Poštnina plačana y gotovini.	Posamezna	številka	Din	1.—.
ŠTEV. 271.	V	LJUBLJANI	četrtek,	dne	24.	decembra	1925.	LETO	M,
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. .
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti; Din 20 —, inozemstvo Din 30-—.
- -Mm-:	n
UREDNIŠTVO IN UPR A VNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
Zjedinjena Slovenija.
Ni še dolgo tega, ko je izjavil nemški lunanji minister Stresemann, da je glavna naloga nemške politike, da združi ves nemški narod v eno celoto, čeprav le duhovno celoto. Če je 'to prvi cilj nemškega naroda, koliko bolj mora biti kardinalna zahteva malega slovenskega naroda, da je vsaj duhovno zjedinjen ves narod.
V času taborov, ko je slovenska zavest bila najmočnejša, je slovenski narod to tudi čutil in ni bilo tedaj slovenske vasi, iz katere ne bi odmevala zahteva po Zjedinjeni Sloveniji. Ta zahteva je bila tako močna in tal;o jasna, da je ostala živa tudi v časih največ je degeneracije slovenske politike. In živa je še dandanes.
V prvih časih osvobojenja je sicer kazalo, ko da bi postala zahteva po Zjedi-njeni Sloveniji odveč, ker kaj nam bo Zjedinjena Slovenija, če pa imamo zje-dinjeno Jugoslavijo.
V sedmih preobratnih letih pa se je jasno pokapalo, da je bila ta misel napačna in bolj ko kedaj se vidi danes, da rodi pot k pravemu duhovnemu uje-dinjenju vseh Jugoslovenov le preko Zjedinjene Slovenije.
Najprej morajo biti Slovenci celota, potem se more šele pričeti duhovno ujedinjenje Jugoslavije. Najprej mora biti
zorganizirana nižja skupina, potem se šele prične organizacija višje. Tak je zakon prirode in zaman ves nasproten trud.
Naravni procesi se vrše samo postopoma, nikdar skokoma. Prvo spoznanje, da se Slovenec more obvarovati pred drugimi narodi le v zvezi s Srbi in Hrvati, je dalo Jugoslavijo. S tem je bilo izvršeno politično ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev.	- %
Neprimerno močnejše in efektnejše pa bo to ujedinjenje, če bo podprto še z gospodarskim in kulturnim spoznanjem. Slovenec mora spoznati, da je tudi z gospodarskega stališča ujedinjenje s Srbi in Hrvati zanj v največjo korist. Če danes to spoznanje raste ali pada, naj presodi bralec sam. Gotovo pa je to, da ima Slovenija en gospodarski interes, ki se da pravilno in z uspehom zastopati le od Slovenije, ki je organizirana v enem telesu. Klic po enotni davčni fronti — in ta klic živi v vseh strankah — je v bistvu čisto isto ko zahteva po v gospodarskem oziru Zjedinjeni Sloveniji.
Kardinalni argument za Zjedinjeno Slovenijo pa je na kulturnem polju. Kakor za Prešernovih časov, tako velja še danes absolutno argument, da ni mogoče širiti kulture med slovenskim kmetom, drugače ko s slovenskim jezikom. Iz tega pa nujno sledi ne samo dolžnost ohranitve jezika, temveč tudi njegove gojitve. Dosledno temu pa se mora tudi pospeševati vse, kar zahteva slovenska kultura. Nobena kultura ni tista kultura, ki stoji samo z bergljami. Sama mora biti močna, iz lastne sile mora živeti, sama sebi zadostiti.. Zato pa slovenski nared ne more biti brez lastne popolne univerze, kakor ne more biti brez lastne akademije znanosti in umetnosti ter ; ostalih osnovnih kulturnih središč.
Šele ko so ta ustanovljena in zasigu-rana, šele potein je možnost nastopa nove faze ujedinjenja, ko stremi slovenski narod v duhovno skupnost z višjo skupijo. Ker šele tedaj more res zahtevati, da je v skupnost sprejet kot enak med enakimi. Dokler pa ni slovenski narod 8yojih postojank docela izdelal, dokler
dokončal dela doma, pa tudi ne more
Nikakih diferenc radi čla ov delegacije.
Beograd, 24. decembra. Včerdj popoldne je bil edini politični dogodek konferenca v predsedništvu vlade med Paši-čem in finančnim ministrom dr. Stojadi-novičem. Šlo je za zahtevo radičevcev, da gre kot član naše delegacije v Ameriko tudi dr. Ivežman in da se mu ta pravica formalno prizna. O tem vprašanju sla razpravljala prav dolgo. Ostala sta v razgovorih cele tri ure. V teku njihovih razgovorov je odšel povodom tega vpra- j šanja na dvor minister firiancdr. Stojadi- j novic. Okoli 8. zvečer je prišel v pred- j sedništvo vlade minister za agrarno re- 1 formo Pavle Radič. O tej konferenci je bil izdan kratek komunike. Po konferenci je izjavil minister Pavle Radič, ko je odhajal iz predsedništva vlade, novinarjem to-le: Opazil sem, da se dve vesti glede nase delegacije za Ameriko v zad
nji štev. >Doma< docela pogrešno umevata. Vest v »Domu« je objavljena na podlagi, informacije, ki ni bila popolna. Ministrski svet je bil povsem soglasen glede določitve oseb za delegacijo, ki potuje v Ameriko. Vsi člani delegacije so ravnopravni. Dr. Ivežman ima speci ja lno nalogo, ki mu je bila sporazumno poverjena. On bo z .našo delegacijo neprestano v stiku. Delegacija gre na pot izključno samo zaradi ureditve vojnih dolgov in nima hikake zveze z najetjem posojila. Potem takem vlada v tem vprašanju popolno soglasje v ministrskem svetu. Mi vsi želimo, da naša delegacija doseže kar najboljši uspeh. S tem je vsak nesporazum med radikali in radičevei v vprašanju naše delegacije za Ameriko popolnoma izglajen.
tievcirnosi rtovih papiav
Hg^šmie izpresnenib- v vladi'
ttsdno’ &dpjrio.
