lepota in zdravje sta pogoj za zadovoljstvo in dobro počutje
Jesensko - zimska ponudba Salona Venus Nega telesa in obraza Pedikura in depilacija Masaže
Lasersko trajno odstranjevanje dlak Kavitacija
NOVOST!!!!
Radiofrekvenca z green irf- radiofrekvenca daje izredne rezultate tako pri tretmajih obraza kakor tudi pri preoblikovanju telesa
Idealna je za:
Oblikovanje obraza, vratu, dekolteja Napenjanje ovele kože Odpravljanje gub Za sijoč obraz Oblikovanje telesa Odpravljanje celulita
Radi poskrbimo za vaše popolno ugodje, ker si to zasluzite
Naročila sprejemamo po tel: 05 6416 665 ali gsm 041 557 663 Sodelujemo v akciji IZOkartica

In vremena, Žal letos vreme ni prizaneslo niti starejšim občanom, ki so se morali zadovoljiti s predavanji in protokolarnimi prireditvami, saj dež in balinanje ne gredo dobro skupaj,
V popnedeljek se je pričel jubilejni trideseti teden starejših občanov, ki tokrat poteka pod pokroviteljstvom novega župana Občine Izola mag. Igorja Kolenca.
Dogodek v organizaciji Društva upokojencev Občine Izola, območnega združenja Rdečega križa, Društva upokojencev Jagodje - Dobrava ter območne izpostave Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti se je pričel z otvoritveno slovesnostjo v izolskem Kulturnem domu, kjer so v okviru bogatega programa nastopili otroci Vrtca Mavrica, učenci Osnovne šole Vojke Šmuc in ženski pevski zbor »Sinji galeb« izolskega Društva upokojencev.
Marjan Pavlič, predsednik Društva upokojencev Izola, je v svojem nagovoru poudaril potrebo po medgeneracijski solidarnosti, njegove misli pa je kasneje dopolnil tudi župan mag. Igor Kolenc, ki je dodatno izpostavil pomen vključevanja starejših v družbo, dialoga med generacijami ter izmenjave znanja in izkušenj med
mladimi in starejšimi.
V tem oziru je posebno pozornost namenil pomenu vseživljenjskega učenja, v katerega moramo po njegovih besedah vključiti čim širši krog upokojencev. Le na ta način bodo starejši lahko enakopravno sodelovali v družbi znanja in inovacij. Uvodni dogodek tedna starejših občanov so organizatorji zaključili z otvoritvijo razstave umetniških in ročnih del izolskih upokojencev, ki je v mali dvorani Kulturnega doma Izola na ogled vsak delavnik od 10.00 do 18.00 ure.
Žal pa jo je letos organizatorjem, posebej pa seveda tistim, ki je teden namenjen, zagodlo vreme. Tako so bili za veselje prikrajšani balinarji in pohodniki, ki bi morali v sredo priti na svoj račun, dež pa ni ustavil tistih, ki so se odpravili na brezplačno merjenje pritiska in krnega sladkorja. Tam dela ni manjkalo.
Vsi smo za transparentno marino
Kdo bo vrnil Izolanom njihove pravice?
Očitno so teme, ki so kakorkoli povezane z Marino Izola za spoštovanega gospoda Branka Mahneta in še koga v Izoli takšna nevralgična točka, da preprosto pozabijo na izkušnje, kakršne je imela moja in tudi njegova generacija iz časov, ko smo se prebijali skozi gimnazijo. Pri pouku slovenščine so bile pogoste domače in šolske naloge, kjer je bila z naslovom določena tema, o kateri se je bilo treba razpisati. Seveda se je vsak razpisal po svoje, vendar je veljalo vedno isto pravilo. Če se nisi držal teme predpisane z naslovom, je, tudi če si ustvaril slovnično in pravopisno brezhiben spis, bila tvoja kreacija nagrajena s krepkim “cvekom”. Članek gospoda Branka Mahneta v Mandraču me namreč spominja na tovrstne izkušnje.
Poglejmo zakaj ! Gospod Branko Mahne komentira (reagira na) moj članek na temo “Kdo bo vrnil Izolo Izolanom?”.
Naslov članka (Mandrač, 28.oktober 2010), ki je mene spodbudil k pisanju, je bil: Kdo je (bo) vrnil marino Izolanom? Vsebina članka je osredotočnena na dolgotrajne spore glede marine v Izoli med “občino” (beri: občinsko oblastjo) in podjetjem Marin-vest. Spore, ki se nanašajo tako na preteklost, kot seveda tudi sedanjost in bodočnost marine v Izoli, naj bi razrešilo sodišče, občani pa vso stvar lahko le brezmočno spremljajo. Vsaj nekateri občani bi namreč le želeli soodločati o stvareh, ki imajo močan vpliv na okolje in prostor v katerem živi-
jo (pravica, ki jim jo zagotavljajo ustava in zakoni), praksa pa kaže, da jim je ta pravica odvzeta, avtor članka na ta problem nakaže z naslovom.
Moj članek (Mandrač, 4. november 2010) nosi naslov: Kdo bo vrnil Izolo Izolanom?
V tem članku pojasnim svoje mnenje o vsem skupaj, predvsem pa to, da marina v Izoli in dogajanje na sodišču nima nič skupnega z vprašanjem, kdo bo vrnil Izolanom pravice glede soodločanja o lastnem življenskem in bivalnem okolju, ki so jim nesporno odvzete. Teh pravic jim v preteklosti niso odvzeli avtorji in kreatorji marine, temveč so jim bile odvzete v procesu lastninjenja, ki v Sloveniji poteka še danes, z vsemi negativnimi spremljajočimi pojavi, kar je danes vse bolj očitno (laži, golju-
fije, zlorabe,...). Politika (politiki) so tisti, ki so občanom pravice (“marino”) odvzeli in jim jih morajo tudi povrniti, kot to zahtevajo Ustava RS, zakoni RS in končno tudi pravni red EU. Seveda pa to politiki najraje preslišijo, namesto tega pa v javnost “plasirajo” bedasta vprašanja: Toliko o mojem članku.
Naslov članka gospoda Branka Mahneta (Mandrač, 11.november 2010 je: Kdo bo Izoli vrnil marino?
Naj takoj povem, da mi nikakor ni jasno, kaj pravzaprav želi povedati in sporočiti gospod Branko Mahne. V nobenem primeru pa ne dovolim, da moj članek izkoristi za nesmiselna podtikanja in skuša pri tem biti celo duhovit. Če meni, da se moj članek nanaša na proces načrtovanja, izgradnje
in poslovanja Marine Izola oziroma Marinvesta, potem članka ni dobro prebral in mi skuša podtikati nekaj, česar v mojem članku ni. Če je vse skupaj razumel kot napad na karkoli v zvezi z Marino Izola ali Marinvestom (pa tudi nanj kot enem nosilcev udejanjenja projekta marina v Izoli), potem je članek, za razliko od večine, razumel po svoje in mu pri tem ne morem pomagati. Sam namreč o marini v Izoli razmišljam kot o za Izolo dobrem projektu, udejanjenje katerega je med drugim preprečilo znanim lobijem in kasnejšim oblastem, da bi za Izolo dragoceno okolje zatrpali z raznimi “Alkatrazi” in blokovskimi monstrumi. Gradbenikom je prav vseeno, kaj gradijo, važno je, da gradijo! Marina je res spremenila podobo Izole, nikakor pa je ni izmaličila, česar pa o mnogih drugih posegih ni moč govoriti.
Ge pa na moje pisanje reagira kot politik in zaradi meni neznanih razlogov dele mojega članka vzete iz konteksta uporablja za preusmerjanje pozornosti občanov, sem se odločil, da iz naslova tega članka in odgovora na njegova neutemeljena namigovanja odstranim karkoli, kar bi spominjalo na izolsko marino, njeno nastajanje, izgradnjo in njeno delovanje, tako, da bo stvar popolnoma nedvoumna tudi bolj površnemu bralcu. Zato sem uporabil naslov: Kdo bo Izolanom vrnil njihove pravice?
Tiste, ki jim pripadajo po ustavi in zakonih, tako da ne bodo več žrtve vsak dan bolj sprevrženih dejanj ozkih krogov političnih elit na oblasti in njhovih lobijev. Dejanj, za katere moram žal vse pogosteje uporabiti izraze kot so laž, goljufija, kraja in podobne, za civiliziran svet nesprejemljive vrednote. Upam, da se spoštovani gospod Branko Mahne ni priključil nekaterim tovrstnim politikom v Izoli.
Mag. Mitja Podgornik
XTAR VISOKOSVETILNA LED TEHNOLOGIJA
XTAR A01 - do 400 lumnov Obseg dobave: Svetilka, USB kabel, trak, torbica za okoli pasu, adapter 230V, adapter za polnjenje v avtomobilu.
XTAR D01 - do 400 lumnov Podvodna do lOOm Magnetno stikalo z regulacijo nivoja svtelobe.
Obseg dobave: Svetilka, trak.
XTAR BOI - do 250 lumnov Obseg dobave: svetilka, trak, torbica, adapter 230V, lx XTAR 18700 Li-ion akumulator, MP1 polnilec, adapter za polnjenje v avtomobilu.
XTAR WP2 dvokanalni polnilec Dvokanalni polnilec za 18700 li-ion akumulatorje. Priložena adapterja za napajanje na 230V in avtomobiliski adapter.
XTAR TZ 50 - do 800 lumnov Obseg dobave: Svetilka, trak, 2x tesnilo, ekstenzija za dva akumulatorja, nosilec za montažo na strelno orožje.
Litijevo ionski akumulator z zaščitnim vezjem. Zaščita pred prenapolnjenejm in predizpraznjenjem. Kapaciteta 2400 mAh. Preko 500 polnjenj.
RICOH Aficio GXe2600 BARVNI GEL TISKALNIK
Primeren za domačo uporabo, kjer cenijo hitrost, kakovost, zanesljivost,... Namenjen za tiskanja do 1.700 izpisov na mesec. Priložen RPCS Raster gonilnik s svojim IKONSKIM izgledom predstavlja lahkotnost tiskanja. Uporablja inovativno tehnologijo tiskanja GELSPRINTER Inovativna funkcija “ECOnomy color” omogoča cenejše barvno tiskanje, hkrati pa tekst ostane dobro berljiv.
Cena kartuš: ČB kartuša 28,35 € za 1.500 izpisov in barvna kartuša 35,91 € za 1.000 izpisov (cene so brez DDV). Tiskalnik ima 4 ločene kartuše.
RICOH Aficio GXE3300N BARVNI GEL TISKALNIK
Njegove največje prednosti: cenovno ugodna naprava ter tisk, hitrost, zanesljivost, kakovost, uporaba v mreži.
Namenjen za tiskanja do 2.500 izpisov na mesec.
Priložen RPCS Raster gonilnik s svojim IKONSKIM izgledom predstavlja lahkotnost tiskanja. Omrežni vmesnik 10/100 Mbps. Uporablja inovativno tehnologijo tiskanja GELSPRINTER Cena kartuš: ČB kartuša 28,35 € za 1.500 izpisov in barvna kartuša 35,91 € za 1.000 izpisov (cene so brez DDV).
Tiskalnik ima 4 ločene kartuše.