Beograd, 24. decembra. Prosvetni minister Štefan Radič najbrže še danes zapusti Beograd in se vrne v Zagreb, kjer bo prebil božične' praznike. Danes se, kakor se računa, sestaneta Pašič in Radič. — Včeraj se je povrnil v Beograd minister za šume in rude dr. Nikola Ni-kič, danes pa pride tudi minister za izenačenje zakonov dr. Srskič. Kljub večji
živahnosti v političnem življenju včeraj ni nastopil noben važnejši moment. — Vprašanje sprememb v vladi je še vedno odprto in se, kakor izgleda, ne bo rešilo, dokler ne minejo praznila. Z gotovostjo se računa, da bo dotlej, ko se sestane narodna skupščina, to je do 29. januarja 1926, položaj že popolnoma mejen.
Pašič
V - • }U ti
ci na dvoru.
Beograd, 24. decembra. Včeraj je bil od 16. do 17. in pol pri ministru zunanjih zadev dr. Ninčiču na posetu angleški poslanik Cunard. . Ministrski predsednik Nikola Pašič se je dopoldne in popoldne mudil v svojem kabinetu. Četudi se je pričakovalo, da se bodo v teku včerajšnjega dne vršili važni poseti pri g. Pa-šiču, se to vendarle ni zgodilo. Ministrskega predsednika je popoldne posetil minister financ dr. Stojadinovič in ostal pri njem dalje časa Ob tej priliki je dobil poslednje instrukcije v pogledu svojega potovanja v Ameriko. V predsed'-
ništvo Vlade je prišel popoldne tudi minister ver Miša Trifunovič in potem še minister poljedelstva Krsta Miletič. Nista pa mogla biti sprejeta od Pašiča. Pašič je bil namreč medtem v avdijenci pri Nj. Vel. kralju. Ta avdijenca je trajala dve uri in je imela, kakor se zatrjuje v vladnih krogih, čisto informativen značaj ter je bila samo posledica Pašičeve daljše službene odsotnosti. Ministrski predsednik je pri tej priliki podal Nj. Vel. kralju obsežno poročilo in mu obrazložil svoje stališče glede notranje-politične situacije.
SOLUN - AKROPOLA GRŠKE BODOČNOSTI.
Atene, 24. decembra. Pangalos je izjavil, da mu bo kot vojnemu ministru prvi cilj, poslati v Solun komisijo gene-ralštabnih častnikov, ki bo imela nalogo, izdelati načrt za utrditev Soluna. Solun je, kakor pravi Pangalos, narodna akropola bodočnosti. Obstanek Grčije je odvisen od obstaniva Soluna.
PRIHOD TURŠKEGA ZUNANJEGA^ •MINISTRA V BEOGRAD.
Beograd, 24. decembra: Danes popoldne ob -2. dospe v Beograd turški minister zunanjih zadev Ruzdi bey. Njegov prihod pričakujejo v Beogradu z največ-
delati izven doma. Premarljiv pa je slovenski narod, da ne bi razumel vsake skupnosti kot nove dolžnosti dela.
Vse to je naraven zakon in samo blazni poizkusi morejo nasprotovati temu zakonu. Zakaj razvoj narodov se vrši postopoma in ne skokoma.
V	časih taborov porojena Zjedinjena Slovenija mora v Jugoslaviji doživeti svoje uresničenje. Ni v tem nobenega separatizma, temveč samo spoznanje in stremljenje, da se čim več stori za skupno domovino in za skupno državo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Malo bo pomagal družini brat, ki je reven in v pomanjkanju, blagostanje pa bo prinesel rodbini
jim zanimanjem. Turški zunanji minister bo prišel v stik tudi z našim zunanjim ministrom dr. Ninčičem in se bosta oba ministra ob tej priliki med drugim raz-govarjala o trgovinski pogodbi med našo kraljevino in turško državo ter bosta imela tudi druge politične razgovore.
ZA ITALIJANIZIRANJE TIROLSKE.
Rim, 24. decembra. Fašistovski listi pišejo, da bo nemška južna Tirolska organizirana kot posebna provinca z glavnim mestom Božen. — Provinca bo imela 250 tisoč nemških prebivalcev, poleg njih pa bo imela provinca tudi 78.000 Italijanov. Nemci bodo imeli samo list, in sicer »Alpiner Zeitung«.
en
brat, ki je uredil svoje razmere v tako popolni meri, da more delati tudi za druge brate. V tem je zmisel Zjedinjene Slovenije in v tein njena večna agitato-rična sila.
In na božični praznik, na najvišji praznik družine, je treba, da to spoznanje prodre pri vsem slovenskem narodu in da se ta dan obnovi misel Zjedinjene Slovenije.
Pri vseh ljudeh dobre volje se bo to zgodilo in ti ljudje bodo tudi najlepše proslavili božične praznike. Pa tudi/naj-pravilneje, ker iz malega vodi pot k velikemu, iz zjedinjene Slovenije k čisto ujedinjeni Jugoslaviji — in ne obratno!