91,69€
WWW.NAKUPI.NET, Pristaniška 2, 6000 Koper Tel.: 05/661-79-60 GSM.: 040-469-256
mantok/m: 7
Koper in Izola ponovno soseda
Pred tednom dni smo poročali o težavah, ki jih imajo Izolani in Koprčani pri vožnji iz Izole v Koper. Po novem se lahko večino dneva delamo, kot da ni nič, še vedno pa ne vemo, zakaj je sploh prišlo do spremembe v prometnem režimu. Odgovor odgovornih s koprske občinske uprave pa smo vendarle dobili.
A odgovora še pred zaključkom redakcije žal nismo dobili, kar nam je dalo slutiti, da ga morda ne poznajo niti tisti, ki so za to prometno zmedo odgovorni. Tako se je v mestu šušljalo, da gre za povračilne ukrepe koprskega župana Popoviča, namerjene proti županu Klokočovniku, ki pa to že nekaj tednov več sploh ni, zato tudi to ne more biti rešitev.
No, na srečo pa smo vendarle dočakali odgovor koprske službe za stike z javnostjo, in to ravno v času, ko so že skorajda odprli že mesec dni zaprto cesto na Markovec, ki pa nam tudi tokrat ni preveč v pomoč. Pač, vemo to, kar bolj ali manj vedo vsi. Enosmerna zapora prometa med bolnico in Markovcem je potrebna zaradi rekonstrukcije semedelskega nadvoza.
Nam je pa odgovor pomagal ugotoviti, da nam je zdaj še manj jasno, kje se lahko ob kakšni uri po Kopru sploh vozimo.
“Pred popolno zaporo semedelskega nadvoza zaradi rekonstrukcije in ureditve le- tega v sklopu gradnje obalne hitre ceste Koper - Izola in navezovalnih cest so i/ Mestni občini Koper podrobno preučili potrebne ukrepe za zmanjšanje oziroma za omilitev prometnih vplivov na tem območju. Že na začetku so napovedovali, da bodo prometne tokove in morebitne zastoje na posameznih predelih podrobno spremljali in se jim tudi prilagajali. Po prvem mesecu spremenjenega prometnega režima so tako že v petek ob 10. uri poskusno sprostili promet na cesti med Markovcem in izolsko bolnišnico, kjer je v smeri
proti bolnišnici skoraj mesec dni veljal enosmerni prometni režim. Slednji bo veljal le zjutraj med
5.	in 10. uro, medtem ko bodo i/ obratni smeri (kot doslej) lahko i; tem času vozili le avtobusi, taxi vozila in vozila intervencije. Med 10. in 5. uro zjutraj pa je zdaj po cesti mogoče voziti v obe smeri. Spremenili so tudi urnik podhoda pod obalno hitro cesto i; Ulici 15. maja mimo gasilskega doma, kjer velja prvoten urnik vstopa v Koper, in sicer med 5. in 10. uro, medtem ko ostaja urnik podhoda pri glavni avtobusni oziroma železniški postaji za vstop v Koper med 5. in 13. uro. S petkom so nekoliko spremenili tudi režim u Žusterni, kjer sozaradi varnosti ukinili možnost zavijanja v levo iz Žusterne na obalno cesto proti Izoli.
Iz Darsa so sporočili, da so v ponedeljek zaprli izvoz Semedela iz izolske smeri. V Koper je tako z avtomobilom možno čez Markovec, po obalni hitri cesti pa je vstop v Koper možen prek izvoza Koper -center (krožišče pri pokopališču),
NLB Sporočila za javnost
svetujemo pa tudi izvoz Bertoki prek Semina in nove ankaranske vpadnice. Iz smeri Bertokov je dostop mogoč preko izvoza Koper -center, ter za zdaj tudi še po izvozu Semedela, pri čemer voznikom svetujemo, da v Koper dostopajo po novi ankaranski vpadnici. ”
Tako. Samo še te podatke lahko vtipkamo v GPS in po vsej verjetnosti elektronskemu vodiču zadamo končni udarec. Poskušamo ga lahko tudi vklopiti, in nas bo verjetno zapeljal direkt v Peking, kjer so ga mladoletni podplačani delavci po vsej verjetnosti sestavih in kjer so prometna navodila tudi bolj jasna.	(ur)
OBVESTILO O OBJAVI POZIVA za predloge kandidatov za sodnike porotnike Okrožnega sodišča v Kopru
Obveščamo vas, da je Okrožno sodišče v Kopru objavilo poziv v Uradnem listu RS, št. 88 z dne 5.11.2010, s katerim pozivajo predstavniške organe občin in druge pristojne predlagatelje na območju Okrožnega sodišča v Kopm, da predlagajo kandidate za sodnike porotnike Okrožnega sodišča v Kopm. Na občino Izola odpade 19 sodnikov porotnikov.
Natančnejše informacije je mogoče dobiti na spletni strani Občine Izola (www. izola.si) in na občinskih oglasnih deskah. Obrazec za evidentiranje kandidatov je dosegljiv na omenjeni spletni strani ali ga zainteresirani lahko dvignejo v glavni pisarni Občine Izola ter na sedežih krajevnih skupnosti.
Obvestila za člane Društva invalidov Izola
-	Člane obveščamo, da bomo zaključek leta praznovali 20.12.2010 z izletom po Istri. Vljudno vabljeni tudi težji invalidi. Začetek vpisovanja v sredo
17.11.2010.
-	Razpis za koriščenje objektov ZDIŠ na oglasni deski društva od 20.11. do 20.12.2010. Obrazec za prijavo dobite na sedežu društva.
-	Ogled razstave ročnih del članov društva v počastitev tedna starejših občanov v mali dvorani kulturnega doma od 15.11. do
19.11.2010.
-	Vljudno vabljeni ob četrtkih od 17. ure do 19. ure na delavnice ročnih spretnosti, tu deluje skupina za samopomoč (lahko prinesete tudi svoje izdelke - kvačkanje, pletenje, vezenje, kleklanje, šivanje gobelinov, izdelava rož,
punčk....), katero koli spretnost
obvladate vljudno vabljeni - naj bo kot borza znanja in posredujte svoje znanje naprej.
-	Ob počastitvi dneva invalidov 3. decembra 2010 vabimo člane in nečlane na dan odprtih vrat, ki bo od 10. ure do 14. ure na sedežu društva, tu bo svečana otvoritev foto razstave.
Pridružite se nam, veseli bomo vašega obiska.
Vida Orbanič podpredsednica Dl Izola
NLB vrnila nadomestila za dvige gotovine na bankomatih drugih bank v Sloveniji
Strankam NLB, ki imajo v NLB odprt vsaj en NLB Osebni račun, smo znesek nadomestil in znesek zamudnih obresti avtomatično nakazali na njihov NLB Osebni račun in obisk poslovalnice z njihove strani v ta namen ni potreben. Zneska vseh vrnjenih nadomestil in plačanih zamudnih obresti bosta razvidna na izpisku osebnega računa za mesec november 2010, ki ga bodo stranke prejele v začetku decembra 2010. Vse informacije so strankam dostopne v kateri koli NLB Poslovalnici, uporabniki NLB Klika lahko podatke o vračilu vidijo v svoji spletni banki, uporabniki NLB Teledoma pa jih lahko dobijo v svoji telefonski banki.
Stranke, ki so medtem zaprle NLB Osebni račun, s katerega so v predhodno navedenem obdobju na bankomatih drugih bank v Sloveniji opravljale dvige gotovine in nimajo nobenega odprtega NLB Osebnega računa, vabimo, da se od 15. novembra 2010 oglasijo v najbližji NLB Poslovalnici, kjer jim bo vračilo nadomestil za dvige gotovine na bankomatih drugih bank v omenjenem obdobju izplačano v gotovini.
Da bo vračilo lahko izplačano takoj, naj s seboj prinesejo veljaven osebni dokument in davčno številko. Stranke lahko v vseh NLB Poslovalnicah dobijo tudi podroben izpis vrnjenih nadomestil za posamezne dvige skupaj z zamudnimi obrestmi.
Odnosi z javnostmi NLB
Služba za občinski svet in splošne zadeve
AVVISO SULLA PUBBLICAZIONE DELL’APPELLO
a presentare le proposte di candidati a giudici popolari del Tribunale distrettuale di Capodistria
Vi informiamo che nella Gazzetta Ufficiale RS n. 88, datata 5.11.2010, il Tribunale distrettuale di Capodistria ha pubblicato l’appello con il quale invita gli organi rappresentativi del comune e gli altri proponenti competenti del comprensorio del Tribunale distrettuale di Capodistria a presentare le rispettive proposte di candidati a giudici popolari del Tribunale distrettuale di Capodistria. Al Comune di Isola spetta di nominare 19 giudici popolari.
Informazioni più dettagliate sono disponibili sul sito web del Comune di Isola (www.izola.si) e sugli albi comunali. Il modulo di candidatura è reperibile sul sito web indicato in precedenza, presso l’Ufficio protocollo del Comune di Isola e presso le sedi delle comunità locali.
Servizio consiliare e affari generali
Z roko nam gre z nogo pa ne
Nogomet
Primorska nogometna liga
MNK Izola : MND Tabor 1:2 (1:2) Korte Avtoplus : Škou Nagode 2:3 (2:0)
Postojna : Renče 2:1 (0:0)
Ilirska Bistrica : Košana 1:0 (0:0) Alpod Cerknica : Železničar Divača 6:1 (4:0)
Piama Pur : Bilje 2:2 (1:1)
Idrija : Rakek 5:0 (3:0)
Gažon : Jadran Piv. Mahnič 2:1
(1:0)
MNK Izola : MND Tabor 1:2 (1:2)
Izola, 14.11.10, Gledalcev 70 MNK Izola: Koprivec Alen, Puzič Dragan, DžajičSean.MilaničMario, Vatovec Rok, Maletič Pero, Gunjač Alen, Barišič Bojan, Zemljak Matej, GavričSanjin.StojadinovičMilojica,
/ menjave: Puzič Dragan/Hoti Alban (54’), Gunjač Alen/Dedič Elvis (54’), Maletič Pero/Vučkič Klemen (54’),StojadinovičMilojica/Davido-vič David (74’)
Strelci: 1:0-Gavrič Sanjin (7’), 1:1-Antončič Andrej (30’), 1:2 - Črgan Marko (34’),
Korte Avtoplus : Škou Nagode 2:3 (2:0)
Malija, 14.11.10, Gledalcev 50 Korte Avtoplus: Sirotič Elvis, Stopar Luka, Peroša Jernej, Deigiusto Valter, Čamdžič Admir, Curo Ivan, Dobrin Mitja, Čatič Alen, Peroša Matej, Tonejc Damjan, Baruca Tilen / me-nave: onejc Damjan/Kapun Tine (33’),ČatičAlen/Kleva David (46’), Curo Ivan/Bauer Borut (66’)
Strelci: 1:0 - Peroša Matej (9’), 2:0 - Baruca Tilen (30’), 2:1 - Filipič Elis (53'), 2:2-PintarUroš (86’), 2:3-Ivanovič Andraž (90’)
Prihodnji krog Bilje, 20.11.2010 ob 14.00 Bilje : Korte Avtoplus Renče, 21.11.2010 ob 14.00 Renče : MNK Izola
Futsal
l.SFL
Puntanlzola 6:2
Strelci: 1:0 [20] Kristjan Čujec, 2:0 [22] Andraž Gregorčič, 3:0 [30] Aleš Jačimovič, 4:0 [33] Kristjan Cujec, 5 : 0 [36] Aljaž Laharnar, 5 :1 [37] DžošaLazarevič,5:2 [38]Džoša Lazarevič, 6:2 [40] Andraž Gregorčič Izola: Rupnik, (V), Lakošeljac (K), Lazarevič, Peljhan, Jačimovič, Kovačevič, Goranovič, Meš, Mirkovič. Trener: Valter Lakošeljac.
V nedeljskem obračunu severnih in južnih Primorcevse je zanesljivo in zasluženo končal v korist gostiteljev. V prvem polčasu smo spremljali trdo in enakovredno igro, s priložnostmi na eni in drugi strani. Pri Puntarju so s streli in prodori prednjačili predvsem A. Laharnar,
MelinkinCujec.prilzolanihpajebil najbolj aktiven Lazarevič. Najlepši priložnosti sta se ponudili Cujcu v 12. in Lazareviču v 14. minuti, vese-Ijepajimajepreprečilokvirvrat.Tik pred iztekom prvega dela so Puntarji prešli v vodstvo. Prekinitev je izvedel kapetan Kragelj in podal do Čuj ca, ki j e z okoli desetih metrov z natančnim strelom po tleh in s pomočjo vratnice matiral Rupnika.
V drugem polčasu so uporniki hitro povišali vodstvo, po tretjem zadetku pa se je igra razživela, priložnosti so se vrstile ena za drugo. Plod takšne igre, brez prave obrambe, je bilo dodatnih pet zadetkov. Ko je bila tekma že odločena je domači trener odpočil nekatere igralce in priložnost za igro namenil mlajšim. To so v zgolj minuti izkoristili izkušeni gostje in prek Lazareviča dvakrat zatresli mrežo Mohoriča. Šesti zadetek je padel v zadnji minuti.
1.	ASRL- člnice
Mlinotest : Casino Izola 29:33 (15:14)
AJDOVŠClNAŠGPolice.SOOgledal-cev, sodnika Cvetko in Kavalar. Casino Izola: Bajič, Zorko, Benčič
2,	Djerdjaj 1, Atanasova 5, Bajrek-tarevič 7, Djuranovič, Jakovčič 8, Petrinja, Hozjan, Barič 6, Berišič 4, Srečkovič, Poljak. Trener: Miodrag Šolaja.
To je bil po 14 letih spet pravi ženski primorski rokometni derbi, kije dobro napolnil ajdovsko športno
POGLEBS STRANI
se: Žarko Kovačič
Rokomet
l.BSRL-člani
RD ISTRABENZ PLINI IZOLA:RK GRČA KOČEVJE 29:26 (17 : 13) Izolani so imeli kar veliko dela s presenetljivo čvrsto ekipo iz Kočevja. Pa vendar njihova zmaga, tokrat, ni bila niti za hip od vprašajem. Najuspešnejša strelca pri Izolanih sta bila Rok Križman z devetimi in Uroš Čebokli s šestimi. Kristjan Jurič pa je dosegel 5 golov. Z zmago so se Izolani zavihteli neposredno pod vrh prvenstvene lestvice.
Po tej zmagi se domači rokometaši odpravljajo na gostovanje k ekipi RKALPLESŽELEZNIKI.Poodličnem začetku prvenstva in bogati beri točk, so domači rokometaši pripravljeni na novo zmago v gosteh. Z odličnim drugim mestom na prvenstveni lestvici se morajo Izolani sprijazniti z vlogo favorita na vsaki nadaljnji tekmi, kar bo za gostitelje z gorenjske še dodatna motivacija. Izolski rokometaši bodo prvenstveno tekmo odigrali že v Petek 19.11.2010 ob 18.30 uri v športni dvorani v Železnikih.
Uspešen rokometni vikend je za izolskimi rokometaši in rokometašicami. Oboji so zmagali, dekleta v Ajdovščini, fantje so doma premagali ekipo Kočevja. Obe ekipi sta prikazali najboljši igri do sedaj. Zmaga je dekletom povrnila prepotrebno samozavest, imela pa je tudi »povračilni ukrep« v poškodbi Suzane Atanasove. Vendar pa se je izkazalo, da stvar ni pretirano huda in Suzana bo nared za sobotno tekmo proti Velenju. Izolanke so gostovale v Ajdovščini po dolgih 14 letih. Derbi jeprivabil veliko gledalcev, med temi veliko iz Izole. Gostiteljice so bile boljše v prvem polčasu, Izolanke pa so si točki priigrali v drugem delu tekme. Zelo dobro je delovala obramba, ta pa je omogočila veliko proti napadov, katere so tudi realizirale. Po zmagi ekipa bolj normalno deluje, vendar bo potrebno vse potrditi na sobotni tekmi, proti dobrim Velenjčankam. Sosede iz Pirana so gostovale v N. Mestu in tesno izgubile.
Izolani so po zmagi nad Kočevjem le točko za vodilnim Krškim, katero je nenadejano izgubilo na Škofljici. Tekma v Izoli je bila na visoki kva-
dvorano. Domače so začele dobro in nadzorovale igro skoraj ves prvi polčas, Izolanke pa je v priključku držala Atanasova. V drugem delu pašo Izolankezdaljšoklopjoinveč razpoloženimi igralkami naredile preobrat. Ob naporih domačink pa so iz protinapadov le višale prednost in zanesljivo zmagale. Ostaja pa grenak priokus te zmage, saj se je prav v zadnji minuti strelka Atanasova zaletela z eno od domačih igralk in kot vse kaže dobila zlom gležnja.
Sicer pa se lyolanke zdaj pripravljajo na tekmo z ekipo Velenja, ki bo v SOBOTO 20.11.2010 ob 16.30 uri v športni dvorani v Izoli. Gostje iz Velenja so sicer novinke v L A drl a so uspele doma premagati izkušenejšo ekipo iz Ptuja tako, da bodo morale Izolanke nastopiti maksimalno zbrano, da bi osvojile tretjo zmago in se tako lahko v miru pripravljale na nadaljevanje prvenstva, ki se z sobotno tekmo prekinja zaradi obveznosti reprezentance. Vabimo vse ljubitelje rokometa, da pridejo spodbujati domače rokometašice...
MLAJŠI DEČKI A
RD ISTRABENZ PLINI IZOLA : RK MITOL SEŽANA 21:12 (11:7)
V nedeljo, 7. novembra so Mlajši dečki A, RD Istrabenz plini Izola, odigrali tekmo z RK Mitol Sežana. Nadzor nad igro so že takoj na za-
litetni ravni, vtis le nekoliko kvari »črna luknja«. Nekaj ležernosti domačih so gostje izkoristili in si priigrali znosen poraz. Tako je rezultatsko v drugem polčasu zmagala ekipa Kočevja. Naši se v soboto odpravljajo v Železnike,v naslednje kolo pa bo na sporedu derbi proti Krškemu. Pogovori po tekmi so se vrteli tudi o morebitnem napredovanju. Vodilni odgovarjajo, da je potrebno počakati do konca prvenstva.
Nadaljevanje v 1A ligi ni prineslo bistvenih sprememb. Vrh ostaja nespremenjen, začelje tudi. Koprčani so gostili Šmartno in jim dobro napolnili mrežo. Ekipa Celja je tudi uredila, kdo bo novi trener. Ekipo je prevzel Miro Požun, kateri je včeraj že vodil ekipo proti svojim iz Velenja. Požun res ni že nekaj časa v »obtoku«, vendar pa premore avtoriteto, katero najbolj potrebuje ta čas ekipa. Cimos bo v soboto gostoval v Šk. Loki in moral bo paziti, da se ne ponovi Trebnje.
Pojavila se je ideja, da bi tudi rokometaši organizirali skupno ligo s sosedi. Velikega navdušenja sicer ni, predvsem zaradi odsotnosti iz domačega prvenstva. Odsotnost najboljših treh ekip bi v veliki meri osiromašila državno prvenstvo. Krimovke soz zmago nad Podravko potrdile napredovanje v evropski ligi. Sobotna tekma ni bila »podobna« dosedanjim, vendar je opravičilo v poškodbah igralk. Ritem tekem je tudi za njih zelo naporen in vprašanje je, kako se bodo nosile z ostalimi ekipami.
četku tekme prevzeli izolski dečki in že v prvem polčasu ustvarili prednost štirih zadetkov.
V drugem polčasu so izolski mladi rokometaši obrambno vrsto še bolje strnili in zaprli nasprotnikom izvajanje strelov s sedemmetrske črte. Sežančani so poskušali napadati iz devetih metrov, pri tem pa bili velikokrat neuspešni, tudi zaradi dobrih blokov izolskih dečkov. Zadetke na tekmi so tokrat dosegli: Matjaž Cergol (8), Patrick Čolič (7), Matja Kovačič (3), Erbahan Jusufo-ski (1). Tudi novi mladi rokometaš Tilen Grbec jeprispevalž pomembna zadetka.
MLAJŠI DEČKI B RD ISTRABENZ PLINI IZOLA : RK ILIRSKA BISTRICA 25:3 (14:1)
STAREJŠI DEČKI RDISTRABENZPLINIIZOLA:RKCI-MOS KOPER 24:33 (11:17)
KADETI
RDISTRABENZPLINIIZOLA:RKCI-MOS KOPER 27:33 (12:19)
Namizni tenis
V nedeljo je v telovadnici O.Š. Livade potekal 2. odprti turnir RS za mladince in mladinke posamezno.
Iz predtekmovalnih skupin so se na glavni turnir uvrstile štiri igralke. Najboljšo uvrstitev je dosegla Maja Milenkovski, ki je za med osem najboljših zgubila 0:3 proti kasnejši zmagovalki turnirja Nini Zupančič iz Logatca. Med štiriindvajset najboljših pa so se uvrstile LaraZakraj-šček, Nika Veber in Urška Čokelj. Pri mladincih smo dosegli dve uvrstitve na glavni turnir in sicer med šestnajst najboljših Admir Murato-vič je tesno 2:3 zgubil proti Emilu Stainerju iz Križ. Proti prvemu nosilcu turnirja JurijuZdovcu iz Rakeka pa je 1:3 zgubil za uvrstitev med
osem najboljših Erik Pavlin. Ravno Erikjemed tekmovalci intekmoval-kami Arrigonija pokazal najboljšo igro. Večina jih j e tokrat žal odigralo pod pričakovanji. Za pomoč pri organizaciji turnirja se zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli pomagali, da smo turnir uspešno izpeljali.
Jadranje
Presenetljiv razplet DP za Laserje Radiai
Letošnje državno prvenstvo v razredu Laser Radiai za moške se je odvijalo v sklopu tradicionalne Martinove regate v organizaciji JK Burje. Regate se je udeležilo 25 jadralk in jadralcev. Muhasto vreme se je v nedeljo izboljšalo in omogočilo uspešen zaključek prvenstva. Državni prvak je postal Žan Luka Zelko - SJK, podprvak Uroš Kraševac - ŠJK. Tretje mesto je zasedel Tim Podlogar - JK Burja. Takoj za njimi pa so se uvrstili stari mački in favoriti prvenstva, tekmo-valciBurjeinOlimpica: Jakob Božič (5), ErikJankovič (8) .SimonLaganis (9), Klas Kaligarič (11), RenKaligarič (14) in Jakob Perne (15)
Izolanom naslov DP v Fireballu Letošnje državo prvenstvo je organiziralo Športno društvo Piran pod budnim očesom Milana Morgana v sodelovanju z Jk Fireball, del flote pa je gostil tudi Jk Pirat iz Portoroža. Vremenska napoved ni obetala razpihanega regatnega polje, so pa bile za ta letni čas zelo prijetne temperature. Tradicionalno so se regate v velikem številu udeležili češki fireballisti, ki so zbrali kar 10 posadk, celo eno več kot je bilo slovenskih.