Beograd, 24. decembra. Včeraj so reke, ki so zaradi tajanja snega začele naglo naraščati, še bolj narasle. Po nekaterih, kratili je voda že tako visoka, da preti zopet nevarnost poplave. Hidroteh-nični organi so v sodelovanju s političnimi oblastvi in s prebivalstvom po nekaterih krajih podvzeli že potrebne mere, da se prebivalstvo zaščiti proti eventualni povodnji. Po zadnjih poročilih generalne direkcije voda je Donava začela v vsem svojem toku naraščati; najbolj se je dvignila v zadnjih 24 urah pri Zemunu, in sicer za 30 cm, pri Pančevu pa za 26 cm. Sava, ki je tudi že včeraj začela rasti, je sicer pri Zagrebu še na isti višini, medtem ko je pri Sisku že dosti višja, pravtako tudi pri Jasenovcu. Pri Mitroviči, kjer je bila voda že sicer precej visoka, je v zadnjih 24 urah narasla za 80 cm. Včeraj je stala Sava pri Beogradu 219 cm visoko, danes pa, se je dvignila še'za 21 cm, tako da stoji sedaj 240 cm visoko. Tisa je le malo višja, Drava pa celo pada, pravtako tudi Kolpa in Vrbas. Una in Bosna sta narasli za približno 2 metra. Od včeraj se -je tudi Morava dvignila za 1 meter. — Sava je pri Mitroviči'že nekaj dni zelo velika. Neprestano preti opasnost, da se razlije v en. del Mačve. Do včeraj je stala Sava pri Mitroviči na 540 cm, 'včeraj pa je narasla do 620 cm. S tem se je nevarnost še povečala. — Ukreilo se je vse potrebno, da se prebivalstvo zavaruje proti eventualnimne zgodam.
Konference pred odhodom raše delegacije v Amerike.
Beograd, 24. decembra. Nenadni prihod ministra prosvete Štefana Radiča so pričakovali v beograjski javnosti z največjim interesom, zlasti še zaradi tega, ker se je ta okolnost na podlagi pisave Radičevega »Doma« spravljala v zvezo z Radičevo nezadovoljnostjo glede, sestave naše delegacije, ki ima nalogo, da ped vodstvom ministra financ dr. Stoja-dineviča potuje v Pariz in Washington zaradi ureditve naših vojnih dolgov. Klasifikacija, kakor jo je ‘prinesel Radičev ' »Dom« se mnogo komentira v beograjski javnosti, posebno pa v radikalni stranki.
V	dobro poučenih krogih se trdi, da poleg vsega drugega tudi iz tehničnih razlogov ni mogoče izvesti kake izpremem-be v delegaciji, lu že danes ob 3. popoldne pod vodstvom ministra financ dr. Stojadinoviča z O. S. E. vlakom zapusti Beograd. Delegacija se bo zaradi nekaterih aktualnih finančnih vprašanj glede vojnih dolgov in zaradi proučevanja ponudb za posojilo mudila nekoliko dni v Parizu, odkoder bo potem odpotovala v Washington. Ministra financ dr. Stojadinoviča bo za časa njegove odsotnosti, ki bo trajala do konca januarja 1926, zastopal v njegovem resortu minister za zgradbe Nikola Uzunovič, ki je imel včeraj celo popoldne konference z dr. Stoja-dinovičem, da ga ta uvede v posle namestnika ministra financ. Istotako je dr. Stojadinoviča posetil minister narodnega zdravja Krsta .Miletič in konferiral z njim o načrtu budžeta ministrstva narodnega zdravja, ki bo, kakor tudi budžeti ostaliji ministrstev znatno reduciran, da se tako izvede čim večje štedenje v državnem gospodarstvu. Finančnega ministra dr. Stojadinoviča je posetil nadalje tudi belgijski poslanik Bel Coigne in se je razgovfcrjal z njim nad eno uro. Smatra se,, da je ta poset v ozki zvezi s potovanjem dr. Stojadinoviča in njegove delegacije v Pariz in Washington.
Locarnizacija Evrope.
Nekaj čudnega doživljamo v. teh dnevih. Razen Anglije — seveda, njene težave so povsem drugačnega značaja — se nahajajo vse v Loeamu zastopane vlade oziroma države v globokih krizah. Gospod Briand 5» je nručil s stiskanjem svoje večinske citrone in je o priliki glasovanja o inflacijski piml-Jogi iztisnil borih o glasov. V Berlinu so podali >locarnizirani-'. ministri takoj po svojem povratku iz Londona svojo demisijo. V Bruslju živi — bolje rečeno: životari — vlada Z dneva v dan in da se Vandervelde ni umaknil v pozicijo razj>oloženja, bi bil natovoril Belgiji par novih kriz. V Pragi se je mučil monsignor Sramek teden dni s sestavo kabineta, tako da je bil nazadnje primoran, izročiti v*e nadaljevanje takih poizkusov g. Antoninu Svehti, ki se je, k sreči, izkazal nekoliko .spretne jše^ja. Toda češka vlada ima ravno tako večino, kakor si je spričo njene notranjepolitične strukture ni želela: 18 glasov, to jo konsignacija večinskih poslancev v kritičnih in nekritičnih trenutkih parlamentarnega življenja. V Varšavi so poskusili s sestavo nekake velike koalicije, ki naj bi rešila xloty pred propastjo. Gospod grof Skrzynski je sprejel v svojo novo vlado tudi Grabskega in Pilsudskega, in nikdo ne more reči, da poljska vladna karta ni dovolj pestro začinjena. Looarnskega venca pa je bil deležen tudi Mussolini, ki ee nahaja že dalje časa na višku svoje moči. Dejstvo, da ga je zastopal v Londonu pohlevni g. Scialoja, za Italijo ni ravno častno,' ker bi sicer angleška vlada že riskirala potrebne mere za sigurnost rimskega diktatorja. Primo de Rivera je bil
>	prost o voljno' prisiljen, odpovedati se vojaški diktaturi ter prepustiti državno upravo Španije odgovorni civilni vladi. Volitev sicer 5e ni razpisal in njegove čete še vedno stoje na vročih, trenutno hladnih, s snegom pokritih marokanskih tleh. Toda Španija je postransko bojišče.
Tudi v drugih, izven loeamskega kroga ležečih državah, ne izgleda vse tako, kakor da se približujemo božičnemu miru. »Loear-niaacija*: Se ni prodrla v vse pore Evrope. Ali povsod si žele stalnosti, miru, oddiha. Rumuniji na primer jo uspela neke vrste gospodarska i locarnizacija : Titulescu je v
Wasliingtomt lahko porabil načrt, ki mu ga je dal na pot Vintila Bratianu, saj je odrezala Rumunija pri pogajanjih o odplačevanju državnega dolga skoro bolje kakor Belgija. Rumunija ima sedaj še eno željo: zavarovanje svoje vzhodne meje. Vse druge bolečine bi še rade volje pretrpela.
Gospod Beneš se zaveda, da Češkoslovaška v Locarnu ni prišla popolnoma na svoj račun. Zvezna pogodba s Francijo, ki jo je odnesel v l*rago, je le nekak predujem na zelo negotovo zveličanje. Odslej bo namreč Anglija odločevala, če sme Francija marširat! ali ne. Anglija je formalni in dejanski sodnik v v*?h bodočih vojnah. Zato pa želi go->I>*od Beneš nekak pravi Locarno za vzhodne meje. Vzhodnega pakta bi sc* udeležile državo Male antante, Poljska, Grška, Bolgarija in končno še Avstrija in Madžarska. Stresemaan se ni mogel dalje zadrževati in je 9. februarja svečano izjavil, da se Nemčija odpoveduje za vse čase Alzaciji in Ivotaringiji. Kea-je dano besedo 1. decembra potrdil z lastnoročnim podpisom, si misli g. Beneš, da bi mogel nekaj sličnega aranžirali tsdi k budi mpe&tansk im Stresemannom, z grofom Bathlenom, ki je bil tako »pridkan« v dobi madžarske sanacije. Sirar je res, da še molijo po vseh madžarskih cerkvah znano molitev za ponovno vstajenje Madžarske v starem blesku. »Nem, nem soha!«: ki ga slišite tudi izven >probujenih« krožkov, in vendar si žele tudi Madžari svoj lasten — Loearno. Da je Češkoslovaška na tem prav posebno zainteresirana, je izven dvoma. Njenih mej še Nemčija ni garantirala in tudi Madžarska ne. Fi^ancoska garancija sama pa ne zaleže. Isto velja tudi o Poljski.
Evropa je formalno >locarnizirana-t. Črnilo na londonskih dokumentih se je že davno Izsušilo, a sedaj je treba duha, žrtev na oltar skupnosti, vse to pa v interesu evropske kulture in civilizacije. Evropa je dobila v . Locarnu svojo novo signaturo. Evropa po-; staja vse objemajoči pojem in se dviga iz : šolskih atlantov v fantazijo mlade genera-: rije: kot rahlo zarisana federacija njenih 1 težko preizkušenih narodov.
Iz naie politike.
Poleg radičevcev so se. pričeli v zadnjem času močno gibati v Mariboru in v oblasti tudi radikali. Novo intenzivnejšo akcijo NRS je omogočilo predvsem izmirjenje obeh do-sedaj razdvojenih mariborskih skupin, one dr. Ravnik in dr. MiiUer. Med sedanjimi stran-vali nad leto dni docela ločeno. Danes imamo v Mariboru, kakor v Ljubljani, zopet eno samo enotno radikalsko organizacijo in to je za konsolidacijo naših strankarskih razmer
dobro.	.	.
Prvi skupen nastop po zopetnem izmirlenju je bilo nedavno zborovanje NRS v gostilni tpuntiganu v Mlinski ulici, ki je bilo prav dobro obiskano, kar je konstatiral celo sim »Slovenec;. Drugič se je ta skupnost manifestirala na sobotni proslavi osemdesetletnice premijerja g. Nikole Pašiča v restavracijskih prostorih »Narodnega doma-', ki so bili polni
*	In na katerem sta govorila oba voditelja, gg. dr. Ravnik in dr. Miiller. Med sednajimi stran-
kinimi delavci pa vidimo zopet tudi gospode, ki so stali že par let docela v ozadju. Razen v mestu je pričela NRS z novo akcijo tudi po deželi in kakor zatrjujejo njeni voditelji, z zelo dobrim uspehom.
ZSKL se je lotila po shodu g. Stjepana Radiča podrobnega dela, osebne agitacije in utrditve starih ter zgraditve novih organizacij in kot objektivni opazovalci moramo kon-statirati, da stranka raste. To naraščanje se vrti sicer tiho in ia šir&o Javnost neopaženo, kar je zel c UarakteristHSno, Je p« zato bolj sigurno.
Med obema navedenima skupil ama NRS in ZSKL vladajo najboljši prijateljski odnošaji in torej absolutno niso resnične vesti »vSlo-venca*. o nekih sporih in celo bojih med obema strankama. To solidaronst in zavesniško prijateljstvo je bilo dokumentirano tudi na banketu 12. t. m., prirejenem na čast g. Stje-
pariu Radiču, kateremu je prisostvoval tudi oficielen zastopnik NRS.