Prvidansoizpeljali2plova,vkaterih seje pokazalo, da so češke posadke izjemnopripravljene(letossoorga-niziraliEvropskoprvenstvo razreda fireball), saj so vrhnji del razvrstitve po prvem dnevu prepričljivo za-
vzeli Čehi. Kljub šibkemu vetru je regatnemu odboru tudi v soboto uspelo izpeljatiž piova razreda fireball. Nedeljskiplovso kljub brezvetrju odjadrali do konca, saj je nekaj prvih tekmovalcev regato končalo v še zadovoljivih pogojih.
Kot že rečeno so v ospredju prednjačili odlični Čehi, in tako so prva tri mesta v absolutni razvrstitvi zasedle češke posadke; prva sta bila Jaroslav Verner - Martin Kuthan, druga Petr Koran - Milan Kvasnik in tretja Eva Skorepova - Matej Smetana. Slovenski državni prvak za leto 2010 je postala posadka Mitja Hrvatin - Željko Planinščič (urja Izola), drugouvrščena je bila posadka Jaka Kralj - Dušan Gašparič (Olimpie Izola), na tretje mesto pa se je uvrstila posadka Tit Plevnik - Klara Maučec.
Martinova regata in Državno prvenstvo J/24
Med poplavo Martinovanj je DVŠ Skipper Marina tradicionalno kronala jadralsko sezono 2010 razreda Open z Martinovo regato in Državnim prvenstvom J/24. Medtem ko je po ostalih koncih Slovenije divjal močan jugozahodnik se je Obala skrivala v redki megli. Bre-zvetje je narekovalo skrajšanje regate razreda Open pri boji Vidi, državnega prvaka v razredu J/24 pa smo dobili po samo dveh plovih. Sicer topel novemberski konec tedna in poklon mlademu vinu sta na morje privabila 32 posadk. Jadrnice razreda Open, bi po regatnih navodilih morale prejadrati začrtano pot od Izole do Portoroža, boja Vida desno, in nazaj v Izolo. Skrajšano regatno polje je pri oceanografski boji pred rtom Madona z Velikim Viharnikom najhitreje prejadral Dušan Puh. Sledila mu je potovalna Ono, ki ji je poveljeval H.
Boehm iz Avstrije. Do izteka časovne omejitve je cilj doseglo še pet jadrnic: Scorpio Blue (M. France), Ono (H. Boehm), Lucifer (G. Fras), Rosso Scorpio (Ž. Krumpak), Yoga (B. Ivančič), Daphne (F. Mihelič). Za določitev letošnjega Državnega prvaka razreda J/24 je bilo v soboto in nedeljo predvidenih šest plovov. Razmere na regatnem polju pred Izolo so v soboto omogočile dva piova v šibkem vetru. Po enega sta osvojila, Dejan Presen in Mitja Simčič. V nedeljo smo upali na vsaj malo vetra, ki ga na žalost v zmagah izenačenih Presena in Simčiča nismo dočakali. Naslov Državnega prvaka razreda J/24 je tako osvojil Mitja Simčič s posadko: Jure Šimčič, Mitja Nevečny in Marko Štanta.
Rekreacija
Zahvala za Martinov tek
Center za kulturo, šport in prireditve Izola se zahvaljuje vsem sodelujočim pri izvedbi tekaškega druženja ( 30. Martinov tek in pohod ) dne 07.11.2010:
Tednik Mandrač, Turistično podjetje San Simon, Banka Koper d.d., Skat d.o.o., T.I.C. Izola, Vi-nakoper, Kolesarski center Ritoša d.o.o. Izola, podjetje Xenofit, Pivovarna Laško, Hervis, ŠD Adrenalina, Redarska služba Občine Izola, Seftiko d.o.o., Adriatic Slo-venica d.d.; JP Komunala Izola, Vinarstvo Robi Štule iz Izole, G. Marjanu Šavron in Ga. Dolores Bernetič za soglasje uporabe njihovih površin za izpeljavo trase teka ter vsa izolska športna društva, katera so s svojimi člani pripomogla pri usmerjanju tekačev na tekaški trasi.
Kulturno društvo Tito Izola
vse zainteresirane obveščamo, da so prostori Društva TITO v Gregorčičevi 21 (stara Italijanska šola) odprti vsak pon - sre - pet od 16.00h do 19.00h Vljudno vabljeni! uo k.d. tito
OAZA za nego telesa
SOLARIJ TURBO ležeči in stoječi FINSKA in TURŠKA SAVNA
Delovni čas je od 15.00 do 22.00 ure vsak dan razen v ponedeljek
Zahvala
Lojze Jerman
1965 -2010
Morje si ljubil, pri morju si ostal. Nihče te ni pozabil, kdor te je poznal.
Vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter mu darovali cvetje in nam izkazali sožalje, prijatelji, sošolci, sosedje.
Zahvala tudi izolskemu župniku Janezu Kobalu za njegovo dejanje, ter preproste a resnične besede.
Še posebej se zahvaljujemo za nesebično izkazano dejanje klubu Ribari iz Izole. Hvala vam.
Naročite se lahko na tel.: 041 512 783
Mama Emilija, sestra Mirjam ter ostalo sorodstvo. Izola, 6.11.2010
*iY\,im\f 10
Četrtek, 18. november2010, št. 885
Kultura je vse naokrog------------------------------------------------------
ti n__I_________■______________ ______■■■	i ■■'v ■ ■
V torek je knjižničarka Nives Kaligarič med otroke, ki so se zbrali na mednarodni uri pravljic, povabila Irino Larikovo, gospo, ki prihaja iz daljne Rusije, prav iz Moskve, in si je tu v Izoli ustvarila dom. Že dolga leta so vsi člani njene družine zvesti obiskovalci Mestne knjižnice Izola in strastni bralci naših knjig.
Naš član je tudi njen sin Dimitrij Larikov, ki je, potem, ko je na obali končal gimnazijo, odšel v Ljubljano na študij japonščine in kitajščine. Gospa Irina je otrokom pripovedovala rusko različico pravljice Sneguročka ali po naše Sneguljčica, ki so jo otroci, čeprav so bile besede ruske, kar lepo razumeli. Seveda so jo potem ponovili tudi v slovenščini in se pri tem naučili nekaj ruskih besed ter se gospej Irini zahvalili s “spasibo”. Sledilo je risanje lutke Sneguročke,
ki jo je gospa Irina prinesla s seboj, oblečeno v rusko narodno nošo. Prinesla je tudi nekaj knjig pravljic v ruščini in s tem dopolnila razstavo skoraj 50 otroških knjig ruskih avtorjev, ki jo je skrbno pripravila knjižničarka Nives Kaligarič in jih hranimo v naši knjižnični zbirki. Vabljeni ste torej k izposoji knjig ruskih pravljic, prevedenih v slo-
venščino, vse od drobnih slikanic, ki izhajajo v zbirki Čebelice, do zajetnih knjig izbranega ruskega ljudskega izročila. Starši ste vabljeni tudi, da vsak tretji torek pripeljete svoje otroke na mednarodno uro pravljic, saj vsakič pripravimo kakšno presenečenje, zato še enkrat lepo vabljeni! Špela Pahor
Mozaik je slika, kip ali celo hiša
Jesen je v vitrine naše knjižnice prinesla nove barve in nove izdelke: svetilke, ogledala, škatlice, slike, nakit, krožnike, svečnike, nosilce za prtičke in še marsikaj uporabnega in lepega izdeluje Jana Prinčič iz Lucije, mama dveh otrok, zaposlena v Casinoju.
Tako-le je odkrila kako jo je sploh popeljalo v ta svet ustvarjanja.
-	V mojem primeru me je dobesedno »odneslo nekam«, ko sem zaradi hude bolezni izgubila brata, ki mi je veliko pomenil. Morala sem ponovno sestaviti koščke svojega življenja in sem začela... Skoraj evforično sem iskala, v kateri tečaj bi se vpisala in sem našla... sledil je prvi tečaj mozaika pri akad. kiparki Galini Malahovi, kjer sem na lesonitni plošči 80 x 60 cm izdelala sliko, ki nikakor ni bila niti v skladu z mojim okusom, niti v skladu z mojimi barvami. S kleščami smo lomili ploščice in ko sem videla izdelke mlajših tečajnikov, se mi je zdelo, da je moj izdelek najgrši in da to delo ni zame.
Po končanem tečaju me je znova prevzel ogled cerkve sv. Jurija v Šu-madiji, saj je notranjost cerkve nadvse impresivna galerija mozaikov od tal do vrha kupol, ki se nadaljujejo v kripti cerkve, kjer so grobnice članov družine Karadordevič. Pa me je spet imelo, da moram iti z mozaikom naprej... Sledil je intenzivni tečaj rimskega mozaika iz naravnega kamna v svetovno priznani šoli za mozaik v Spilimbergu v Italiji. Ogled šole in razstave umetnikov mozaika in učencev šole priporočam vsakomur. Do vstopa v šolo sploh nisem vedela, kaj je moderni mozaik, ampak to so stvaritve, ki te naravnost očarajo... barve imajo neko nadnaravno moč.
-	Tam si torej dobila prave osnove?
-	Osnovo sem vsekakor osvojila v šoli v Spilimbergu. Tolkli smo naravni kamen in marmor od jutra do
večera in lepili koščke direktno na cementno lepilo in na les. Kamen je živa stvar, ko ga razsekaš ima vsak kos svoj odtenek barve. Prava lepota!
-	Kaj te pri mozaiku najbolj pritegne?
-	Vsekakor barve. V Italiji dobiš smalte, ki sicer niso poceni, ampak npr. ena barva ima nešteto odtenkov, niti en košček ni enak drugemu... barve te očarajo, zdravijo, celo vzradostijo... Mozaik je pravzaprav “post” za misli... lahko ga narediš iz česar koli, iz kamnov iz obrežja Soče, iz razbitega ogledala, tudi iz skodelic in krožnikov, ki podlegajo zobu časa. Včasih se moraš ustaviti, da ne podležeš najdražjim ploščicam... tako te posrka vase, da bi s koščki polepil vse.
-	V mozaični tehniki si se lotila okraševanja škatlic, izdelovanja nočnih lučk, nakita, svečnikov, ogledal...
-	Rada imam raznovrstnost, zato so me najbolj pritegnile najprej lesene škatlice raznih oblik in vse ostalo prihaja kar samo od sebe.
-	Menda obstaja več tehnik izdelovanja mozaikov. Katero uporabljaš ti?
-	Uporabljam direktno metodo. To je izdelava, kjer polagam koščke materiala v lepilo na podlago iz lesa, kovine, stekla. Mozaiki so iz marmorja, smaltov, stekla, opeke, keramike in raznih kamenčkov. Na koncu mozaik zafugiram, včasih tudi ne, saj tudi fuge dajejo vizualni pečat mozaiku. Nekatere materiale nabavim v trgovinah s hobby programom, smalte sem nabavila v Italiji, delam tudi s keramičnimi ploščicami in prav pride tudi star porcelan. Mozaik vsekakor ni poceni in mislim, da tudi delo nikoli ni poplačano.