SLS se budi iz desorijentacije, v katero jo je zazibala akcija g. Radiča v jnjenem revirju t. Na zunaj skuša še vedno omalovaževati to akcijo, na znotraj pa pripravlja novo protiake.ijo, ker se zaveda svojega ogroženega položaja. Pričetek te pretiakcije so razni sestanki in shodi, ki jih prireja ta stranka zadnje dni posebno po deželi. Vendar se baš iz poteka teh sestankov in sohodov vidi, da v stranki ni več tiste agresivnosti in sigurnosti, ki jo je dičila doslej. Ah — kdor misli, da se bo SLS kar na lepem zrušila ali vsaj nevarno okrnila, se moti, oziroma ne pozna njene glavne sile, ki izhaja iz ogromnih sredstev, katera predstavljajo njene predvsem gospodarske in kulturno-prosvetne organizacije. Dokler se te 'organizacije »e prično rušiti, tudi za jedro stranke ni neposredne nevarnosti. Tako rušenje bi lahko dosegla samo slična gospodarska in kultumo-prosvetoa akeija. Taka protiakeija bi pa potrebovala ogromnih sil in mnogo časa. To naj bi uva-StevaLi v pn i vrsti oni, ki vodijo borbo proti pozicijam SLS.
Kakor dflznavamo, se tudi soc. pripravljajo na novo akcijo, manjkajo jim pa za to posebno i sposobni voditelji in agitatorji in nič manj | tudi ost.da sredstva. Na vodit el ph, sposobnih ] in nadpovprečnih namreč, so naši socijalisti j res revni in morda je to eden glavnih vzro- ! kov, da so prišli tako :>na nič*. V ostalih 1 strankah na opaziti nikake podjetnosti, n-i- 1 kakega življenja, le sporadično se tirmlaui zgane kaka vejiea na suhem drevesu.
Končno še nekaj, kar spada morda tudi v politiko; mariborsko oblastno vodstvo Orju-ne »e je izreklo v sporu Pribičevič-Leontič odločno za Lecmtiča. Oblastnemu vodstvu slede, kakor doznavamo, tudi krajevna. Orjuna pridobiva zadnje čase posebno med delavstvom, osobito v Mariboru in okolici, kar je v gotovem oziru zelo značilno in tudi pouč-ljivo. Taka je naša mariborska politika sedaj pred Božičem in novim letom. Kaj bo potem? kdo ve?
—v.—b.—
Nenavadni božični običaji.
Srednjeevropejee, ki je ae od mladih let navajen, da se zbere vsa družina okrog tra-dieijonelnih jaslic in božičnega drevesca, se mogoče začudi, ko zve, da so na svetu božične navade, ki so srednjeevropskim razmeram popolnoma tuje. Vendar veljaj tudi tu pravilo: >Drugi kraji, drugi običaji.«
Najbrže niti ne slutimo, kako čudni, različni in nasprotujoči so si božični običaji v različnih krogih. Tudi tu moramo ugotoviti še ostanke starih poganskih kultov.
Že naši bratje Srbi imajo svoj božični bad-njak, torej običaj, ki smo ga mi že davno izgubili.
Srednjeevropskim običajem zelo blizu je bega. ki J® obdržala v ivodski provinci Doland. Tam nese na boiitni veier družinski
glavar v spremstvu Vse družine s-sveekami in
pecivom okrašeno božično drevesce na skrit kraj v gozd, tam pa vsi počakajo tolik-* časa, da svečke pogorijo. Nato pa posekajo primerno jelko ter jo odneso, s snegom pokrit?, domov. Okrašeno drevesce pa ostane v goadu. da imajo potujoči rokodelski pomočniki tudi nekaj veselja na božične praznike.
Baski v vznožju Pirenej prižgo na polju velik kres, nato pa v žerjavici pečejo kostanj. Družinski glavar mora jemati kostanj ven ter ga deliti med družino. Ta navada pa se že zelo opušča.
V mnogih krajih južne Francije pripno na sveti večer na strop dolgo nit, na njo pa privežejo pečeno polenovko. Družinski člani pa skušajo m to v skokih doseči polenovko in * zobmi odtrgati košček mesa. Na slabem so seveda otroei, katerim se pa dovoli, da skačejo s pručic in s stolic..
Na severnem Finskem, v bližini velikih jezer, je ukoreninjen poseben običaj. Ako j& v hiši odrasla, za možitev primerna hči, greta na sveti večer pred hišna vrata, sezuje s-teve noge nogavico ter jo, stoječ na desni •togi. moli mimoidočim, ki mečejo v nastavljeno nogavico kovinski denar. Ta denar, nogavični rcvee« imenovan, uporabi mladenka potem za nakup novih nogavic, modernih ali nemodernih.
Prav poseben je običaj v nekaterih melden-burških gledališčih. Ravnatelj zbere vse sleci? liške elane na sveti večer v svoji pisnrni ter zažge na veliki plošči pred Wertheimovo-blagajno vse v preteklem letu preostale in neprodane vstopnice. Igralci in igralke, in-spicient, sufler in ves ostali personal stoj» okoli tega kresa, medtem ko pihajo ženske v ogenj, pojo okrog stoječi možje »Sveta noči blažena noč —■*
V novo naseljenih krajih Arabije kuhaj« na prejšnji večer jajea dvanajst ur dolgo ▼ slani vodi skupno s čebulo in mastjo, dokler ne postanejo že temnorjava. Na sveti večer pa jih postavijo pred goste, ki jih použijejo s poprom in soljo. Poleg tega servirajo tudi gosja jetra in polnjeni vrat.