Izdelki, ki sem jih videla na stenah šole v Spilimbergu, imajo neprecenljivo vrednost.
-	Kje si te svoje izdelke doslej predstavila?
-	Trenutno so izdelki razstavljeni v knjižnici v Izoli, prvič pa sem jih pokazala v Piranu, na sejmu društva Anbot, razmišljam pa tudi o sejmu v Ljubljani, kjer ob sobotah od meseca aprila do oktobra razstavljajo različni umetniki. Rada bi v mesecu decembru sodelovala na stojnicah nekje na obali, samo mi enostavno za vso organizacijo, in kar spada zraven, zmanjkuje časa.
-	Imaš svojo delavnico?
-	Trenutno ustvarjam doma. Rada bi dobila primeren prostor za delavnico, kjer bi lahko tudi razstavila svoje izdelke, š. Pahor
BREZŽIČNI INTERNET V IZOLSKI KNJIŽNICI
Bralce Mandrača obveščamo, da smo v Mestni knjižnici Izola uvedli brezžično omrežje in s tem pridobili novo brezžično internetno dostopno točko.
V prostorih knjižnice Izola je brezžičen dostop do interneta za naše člane brezplačen. To pomeni, da lahko vsak posameznik s prenosnim računalnikom, ki podpira Wi-Fi tehnologijo, brezplačno dostopa do interneta znotraj knjižničnih prostorov.
S svojim prenosnim računalnikom preprosto pridete v knjižnico, kjer vam bodo prijazne knjižničarke dodelile geslo in že boste lahko brskali po internetu.
Vabljeni.
Portreti v Sončni dvorani
Območna izpostava Javenga sklada za kulturne dejavnosti Izola je v Sončni dvorani pripravila zanimivo fotografsko razstavo “Portret” udeležencev nadaljevalnega tečaja klasične fotografije, ki ga je vodila magistra umetnosti in profesorica Sonja Lebedinec.
Tečajniki, Simona Fabris, Damjan Koren, Nataša Kovačič, Bernarda Nemec in Dejan Vera-nič so fotografirali znane osebnosti iz kulturnega življenja in jih predstavili v črno-beli fotografski tehniki.
V otvoritvenem programu sta nastopila flavtistka Lea Sirk in kitarist Gaber Radojevič.
Razstava bo na ogledu do 24.novembra, vsak ponedeljek, sredo in petek med 17 in 19 uro.
Kulturniški smerokazi
Četrtek 18. november 2010
Kulturni dom Izola - ob 20.00
MONTYPYTHON
Glasbeno gledališki performans - totalno odbite pesmi in legendarni
skeči
Nika Vipotnik, glas, Joži Šalej, klavir, druga glasbila, priredbe Kris Guček, Tomo Tomšič »zlo glasna« asistenta za vse vrste norosti Režija : Tijana Zinajič Za zabavo, smeh in krohot občinstva, se je operna sopranistka Nika Vipotnik, zaljubljena v šanson, muzikal in kabaret, v svoji novi predstavi sreča z gledališkimi norostmi, ki razposajeno uprizarjajo v slovenščini znamenitost Monty Python.
Vstopnina : v predprodaji 12 EUR, na dan prireditve 1SEUR
Kino Odeon
Ob 18.30 Mačeta Režija: Ethan Maniquis, Robert Rodriguez Režiser vizualnih akcijskih mojstrovin Desperado, Mesto greha in Planet terorja predstavlja zgodbo bivšega mehiškega agenta Mačete, ki išče delo v majhnih teksaških mestih. Dvolični lokalni poslovnež ga najame za atentat na populističnega senatorja, toda Mačeta pade v past, ki jo komajda preživi. V želji po maščevanju se odloči obračunati z vsemi vpletenimi, a si na glavo nakoplje poklicne morilce ter ameriške in mehiške agente, kar povzroči številne vratolomne pregone, divje strelske obračune in krvave spopade.
Ob 20.30 Panika na vasi........film meseca
Animirani film, Ih 15 min, 2009, Belgija, jezik: francoščina
Režija: Stéphane Aubier, Vincent Fatar
Glasovi: Stéphane Aubier, Vincent Fatar, Jeanne Balibar, Véronique Dumont, Bruce Edison, Frédéric Jannin, Bouli Lanners Animirane plastične igrače, Kavboj, Indijanec in Konj, se soočajo z nenavadnimi težavami. Kavboj in Indijanec bi rada Konja presenetila z doma narejenim rojstnodnevnim darilom, vendar ponesreči kupita petdeset milijonov opek in porušita njihovo skupno domovanje. Nadrealistične dogodivščine se še stopnjujejo, ko dinamični trio med drugim odpotuje v središče Zemlje, prepešači tundro in odkrije paralelni podvodni svet, poseljen z nevšečnimi kreaturami. Bo Konj s Kobilo, v katero je nesmrtno zaljubljen, sploh kdaj užil miren trenutek v dvoje? V svetu, ki ga bolj kot kaj drugega drži v šahu panika in diktira njegov ritem? V tehniki stop-motion animacije napravljena galska verzija Monty Pythona, ki korenini v istoimenski belgijski kultni televizijski seriji._
Petek 19. november 2010
Kino Odeon
Ob 18.30 Mačeta Režija: Ethan Maniquis, Robert Rodriguez
Ob 20.30 Panika na vasi... film meseca Animirani film
Sobota 20 november 2010
Sončna dvorana Giordano Bruno, Izola ( pod stopniščem cerkve Sv. Mavra )
fotografska razstavaPOrtFCt.
Razstavljajo: Simona Fabris, damjtm Koren, Nataša Kovačič, Bernarda Nemec in Dejan Veranič.
Galerija Al^a / Kristanov trg 1
SREČANJE S KERAMIKO Lik Izola
S svojimi izdelki se nam predstavja likovna skupina Lik iz Izole.
galerija INSULA
SMREKARJEVA 20 IZOLA, tel. 05 / 641 53 03
Vabimo vas na ogled razstave
MAJK
MULAČEK
»Za prgišče črnine«
Vabimo vas na ogled razstave
ALOJZ JURCA
ZMRZNJENO MESTO
v Ateljeje Svoje (Grudnova.!, Koper).
GALERIJA KO RTEje v prvem nadstropju Zadružnega doma, Korte 44e
Galerija je odprta: ob nedeljah in praznikih med 11. In 12. uro, izven tega časa pa se dogovorite za obisk in ogled v uradu Krajevne skupnosti, pri hišni številki 44e ali pokličite po telefonu 6420 009	Kulturno društvo Korte
Galerija Krajcar
Razstava fotografij PO SLEDEH BENEŠKE REPUBLIKE
Kulturni dom Izola - ob 17.00 v
Svetlana Makarovič SAPRAMIŠKA
Gostuje Lutkovno gledališče Ljubljana
Kdo ne pozna legendarne Sapramiške, ki je izgubila zob ? Vstopnina : 5 EUR
Kino Odeon
Ob 18.30 Mačeta Režija: Ethan Maniquis, Robert Rodriguez
Ob 20.30 Panika na vasi... film meseca Animirani film
Nedelja 21. november 2010
Kino Odeon
Ob 18.30 Panika na vasi... film meseca
Ob 20.30 Mačeta Režija: Ethan Maniquis, Robert Rodriguez
Ponedeljek 22. november 2010
Kino Odeon
Ob 18.30 Panika na vasi... film meseca Animirani film
Ob 20.30 Mačeta Režija: Ethan Maniquis, Robert Rodriguez
Torek 23. november 2010
Kino Odeon
Ob 20.30 Panika na vasi ...film meseca Animirani film
Ob 20.30 Retrospektiva po Kosmačevih novelah
BALADA O TROBENTI IN OBLAKU
Režija: France Štiglic
Igrajo: MIHA Maks Bajc, BOLTEŽAR Leopold Bibič, TEMNIKARICA Angelca Hlebce, ZAPLATARJEV JANEZ Rudi Kosmač, JUSTINA Marija Lojk, TONE Branko Miklavc, TE-MNIKAR Lojze Potokar, GAŠPER Lojze Rozman, POROČNIK SS Vladimir Skrbinšek Temnikarjeva družina se v vojnem času pripravlja na božično praznovanje. Za starega Temnikarja je predpraznični čas čas temnih slutenj in tesnobe. V gorski jami, zakriti s snegom, se skrivajo ranjenci in Temnikar sluti izdajo. Ko na svojem obhodu domobranska patrulja obišče tudi Temnikarjevo domačijo, je iz njihovih bahavih besed zaslutiti, da gredo nad partizanske ranjence.
Sreda 24. november 2010
Kino Odeon
Ob 18.30 Pismo Juliji Režija: Gary Winick Ob 20.30 Jej, moli, ljubi Režija: Ryan Murphy
Mestna knjižnica Izola
•	četrtek, 18. november 2010 ob 19:00 potopisno predavanje CAMINO
potopisno predavanje po romarski poti Camino de Santiago de Compostela. Svoje doživetje romarske poti v Santiago de Compostelo bo podal Uroš Močnik.
•	sobota, 20.november ob 10:00 Ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic predstavitvena delavnica »MAGIČNOST GIBANJA«.
Odkrivanje in izvajajanje najučinkovitejše energijske in meditacijske tehnike s področja duhovne rasti. Izvajanje tovrstnih tehnik povečuje našo osebno moč, telesno in duševno zmogljivost, krepijo naš imunski sistem, izboljšujejo naše zavedanje ter nam pomagajo doseči notranji mir. Delavnica je brezplačna in traja 2 uri. Pridite oblečeni športno in s seboj prinesite ležalne podloge ter pijačo.
•	sreda, 24. november 2010 ob 19:00 Kako živim v ta trenutek? srečanje z Joškom Cesarjem in Olegom Križanovskijm, ki bosta v teoriji in praksi prikazala tehnike, kako odvreči staro prtljago, ki nas obremenjuje, kako zaživeti polno v sedanjem trenutku in zakaj ni potrebno obremenjevati se s prihodnostjo.
•	četrtek, 25. november 2010 ob 19:00 52. Večerni klepet z »Zanimivimi Izolani«
Gosta 52.večera bosta znana vinarja Miran in Matej Korenika iz Kort.
K sodelovanju smo povabili novinarko Natašo Benčič, Izolanko, ki uspešno vodi večere.
•	Vsak torek v oktobru 2010 ob 17:00 Pravljične ure
•	NADALJEVALNI TEČAJ FRANCOSKEGA JEZIKA ZA OTROKE
-vsako sredo- od 15:30 do 16:30
•	ZAČETNI TEČAJ FRANCOSKEGA JEZIKA ZA OTROKE
-vsak četrtek- od 15:30 do 16:30
•	Središče za samostojno učenje vabi vsak dan med 9. in 18:30 Dodatne informacije na tel.št.: (05)6631-282.
•	BORZA ZNANJA IZOLA Več informacij lahko dobite na tel.št.: tel.št.: 05 6631 282 ali na spletni strani www.borzaznanja.si
Na steni ustvarjalnosti svoje slike razstavljala Fani Pahovnik.
V	vitrini ustvarjalnosti so na na ogled mozaiki Jane Hvala.
V	središču za samostojno učenje razstavljal Karmelo Kleva.