V Argentiniji, kjer je sveti večer ravn* sredi poletja, jahajo gauči tega dne v pampo. Vsakemu konju je na repu pritrjena goreča sredi poletja, jahajo ganči tega dne v pampo, da pogase sveče z revolverskimi streli. Oni, čigar sveča gori najdalje, je proglašen letošnjim v božičnim svečnim kraljem«.
Na otoku Guadeloupe v ameriških Malik Antiliu odpelje najstarejši sin vso zalogo starih banan na samokolnici k bregu ter jih po-meče v morje. Na sveti večer pa hodijo fantje od hiše do hiše, trkajo na vrata in prosij*-banan, nakar jim odgovore zbrane ženske v zboru: >Yes, ure have no Bananas! (»Nimamo nobenih banani«) To je začetek teksta sedaj troden>e in popularne pesmi o bananah.
Najbolj hvaležna in času primerna
BOŽIČNA IR NOVOLETNA DARILA SO
I TRPEŽNA GORKft OBUTEV | IN OBLAČILA.
Za mal denar nabavite vse vrste Istih edinole v detajlni trgovini koafakeij-ske tovarne
FRAN DERENDfl & CIE
LJUBLJANA •radlKt 4.	Erjiflm c. S.
Telefon interurban 249.
Henry Ford.
Neki mož, za katerega žveči Amerika gumi, mi je dal v Newyorku sledeče pismo: »Dragi Henryl Izročitelj tega je smarten Nemec, ki govori gladko angleški ter je bil doslej zaposlen na reklamnem oddelku pomorske proge Holandija—Amerika. Nastavite ga, če mogoče v svojem advertising-deparie-mentu. Upam, da bo dobra moč. Ce se moje upanje izpolni, me bo jako veselilo.
Vaš Sidnav
Rubberstic.k.'
S tem pismom in z doktorsko diplomo mflnsterske univerze v žepu sem prišel neko jutro v Detroit, se podal k Henryju Fordu ter bil faktično od njega privatno sprejet.
Toda ni me vprašal ne po moji preteklosti ne po strokovnih uspehih. Kratko in preprosto me je pozdravil. »Veseli me, da vas spoznam, g. Koch. Vsekako me bo tudi veselilo, če me danes zvečer obiščete. Zdi se mi, da ste dober plesalec. Pridite ob 7. unl Moja rodbina in povabljena dekleta se bodo veselila. Z Bogom U
Hitreje, kot sem prišel, sem bil zopet zunaj. Mislil sem si: Ta človek me ne vzame nikdar v službo. Plesal bom enkrat pri njem, jedel Bladoled in pil sodo, in če bo šlo dobro, bom spremljal kako damo na gl asovi rju. To bo VB6 •••
Zate sem Šel takoj k drugemu znancu Detroitu. Toda Billy je bil drugega mnenja. »Ali si zblaznel, John? Povem ti, da si uspel, če te je povabil mister Ford. Obleži smoking, pripni si železni križec na prsi in zaigraj mu take stvari od Leharja. Jamčim ti za pisarniško mesto z najmanj 100 dolarji mesečno.'
Toda prišlo je drugače. — Veselica pn Fordu je najlepši križ na pokopališču mojih idealov. Ce bi bil šel Gfithe, ko je bil star 25 let, v Ameriko ter prišel na tak ples, bi ga ne bila Nemčija nikdar več ne videla. In Amerika bi imela danes najbolj vzvišen rekord: Najboljšo pesem na svetu!
Zaljubljenemu, navdušenemu in prijetno alkoholiziranemu (tajne sode) mi je dejal ob slovesu Heury Ford: »Dobro, vaš naslov imam. Takoj jutri poskrbim, da vas pozovejo v personalni oddelek, da se pridete predstaviti. Vaša pot se začne od spodaj, gospod. Mi Je prav žal, toda to je moj princip. Kako bi mo<»li delati reklamo za stvari, če ne poznate njihovih skrivnosti? Z budnim očesom«bora pazil na vas. Če ste mož na mestu, se lahko na mene zanesete. Želim vam vse najboljše!
Z Bogom!«	_ , , ,
Stopil sem v taksikab. Kmtalno jasna mi
je bila pred očmi duša Amerike. Ko sem se nekoliko pomiril, sem našel v žepu zmečkan kos papirja: 100 dolarski bankovec ... Da, tako je bilo: Svoje adrese ml ni hotela navesti, zabavo pa je honorirala (poslal sem denar podpornemu skladu za Porurje).
Ce želi kdo v Fordovih tovarnah službe, dobi predvsem številko. Recimo 64.428. Čez par dni dobi številka, 04.429 pismo, povabilo, pOziv. Nato preišče številko 64.429 Fordov zdravnik številka toliko in toliko. Sree, pljuča, refleksi kolen, čisti nohti, ali »te imeli kdaj lues? Oče? Mati? Ali je sposobna številka 64.429 za razred številka 1 (težko delo). 2 (srednje delo), 3 (lahko) ali 4 (Mori-turi ta salutant, Ford Caesar)! Nato izpolni > številka 64.429 vprašalno polo, iz katere mora 1 biti rnzvidno, da ni Številka 64.429 noben > anarhist, da priznava načela zakona in morale, da ni pijanec, da ne namerava državnega in Fordovega reda spremeniti p er vi m, da se bo v Fordovih večernih tečajih >subito*: naučil angleSki, če še ne zna. Latinščine se pri Fordu ne zahteva. Pač pa dobi številka 64.429 vstopnico za večerne tečaje: »Higijena zakona/, »Jezus Kristus ia delo< itd. Opozo-re ga na Fordov pouk v svetem pismu in na Fordovo konsumno društvo, nakar gre končno prihodnje jutro pod komando preddelavca E 14 v departmaju 23 b na delo.
V	prvih tednih ima številka 64.429 še lastne misli, potem pa se prične v celicah njenih možganov oni proces, iz katerega ae rasvije Fordova kuga. Številki 64.429 povedo vsak večer, da je napravila danes zopet 87 prijemov več kot včeraj. Predvčerajšnjim še 7408, včeraj 7412 in danes, oj danes: 7499! Nazdar!
Mi smo številke, ki imajo malo premož«-’ nja, mi služimo našemu milostljivemu gospodu Fordu z dušo in telesom!
Bil je nekoč velik kralj- T*pU je hitro požirek ter dejal: »da se mi bo v boju vsak dobro postavil! Ce nes bom hude V velikanski delavnici v Detroitu je nabito:
»Možje! Hočem, da delate čim najbolj« morete, v neprestani proporriji s skrajno smo-trenofttjo! Henry FordU Koeficijent »motr©-nosti sem poizkusil na bridek način, s plačo 8 dolarjev na dan, na lastnem telesu. Vsakih 15 sekund se je privalil na želesmem traku kos pločevine. Po tem razbeljenem kosu pločevine sem moral udariti s kladivom ter ga potisniti v drugo transportno progo, na-| kar se je valil dalje k delavcu štev. 18.497, ki je bil pred vojno poročnik pn francoskem t pešpolku št. 152 v Nancyju in ki »i ni dal j izbiti iz glave, da je nemški oficir filon. Kaj-I ti nekoč, letn 1913. ga je ogoljufal neki nemški Btotnik 99. pešpolka pri igri za 250 fran-1 kov. Policija ni hotela posredovati.
Ker pa sicer ni imel ničesar zoper Nemce, me je povabil Raymo»d Larousse neko nedeljo na kosilo. Obisk je bil zame jako poučen. Kajti Raymond, ki »e je pravkar jkv ročil e neko dostojno Gladys ali Evelyno ter rešil problem američanke na izborni aačin francoskih kolonijalnih oficirjev, je stanoval v Henry Fordovem delavskem mestu.
Nekoč je Henry Ford nastopil kot kak čarovnik. To je bilo, ko je prišel nekdo k njemu, rekoč:
>	M is ter Ford, vidim, kako srečnih in zadovoljnih ste napravili vseh vaših 64.428 delavcev. Vsak ima lastno hišo, ima ženo, sveto pismo in otroke, ima prost vstop v kino, psa in jako redilno hrano. Toda vsaka hiša v vašem monotonem delavskem mestu je na las podobna drugi, vsaka soba, vsaka ženska, vsaki možgani so na las podobni vsem drugim 64.427. Vsi vaši ljudje čiUjo isto, govore »to in širijo vašo hvalo » istimi besedami. Zakaj ste vzeli človeku to, kar ima najvišjega, naj-plemeinitejšega, njegov slog, njegovo indM-dualnost? Zakaj bijete zgodovini v obraz in postavljate na njeno mesto svojo lastno v o-
Ford je odgovoril: »0 teh stvareh ne razumem ničesar. Mogoče, da visite v fivropi na vaši tradieiji, ali kakor to imenujete na vaši zgodovini ter imate več simpatij za častito starost kot za praktično novost. Toda jaz sem mo«, ki ne odkloni nobenega »veta, temveč, ki vse preizkusi. Poklieal bom Svojega prvega arhitekta ter mu naročil, da sezida evropsko hišo, natančno v starem slogu, poleg nje pa moderno, praktična Nato bom stanoval «am — sam, gentleman, — par dni v njej, ter ugotovil, katera je boljša. Veselilo me bo, če bom uvidel, da je vaš nasvet upoštevanja vreden. Z bogom !<
Mož je odšel in Ford je poklical arhitekta Johna Schmalzenbergerja, rodom la Darmstadta.	  ,
Arhitekt je sezidal v 27 dneh in 5 urah dve hiši drugo poleg druga. A. Eno praktično a la Ford, s tremi stanovanji, enim skupnim klozetom, eno skupno omaro za led in enim skupnim javorom v predvrtu, model C 1922. Vse po Tailorovem sistemu z 18 delavei, ki so delali v treh posadlh, kakor rečeno, v 27 dneh in 5 urah. B. Hišo v starem slogu a la Schmalzenberger v evropskem provinftnem slogu. Bilo je dvonadstropno poslopje z vsemi pritiklinami. V hiši so nastanili nekega upokojenega poštnega svetnika, nekega učitelja, nekega kurjača in nekega mojstra s summa summarum 14 otroci. Iz nekega okna v pritličju je gledal debel mož v zakrpanih hlačah, naslonjen na komolce. To je bil hišnik. Nekega jutra je prišel Henry Ford, si
ogledal obe hi3i ter sklenil, da bo stanoval v vsaki en dan.
Hiša, zidana v starem »logu, je delala žalostno figuro. Kot prineesinja med beraškimi otroci, kot beraškl«otrok med princ-i, kot plemenita Java kava med praženim fižolom. Kajti za hišo ni bilo mogoče najti merila vrednosti. Tedaj je rekel Ford:
»Zgodovina gori, zgodovina doli! Vidim dve hiši, dva tipa, dva svetova: Hišo staregji sveta in svojo. Nikdo ne more trditi, da nisem pripravljen proučiti vsake inicijative. Torej dobro, go9pod, prepričal sem se in vidim, da je moja hiša boljša.«
Neko jutro sem avansiral za asistenta — managerja personalnega oddelka. Tovarniški detektivi so povedali Fordu, da govorirn mnogo jezikov, da znam celo incredibile dictu pisati hebrejski * hebrejskimi črkami. Odslej sem zaslužil 14 dolarjev dnevno. Opraviti sem imel s prepirljivci in bojevitimi ljudnu.