Društvo prijateljev mladine Izola
•	LITERARNI NATEČAJ - zbiramo izolske zgodbe, in sicer zgodbe o vaši hiši, ulici, skratka o kateremukoli delu Izole. Najboljši prispevki bodo objavljeni v našem internem delovnem zvezku za učenje angleškega jezika, ki ga bo lektoriral in pripravil Richard Harsch. prispevke lahko pošljete po pošti na naslov DPM Izola, Gregorčičeva 21, Izola ali pa po mailu dpm.zvezdice@gmail.com do 20.11.2010.
Dean Semolič vabi na sobotne večere ob zvokih klavirja v wine bar Manzioli.
Vedež ni revež
Knjižnica je živ organizem
20. november je dan slovenskih splošnih knjižnic. Dan je posvečen spodbujanju branja in radovednosti, izmenjavi znanj in idej.
Sodobna knjižnica ni več zgolj izposojevalnica knjig, je kulturno, izobraževalno, komunikacijsko in socialno središče, je živ organizem, ki se nenehno prilagaja družbenim spremembam.
Knjižnica že v svojem temeljnem poslanstvu dopolnjuje tradicionalno, formalno izobraževanje, tej usmeritvi pa dosledno sledi tudi Mestna knjižnica Izola, edina splošnoizobraževalna knjižnica na območju Občine Izola, ki si vseskozi prizadeva, da svojim uporabnikom zagotovi svoboden in enakovreden dostop do znanja in informacij, organizira posebne dejavnosti za otroke, mladino in odrasle. Te so namenjene spodbujanju bralne kulture, prispeva pri ohranjanju in razširjanju kulturne dediščine ter ne na zadnje poskuša zagotoviti udeležbo tudi skupinam, ki so zaradi različnih razlogov izključene iz družbe ter z veseljem sodeluje z drugimi ustanovami in organizacijami v lokalni skupnosti.
Vseživljenjskost učenja je v izolski mestni knjižnici podpr-
Karaoke v Theatrumu
Lokal Theatrum v stanovanjsko poslovnem kompleksu Simonov zaliv ima nove, mlade najemnike in ti so že prinesli nekaj novosti v ustaljen ritem tega okolja, enkrat tedensko pripravljajo jam sessione, ob petkih pa organizirajo karaoke. Prvi poskusi so bili zelo uspešni, zato bodo z njimi nadaljevali.
ta s študijskimi krožki, Borzo znanja in Središčem za samostojno učenje. Praznujte z nami naš praznik in pridite v soboto, 20. novembra v Središče za samostojno učenje, kjer bo poleg predstavitve gradiva za samostojno učenje tujih jezikov in računalništva izveden osnovni prikaz iskanja gradiva po katalogu Cobiss-Opac, ali v čitalnico knjižnice, kjer bomo odkrivali Magičnost gibanja.
Ksenija Orel
Multimedijska predstava
»KOPER V OBJEMU ZGODB, GLASBE IN PODOB«
GLEDALIŠČE KOPER: četrtek, 18. november 2010 ob 20.00 uri. Predstava, ki je skupno delo skupine avtorjev, od pripofedovalcev: Izolanke, Kristine Menih in Alberta Crnaza do glasbenikov Marina Kranjca in Daria Marušiča, obiskovalcu skozi pripoved razkriti manj znane zanimivosti iz zgodovine Kopra, o pozabljenih slojih ljudi in njihovem načinu življenja. Glasba, ki bo izvedena v živo, nas popelje v čas, ko so se te ljudske pesmi, zapisane v Kopru, prepevale v gostilnah, ob pustu, božiču, na barkah, ob delu, doma... Dodali so še projekcije, predstava pa je dvojezična.
Mimogrede: Podoben projekt za Izolo na letošnjem razpisu občine Izola ni bil sprejet.
Pred volitvami se vsi spomnijo Arrigonija
Projekt Mladinski center Arrigoni je “ugasnil” nekje v letu 1987, kljub temu, da je bil takrat že del dolgoročnega razvoja mesta Izole. V tem “starem” Arrigoniju je bilo predvideno kulturno, prostočasno in športno delovanje vseh mladih, ne glede na njihovo politično pripadnost, vsi skupaj na enem mestu.
Po začetnem elanu in zanosu takratne mladinske organizacije ZSMS, kljub projektom za obnovo objekta na Dantejevi ulici, so se že začete adaptacije ustavile, tudi zaradi zahtevane preselitve tam stanujočih 12 družin, kar je bil osnovni pogoj, da bi se dela po projektni dokumentaciji lahko nadaljevala.
Občinske strukture tega projekta niso preveč podpirale in očitno jih je tudi motila (pre) velika moč mladih, ki bi se tam koncentrirala, kar bi kasneje na političnem parketu, utegnilo biti precej nevarno.
Po veliko prostovoljcih, ki so pomagali pri urejanju samega prizorišča parka in letnega kina in prireditvah mladih ob mesecu in dnevu Mladosti ter veliko organiziranih koncertih v Arrigoniju, tudi za lokalne manjše in takrat še neuveljavljene glesbe-ne skupine, je prišel čas zatišja, ki odzvanja že več kot dve desetletji. Tako so preostale politič-
ne elite, takrat dojele in še sedaj dojemajo, da lahko zmagajo na volitvah, le s potenciranjem in papirniško bombastičnim urejanjem zapostavljenega področja mladih, kjer se spet venomer znova pojavlja mladinski kulturni center Arrigoni.
To, da so bile vmes že četrte ali pete lokalne volitve, kjer so akterji s svojimi programi, napolnjenimi z Arrigonijem, se vidi, kako pomemben je ta projekt, ampak samo in zgolj vsaka 4 leta, takrat namreč, ko so volitve. Ob tem se je treba zaveda-
ti, da si Arrigonija ni izmislila takratna ZSMS, ampak veliko generacij, ki so bile mnogo pred njo in to še v času Faraonov, Kameleonov in drugih takratnih ansamblov, ki so imeli tam edino pribežališče in možnost za nastopanje. Ta generacija je bila med prvimi, ki so se zavzemali za ureditev kultnega Arrigonija in danes je mnogo od njih že dedkov, ki pripovedujejo svojim vnukom, kje in kako so takrat igrali in plesali.
Ko jim pa hočejo to razkazati in se považiti, kje in kako so oni igrah in plesali, se znajdejo pred razpadajočo in le redkokdaj odprto stavbo na Dantejevi. Res, treba je izreči priznanje nekaj športnim zanesenjakom, ki še vedno delujejo v tej stavbi, ki taka kot je, ogroža tudi dejavnosti in ljudi v njej.
Politična vrhuška je za spoznanje, kaj potrebujejo mladi v Izoli potrebovala več kot 24 let, še bolj pa boli dejstvo, da se zadeve, razen v času volitev, praktično niso premaknile.
Dejansko so izdali zaupanje ne samo ene generacije, ampak kar veliko generacij, ki jim še sedaj ni bila dana možnost, da bi uživali tam in na tak način, kot so počeli njihovi nonoti v letih cvetja in ljubezni.
Zoran Ivančič
______________________________________ VAJE V SLOGU ____________
Iz gostinske šole je zelo lepo dišalo
Nekoč je bila Gostinska šola ena najbolj priljubljenih in cenjenih restavracij v Izoli, Časi so se spremenili, prevladal je šolski program, ampak tam še vedno znajo dobro kuhati in pravilno postreči.
V četrtek, 11.11. 2010, je na Srednji gostinski inturistični šoli v Izoli potekal že tradicionalnen dan “Odprtih vrat”.
To je dan, ko našo šolo in proces izobraževanja v njej ponudimo na ogled bodočim dijakom, sedaj še osnovnošolcem, njihovim učiteljem in staršem ter hkrati predstavimo tudi gostinska podjetja z njihovimi kadrovniki, ki bodočim dijakom nudijo podatke o svoji dejavnosti, možnosti štipendiranj in zaposlitve. Letos so se našemu povabilu odzvalli Bernardin Group iz Portoroža, Turizem Kras iz Postojne, Istrabenz turizem Portorož in Turistično informacijski center Izola.
Letošnjo predstavitev smo povezali z izvedbo in predstavitvijo “Projektnih tednov” na določeno temo, kjer dijaki spoznavajo danosti svojega okolja, tak način učnega procesa pa predstavlja nov
način pridobivanja znanja in kompetenc. Tako so bodoči kuharji in natakarji v triletnem programu spoznavah gostinske obrate, obirali oljke in stiskali oljčno olje, spoznavali predelavo kakijev ter obiskali vinsko klet Markovič ter degustirali novo vino.
Dijaki programa gastronomija in turizem so obdelali teme “Jaz in moj domači kraj”, “Živeti s turizmom” in “Trženje”, dijakinje novega programa predšolske vzgoje pa so se ukvarjale z antiko. Le tem so se danes pri predstavitvi pridružile vzgojiteljice iz Vrtca Mavrica Izola.
Po predstavitvi so se vsi udeleženci lahko razvajali z degustacijo jesenskih dobrot izpod kuhalnic naših dijakov.
Martinovo s pridihom Soške fronte
Le kakšno bo vreme 11. novembra na Martinov dan, smo se spraševali, kajti ni bilo le Martinovo ampak je bil tudi enodnevni izlet DU Jagodje-Dobrava z naslovom: Soška dolina in martinovanuje na Krasu.
Udeležencev je bilo za vse sedeže dveh avtobusov. Organizatorji izleta so, s pomočjo KS Jagodje-Dobrava, z različnimi dobrotami - trdimi in tekočimi -napolnili "bunkerje" avtobusov. Krenilo se je z obilo dobre volje preko brezmejne Italije,Trsta, Stare in Nove Gorice do Solkana. Po ogledu čudovitega kamnitega železniškega mostu preko Soče smo se kmalu odcepili od "bistre hči planin" in pot nadaljevali po Banjški planoti. Ob akomulacijskem jezeru je bil "odtočni" postanek z okrepčilom. Sledila je strokovna razlaga o jezeru, gradnji le tega in delovanju pretočne centrale. Pot smo nadaljevali skozi Auče z prijaznimi domačini in si takoj ob Soči ogledali drugi del pretočne hidrocentrale. Dobro okrepčani in "pretegnjeni"smo nadaljevali pot ob Soči proti Kobaridu. Levo in desno smo si v spremstvu prečudovite Soče ogledovali znamenitosti (vas Drežnica,Vrsno
z cerkvico-zadnji dom goriškega slavčka in še..)
Prvi zasneženi gorski vršaci so nam voščili zimski pozdrav a so sončni žarki preganjali meglice, pa ne povsem. Ne bi posebej govorili o vtisih in občutjih pri ogledu Muzeja soške fronte pa Kostnice padlim vojakom L svetovne vojne. Človeku se ustavi misel in usta obnemijo, ostane le izdah, kako je kaj takega mogoče..Pa še..Zakaj se nismo ljudje iz vseh teh grozot in zla nič naučili, zakaj, zakaj. Zunaj nas
je pozdravila delna jasnina in nam polepšala preostanek izleta, kajti avtobusi so nas odpeljali na martinovo večerjo na Kras. Tam smo se okrepčali z dobro jedačo, poplaknili vse skupaj z teranom in se ob prijetni glasbi še zavrteli. Ko je bilo najlepše je vodič naznanil odhoh. Prijetno vzdušje se je nadaljevalo po poti domov in kar prehitro smo zagledali domače morje. Kako lep in prijeten dan je bil za nami. Pa še kdaj nasvidenje...
j.s.
Spet uspešni na gostinsko turističnem zboru
Dijaki Srednje gostinske in turistične šole Izola pa so sodelovali tudi na 57. Gostinsko turističnem zboru v Kranjski Gori in dosegli razveseljive rezultate. Priznanje z zlato medaljo iz strežbe so prejeli dijaki Erika Božič, Miha Kozoma-ra in Nedžaid Idrizoski. Njihov mentor je bil g. Branko Miklobu-šec. Priznanje z bronasto medaljo iz kuharstva so si prikuhah dijaki Kirn Lončina, Sebastjan Toplak in Dino Gluvak pod mentorstvom prof. Irene Ličen. Priznanje za sodelovanje na tekmovanju iz turizma pa so prejeli dijaki Katja Ra-kušček, Valentina Franza in Marko Dimač pod mentorstvom prof. Alenke Lodrant.
Lučka ievnikar
Dopolnjevanje drevoreda
Tako lahko razumemo odgovor, ki so nam ga poslale občinske strokovne službe na naše vprašanje glede poseka 22-tih dreves ob Prešernovi cesti, kjer občina Izola trenutno ureja pločnik in speljuje potrebno infrastrukturo. Iz službe za obveščanje javnosti so nam namreč odgovorili, da se omenjena gradnja izvaja skladno s pridobljenim gradbenim dovoljenjem iz leta 2007, ki ga je izdala Upravna enota Izola. Ob Prešernovi cesti bo občina Izola, kot invesitor, dopolnila zaščiten drevored: “Ohranjamo namreč drevored pinij ter ga obenem dopolnjujemo z novimi, kot dogovorjeno z Zavodom za varstvo narave iz Pirana. Pri gradnji poleg tega dodajamo še nove stvari, kot so na primer ograja pri osnovni šoli ter sprememba pri izvedbi trase pločnika in kolesarske poti. ” Informacija, da se je Občina lotila dopolnjevanja zaščitenega drevoreda je seveda dobrodošla, toda vprašanje je, če res drži, saj na Zavodu za varstvo narave o posegu in o kakšnem projektu dopolnjevanja drevoreda niso nič vedeli. Investitorji sosednjega stanovanjskega kolosa, ki so že podrli tri pinije pa pravijo, da novih ne smejo zasaditi, dokler občina ne bo začela graditi krožišča na Prešernovi cesti.
Toda, bodimo optimisti in recimo, da smo se tokrat motili.
D.M.

Podlistek

0 ribištvu v Istri od A do Z
Ribištvo je za Istro, kar sta Coca Cola in Henry Ford za Ameriko. Na nek način. Obrt, ki je bolj kot umetnost je bila način življenja in povod za preživetje, preživlja v zadnjem obdobju težke čase. A ribištvo vsekakor ne bo izginilo. Morda se bo spremenilo, a to je to. Kako se je včasih ribarilo in kaj ribištvo dejansko pomeni za Istrana pa je Izolanu, profesorju Slavku Gabrcu povedal “Piranež" Vinko Oblak.
Vinko Oblak je v Piranu in okolici znan in priljubljen športni ribič, ki so mu na kožo pisane mnoge dejavnosti in prireditve povezane z morjem in ribištvom. Letošnje poletje je bil denimo aktivni soudeleženec piranske prireditve »Živeti z morjem«, ki je organizirana s strani Zavoda Mediteranom in jo je podprla tudi Občina Piran, ta v sklopu obujanja ribiških obrti (npr. pletenje ribiške opreme iz vrvi, vezanje trnka na laks itd.), običajev (npr. pandolo, briškola) in kulinarike oživlja tradicionalno in avtentično mediteransko življenje.
To pa seveda še zdaleč ni vse kar zaposluje njegove roke in misli.Vrsto let se namreč zagnano ukvarja tudi z ljubiteljsko-raziskovalnim delom na področju zgodovine ribištva, brska po starih zaprašenih knjigah in zbornikih, arhivalijah, beleži spomine ostarelih ribičev itd., v načrtu pa ima tudi izdajo samostojne knjižne publikacije.
V ospredju njegovega raziskovalnega dela je razvoj ribištva ob sedanji slovenski istrski obali v 20. stol., predvsem pa razmere, ki so usmerjale to pomembno panogo v povojnem obdobju in vse do današnjih dni. Glede na vedno aktualno ribiško problematiko smo mu zastavili kopico vprašanj, izmed katerih so nekatera morda tudi nekoliko provokativna, vendar je bolje na glas povedati kaj nas tišči kot nemo prikimavati akutnim ali kroničnim družbenim stranpotem in nesmislom, ki naše morsko ribištvo pogosto obravnavajo kot drugorazredno temo.
-	Morje in obmorski način življenja človeka usodno zaznamuje. Gre za navezanost in ljubezen, ki jo »kontinentalci« praviloma težko razumejo. Kako se spominjate svojega otroštva, prvih stikov z morjem in ribiči, ki so pozneje postali tudi »predmet« vašega poglobljenega raziskovanja?
-	Zavedanje odraščajočega otroka
-	spomini pri meni segajo v starost 4/5 let. V domačem okolju v Pira-
nu je bilo prepolno otrok. Zvedavost otrokom nakloni lepe trenutke, spomin me popelje na piransko Punto, kjer je večkrat gostoval cirkus, v pobledelem spominu je še zaznavno poslopje nekdanjega mlina, kjer so neko obdobje hranili jadrnice, vrvež otrok katerim ni bilo pomembno v katerem jeziku se sporazumevajo. Otroška leta mi pričarajo tudi spomine na mojega botra - kapitana potniškega parnika Monfalcon - Giorgia Pitacca rojenega v Piranu. V mojih spominih se je ohranil kot lik vzornega pomorščaka, ki me je marsikaj naučil o morju in življenju v Piranu. Morda sem prav z njegovo spodbudo začel z ribolovom, najprej z obale. Moje prvo »ribolovno orodje« je bil cvirn (sukanec) in zakrivljena bucika v obliki trnka. Tako sem začel. Kolikor se spomnim, so mojo potrpežljivost in vztrajnost namakanja trnka opazili starejši ribiči Pirančani. To so bili moji »inštruktorji«, ostalo pa je naredila praksa z veliko mero opazovanja in preizkušanja. Pri vsem tem mi je pomagalo znanje italijanščine - piranskega dialekta, ki sem ga že kot nekajleten otrok govoril in mi seveda zelo koristi še danes. Mama je mojo zavzetost do ribolova opazovala z veliko mero bojazni in šele, ko sem samostojno plaval je bila mirnejša.
-	Ob morju je bil od nekdaj prisoten živahen vrvež, skratka začetki ribištva segajo v zelo oddaljeno preteklost. Glede na to da ste tudi dober poznavalec zgodovinsko-arhivskih virov te pomembne dejavnosti prosimo, da na kratko opišete njen razvoj ob zahodno istrski obali, posebej seveda v naših krajih.
-	Prav velik ekspert ribištva in njegove zgodovine nisem, res pa je, da stalno »brskam« in odkrivam kaj novega. Tukaj bi omenil Piranski arhiv, ki je edinstven in ni pomemben le za poznavanje življenja v lokalnem okolju, pač pa tudi širše. S svojimi izkušnjami in znanjem rada priskočita na pomoč tako Berto kot Mario, za kar sem jima hvaležen. Razmah ribištva je
izrazito vplival na oskrbo Istranov s prehrambenimi artikli. Riba je bila pomemben živež in sicer v toliki meri, da so tedanji oblastniki celo prepovedali prodajo ribe v druge kraje.

Na morju so se bile »bitke« za ribolovna področja. Poznani so spori z Čožoti - ribiči iz Chiogge, ki so sloveli po svoji prisotnosti na celotnem Jadranu. Čožoti so zaradi svojih ribolovnih prodorov v Istro povzročili veliko hude krvi pri Rovinj ežih, pa tudi na področju Kopra, Izole in Pirana ni bilo drugače in nemalokrat je prišlo do resnih sporov. Pomorske oblasti so celo z dekreti v katerih so odredile dovoljena področja in čas ribolova skušale pomiriti strasti. Razumeti moramo, da spori niso imeli predznaka zaslužkarstva ah morebiti nadvlade, tedaj je šlo za golo preživetje ribičev tako na eni kot na drugi strani. Nekaj reda je skušala na področju ribištva narediti Avstrijska oblast. Pod njeno vladavino se objavijo Dandolovi dekreti, ki z zakonom prepovedo škodljive aktivnosti na morju, postavijo pa tudi nekaj pomembnih izhodišč in rekel bi tudi temelje za kasnejšo novodobno zakonodajo na področju ribištva. Tedanja oblast načrtuje tudi šolanje ribičev in postavlja temelje za vzrejo školjk in rib. Vse to se dogaja že v 19. stoletju. Trst je imel pri tem veliko vlogo. Letos obeležujemo 100 letnico prve Istrske razstave, ki je bila postavljena prav v Kopru in na kateri je bilo obilno predstavljeno tudi ribištvo. Tudi to priča o tem, koliko pomembno je bilo ribištvo v našem ožjem in širšem okolju.
- Da je morje izjemno pomembna »morska njiva« so se
torej zavedali že davni predniki, saj je poleg drugih kmetijskih in gospodarskih dejavnosti omogočala preživetje velikemu številu prebivalstva v vseh istrskih obmorskih mestih. Regulativa glede ribiške dejavnosti, prodaje rib itd. je bila natančno določena že v starih piranskih in drugih mestnih statutih. So bile v njih zapisane tudi kake posebnosti (npr. ribolovna področja, uporaba ribolovnega pribora, dovoljena plovila ipd.), ki jih velja kot zanimivost posebej omeniti?
- Morje je omogočalo preživetje delu prebivalstva skozi stoletja. Istra ima na svojem obmorskem pasu od Kopra do Pule številna bolj ah manj znana področja koncentracije rib - tako imenovane »peškere« ah varovana ribolovna področja. V preteklosti so v glavnem pripadala plemstvu, nekatera pa tudi lokalnim komunam, ki so z njimi bolj ali manj uspešno gospodarila. Nam bližnja in še aktivna so Sečoveljski ribolovni rezervat. Novi Grad-ski ob izlivu reke Mirne, Tarska vala, Limski kanal in druga, nekoč prav vsa pod skrbnim nadzorom. Ribolovna orodja - mreže in plovila so bila prilagojena naravnim značilnostim rezervatov, vrsti ribolova in primerno lovljeni ribi. In kot je zapisal naš mednarodno priznan biolog in strokovnjak za ribolov dr. Ladislav Zei velja še danes vodilo: “Ribolov z mrežo je tako različen, kot so različne same ribe”.
Mislim, da je bilo skupno vsem udeleženim, da so večinoma na ribolov gledali dolgoročno, tako gospodarili z njim in ob skrbi za ribji zarod. Pretiran izlov - prelov bi dolgoročno tako tedaj kot tudi danes škodil. Kolikor mi je znano so bile prepovedi povezane predvsem z razmnoževalnim ciklusom rib. V ribolovnih rezervatih so lahko ribarili le tisti, ki so upravljali z ribolovnim rezervatom. Prepovedi so bile izrecne tudi za ribolov s pomočjo eksploziva, ter strupenimi rastlinami kot tudi - morda posebnost prepoved lovljenja ribe z mrežo ki se meče z obale (dia-lektalno ime je resaio) in se ko jo na specifičen način ribič odvrže razpne v premeru cca 6m kot dežnik, tako da bi jo zaradi svoje oblike poimenovali kar »dežnikarica«.
Nadaljevanje naslednjič
m/umum/m: 15
Četrtek, 18. november 2010, št. 885
-------------------------------------------------------------- Predzadnja
KRIMINALNE
Vozniškega ne bo izgubil
V	nedeljo zjutraj so policisti zaustavili osebni avtomobil, ki ga je vozil 21-letnik iz Ljubljane. Ker je kazal znake alkoholiziranosti, so mu policisti odredili preizkus, alkotest je pokazal 0,53 mg/l alkohola. Ugotovili so tudi, da ne poseduje vozniškega dovoljenja. Policisti so odredili pridržanje po ZVCP-1. Sledi globa.
Smola pa taka
Policista PP Izola sta v nedeljo ob približno 13.00 uri na ulici Oktobrske revolucije zaustavila osebni avtomobil, ki ga je vozil domačin, ki je kazal znake alkoholiziranosti. Alkotest je pokazal 0,33 mg/l alkohola. Za 24 ur mu je bilo vozniško dovoljenje začasno zaseženo in prepovedana nadaljnja vožnja. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola pa izdan PLN za 450 EUR in 7 kazenskih točk.
Zadnji špricarje bil odveč
Prav tako so isti dan ob približno 16.50 uri v Polju zaustavili osebni avtomobil, katerega je vozil domačin, ki je kazal znake alkoholiziranosti, alkotest pa je pokazal 0,50 mg/l alkohola. Za 24 ur mu je bilo vozniško dovoljenje začasno zaseženo in prepovedana nadaljnja vožnja. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola pa izdan PLN za 570 EUR in 9 kazenskih točk.
Govorila sta Slovinsko
V	sredo ob približno 15.40 uri je uslužbenka ene od trgovin v Jagodju obvestila, da v trgovini zadržujejo moškega, kije skupaj z žensko izvršil iz blagajne tatvino denarja. Policisti so na kraju prijeli 52 let starega državljana Slovaške. Malo za tem pa je bila prijeta tudi sosto-rilka, 27 let stara drž. Slovaške, ki je z ukradenim denarjem zbežala iz trgovine. Zoper oba tuja državljana je bilo odrejeno pridržanje, v nadaljevanju sta bila privedena k preiskovalnemu sodniku, ki je za oba odredil pripor.
Droga je še vedno v Izoli
Policisti PP Izola so v petek zoper dve osebi odredili pridržanje zaradi suma storitve kaznivega dejanja neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog. V nadaljevanju so bile še dve osebe
pridržanje, ki so bile prav tako osumljene storitve istega kaznivega dejanja. Zoper eno osebo je bil odrejen pripor, zoper vse štiri pa je bila podana kazenska ovadba na pristojno sodišče.
Barvne kovine so borzni hit
Neznanec je osumljen storitve kaznivega dejanja tatvina, in sicer je med 7.11.2010 in 13.11.2010 iz počitniškega objekta v Jagodju ukradel 17 metrov bakrenih žlebov. Materialna škoda znaša 500 EUR. Zoper neznanca še poizvedujemo in je bila podana kazenska ovadba.
Pozabil je na masko
V nedeljo ob približno 19.00 uri je domačin, ki je bil vidno pod vplivom alkohola, vstopil v enega od lokalov na območju Izole. V lokalu je natakarici naročil alkoholno pijačo, natakarica mu ni hotela postreči, saj je bil vidno pod vplivom alkohola. To je moškega tako zjezilo, da je pričel vpit in žaliti natakarico, nato je prijel za pepelnik in ga vrgel med steklenice in kozarce za točilnim pultom. Natakarica je takoj obvestila policijo, moški pa je zbežal z lokala. Policisti so z zbiranjem obvestil ugotovili kdo je kršitelj in mu bodo izdali plačilni nalog po ZJRM-1.
Martinova statistika
Med 5. in 14. novembrom 2010 so policisti PU Koper izvajali preventivno akcijo z naslovom “0.0 ŠOFER”, katere nosilec je Ministrstvo za zdravje. Voznike motornih vozil so preverjali ali so uživali alkoholne pijače in vozili. Izvedli so naslednje ukrepe:
L ustavljenih vozil..................
1388
2.opozorilzablažjeprekrške.........64
3. izdanihplačilnih nalogov.......208
4.obdolžilnipredlogizasodišče......32
5.	preizkusizalkotestom...........549
6.	alkotesti - pozitivni..........39
7.	odrejeni strokovni pregledi.... 6
8.	začasno zadržana dovolj enja...37
9.	začasno pridržani vozniki......21
10.	zaseženavozila..................5
7.1 % od vseh ustavljenih in preizkušenih voznikov je vozilo pod vplivom alkohola. Ta delež je mnajši kot je delež voznikov, ki pod vplivom alkohola povzročijo prometne nesreče.
MALI OGLASI
Novi oglasi so označeni polkrepko, ostale si lahko ogledate na www. mandrac.si v rubriki mali oglasi.
Nepremičnine
PRODAMO
-	V mirni vasici nad Izolo prodam parceli 600 in 900 m2.Voda ob parceli,elektrika na parceli. GSM 040/247-827.
-	V Dobravi prodamo stanovanje, 138 m2, novo zgrajeno z vrtom in parkiriščem(možnost predelava v drugo namembnost) 040 648 297
KUPIMO
-	Kupim dvosobno stanovanje v bloku ali hiši v Izoli tel. 051/311-180
ODDAMO
-	“DELFIN Hotel ZDUS d.o.o. Izola, Tomažičeva ulica 10, Izola, odda v najem poslovni prostor v velikosti 35 m2. Informacije na tel. št. 05 6607 558.”
-	V pritličji TPC Livade oddamo manjši poslovni orostor. tel 031 611 568
-	Družini oddam 2 sobno stanovanje. Tel. 041 344 280
-	Manjše trosobno stanovanje v centru Izole v Cankarjevem drevoredu s pogledom na morje, oddam za daljše obdobje. Tel.: 64 15 666 ali 070 872 901
Delo
-	FRIZER - FRIZERKA - Iščete nove izzive, ste kreativni, samostojni in imate vsaj 3 leta delovnih izkušenj, potem ste prava izbira, zato pokličite takoj! Pričakujem komunikativnost, poštenost in sposobnost za delo z ljudmi. Ostale informacije: telefon 05/640 05 12
-	Domačinka s podeželja nudi pomoč na domu z gospodinjskimi opravili. GSM: 041 449 859 (Nevenka)
-	Ženska srednjih let, pridna urejena in vestna išče delo. Opravlja vsa hišna dela, čisti, lika, pomiva posodo, čisti gostinske lokale ali poslovne prostore. Telefon: 031 295 156
Razno
PRODAM KAKI CENA 0,80 NA KG. TEL 041758054 RADE Prodam košaro za spanje za novorojenčka, kot nova, s posteljnino, cena 1000 Eurov Tamara tel. 041/773-044 (po 13 uri)
Prodam ALPLES-ovo visoko otroško posteljo s stopnicami, zelo dobro ohranjena. Barva češnje. Cena 120 Eurov tel. 031/353-256
-	VOLČJAK Oddam tri in pol mesece starega volčjaka tel. 031/847-394
-	Rdeči križ Izola potrebuje kuhinjsko omarico s pomivalnim koritom. Dose-glijivi smo na tel: 051 672-160.
-	Prodam električno kitaro PRS (Paul Red Smith) SE Soapbar. 040 120 236
^	MANJŠA
HIŠNA POPRAVILA
in VZDRŽEVALNA DELA
Lauriano Stefanič s.p.
MOB.: 040/ 624 - 225 MOB.: 041/ 703 - 927
V	spomin FELLUGA DINO
22.05.1944 - 11.11.2010
Zrak je živjenje.
Ki ga z dihom loviš. Prozoren, neviden,
A od njega živiš.
Ko ga prvič zajameš,
V	svet zakričiš. Svetlobo objameš-Takrat se rodiš.
In dihaš in dihaš Ta čudežni zrak In dihanjem hodiš Z življenjem v korak.
Ko zajameš vse dihe. Ko je zrak pretežak. Zveniš v lebdenje. Odsotnost in mrak.
V času, ko se narava odeva v prečudovite jesenske barve in se pripravlja na zimski počitek, smo na zadnjo pot mnogo prezgodaj pospremili Dinota. Ob novici o nepričakovanem slovesu človeka, ki nam je bil dolga leta blizu, se zdrznemo in v trenutku se zavemo človeške krhkosti in minljivosti. Dan, ko se je to zgodilo, kar smo najmanj pričakovali, je prišel veliko prezgodaj. In kadar človek umre, se zemlja razmakne od bolečine. Smrt zaboli žive. Vzame nam glas. Nastane veliko tišine. Del živega odhaja v neživo, v neznano temo, za vrata brez ključa, od koder ni vrnitve. Nemi in nemočni obstanemo ob tem žalostnem dogodku in komaj najdemo besede tolažbe. Na svetu nimamo ničesar, kar bi bilo naša last. Vse nam je dano le za določen čas-tudi ljudje, ki jih imamo radi. Na koncu ostane le tišina. V tišini pa se vse postavi na glavo, saj je življenje nepredvidljivo, je nekaj, kar se ne da načrtovati in nikoli ne veš, kako se bo izteklo. Ker je breme tega sveta pretežko, da bi ga nosil samo eden in žalost tega sveta je pregrenka, da bi trpelo le eno srce, izrekamo že obrabljeno frazo-čas celi vse rane,čeprav vem, da to ni res. Naše rane se zlepa ne bodo zacelile. Prekrile jih bodo le brazgotine, bolečina bo nekoliko otopela, vendar bo za vedno ostala.
Dinota se spomnimo kot dobrega, prijaznega in nasmejanega človeka. Pod isto mavrico, kot je prišel je odšel čez polja večnosti. Z nasmehom se je še enkrat ozrl, potem pa je zasijal med zvezdami na nebu.
Dragi Dino, počivaj v miru!
Tvoji naj dražji
NLB Družinski varčevalni paket
Poslovalnica Izola Trg republike 3 Tel.: 05 663 06 00

S
nlbO
www.nlb.si/druzinski-varcevalni-paket
J
m/whmi/m:
... KAJ MI^LlL BO Z&À7 /OjAURNO... PO VOLITVAH.. V 1Z0L! KAJ J -V5AK DAN NOVELA...	\ N0V DATliM
Rokometaši pod vrhom
Rokometaši Istrabenz plini so kar presenetljivo dobro štartali v novo prvenstvo, saj po domači zmagi nad Kamničani zasedajo drugo mesto na prvenstveni lestvici. Seveda bo odslej naprej vse težje, saj jih bodo nasprotniki vzeli še kako resno, v klubu in igralci pa pravijo, da se xavedajo odgovornosti. Letos sicer menda niso načrtovali vzpona čisto na vrh, toda če se bo priložnost ponudila jo bodo pač izrabili.
Strokovno vodstvo je zadovoljno z odnosom igralcev na treningih in tekmah, čepravopazovalcipravijo, da je v njihovi igri še vedno preveč nihanja, kar pa je tudi normaln, saj je eipa vendarle še vedno med mlajšimi.
Motohov kot