»Gospod ijianager, Bog vas živi še sto let. Kova?, m© jo strašno nabil. Oklofutal mo jo po obrazu.« »Zidovski falot ni vreden klofute.« Obadva sta zletela, Goldlack Mendel in delavec številka 6593. Fordov ukaz: Ljudi, ki se pretepajo, je relegirati za 6 mesecev.«
Polagoma je postalo v velikem Detroita dolgočasno. Prišel je mesec maj, Ford, ta falot, me ni več jKivabil in pobuna zoper velikega Henryja se mi je ponesrečila. Poizkusil sem sicer. Mislil sem si: >Non serviam«, in tudi, če bi bil ves svet poln fordov, bom potoval peš, ob jezeru St. Mary tja v zeleno, -mokro« Kanado, preko zlatih polj in k<n škrl modrih travnikov. Toda ni šlo. Ameriške ceste, pota in steze so posejane s 'orili, in črne črte se vijejo ob nedeljah po vsej deželi kot kače.	.
Nekoč sem videl na polju s poljskimi pridelki otovorjen ford. Poleg njega se je vozil farmer v drugem fordu. Na nekem kri-, žišču se jima je pridružil tretji ford. Tega K vozil Jonny, farmerjev sin, ki je prišel i* . le. Nenadoma je dejal:	»Glej	tam pnn»l
mama!« Res se je pripeljala mati v fordu. Tako ima dandanes vsak svoji rora, ati I bolje vsak ford ima svojega	.
! Kajti zadnji konj je *e davno poginil. To
ima Henry Ford no	,
Neko jutro sem vzel svoj klobuk z obešal-: nika rekel svojemu šefu manažerju Freuden-i ‘-teinu iz Stendala »zbogom«, mu naročil, da naj pozdravi velikega Forda, par ur nato pa sem se vozil z Red-Wing-ekspressom proti Arizoni. Na neki mali postaji sem izstopil, si kupil za 80 dolarjev konja in opremo, zategnil pas, v katerem sem imel nekaj trdih dolarjev, trdneje ter odjahal za zahajajočim soln-cem. V lahkem trabu.
Observer:
Kam plove Anglija?
Eno je izven dvoma: da je sovjetska unija preložila težišče ruske politike namenoma na vzhod, In premestitev upravne centrale v Moskvo je bil viden simbol te nove orientacije. Cilj rurfke politike v Ariji je orisan nekako sledeče: osvojitev tržišč v Perziji. Afganistanu, Mongoliji ter na Kitajskem, »poredno pa izpremeaitev teh držav v sovjetsko republike pod parolo: Osvoboditev koLonial-nih narodov izpod jarma kapitalističnih dr-iav. Rusija zasleduje to politiko, ki jo je veliki F. M. Dostojevski predvideval in priporočal že v osemdesetih letih minulega stoletja, z vso energijo. In sredstev ji ravno ne manjka. Tu je eela vrsta a aKijatskimi državami sklenjenih trgovskih pogodb, nadalje ji služi prav izvrstno ruska oriantalna trgovska zbornica in veliki sejmi v Citi, Baku in Nižjem Novgorodu, kjer evropski trgovci sko-ro nimajo pristopa. Krono vsemu pa tvori politična propaganda, ki jo votli znani žurna-list Karl Radek, »rektor? pi-ve kitajske univerze v Moskvi. V Leningradu bi se imela Se letos otvoriti mongolska univerza: drugi rastlinjak, v katerem bi se imela širiti ideja ljeninizma. Vsa omenjena borba Rusije v Aziji je namenjena zapadnim kapitalističnim državam, zlasti pa Angliji.
Nedavno je izšla v Moskvi zanimiva brošura Leona Trockega pod naslovom »Ksini plove Anglija?« Cela knjiga je napoved borbe in v njej je jasno izražen cilj r angleško-ruski konflikt naj se po možnosti razreši na bojnem polju angleške notranje politika — Trockij je mnenja, da ima boljševizem v Angliji vse pogoje. Vojna je — piše Trockij — vrgla Anglijo vsled finančne in gospodarske oslabitve z nekdanje višine. Število brezposelnih se je gibalo skozi štiri leta med 1 iu poldrugim milijonom. Razvoj vojne tehnike je za Anglijo sila nevaren. Anglija je v tem oziru že na drugem mesrtu. Ta proces mora po mnenju Trockega pospešiti politično in socialno revolucijo v Angliji. Novejši razvoj Anglije se je gibal v stopinjah evropskih revolucij. Bree ruske revolucije leta 1917 Mac Donald ne bi bil postal nikoli ministrski predsednik Velike Britanija Kakor ne moremo pričakovati >finega vonja od gnijoče rane«, tako ni bilo pričakovati od Mac Do-nalda revolucionarne energije. Trockij je mnenja, da bo v najkrajšem času prišla komunistična stranka v Angliji do. moči in veljave. Njegovo upanje sloni na delavskih strokovnih organizacijah. To upanje mu je podžgal potek poslednjega kongresa Trade Unionov v Searborroughu, Tam je bil boljševizem na dnevnem redu. Na kongresu laburistov v Liverpoolu so ostali boljševlki v manjšini. Labour Party pa je, kakor znano, v finančni odvisnosti od strokovnih organizacij in tam jo vpliv komunistov vedno izrazitejši. Troc-lrijeva brošura sloni na. predpostavkah propagande. Zdi se, da podcenjuje Trockij vse-
kakor solidne temelje angleške svetovne, sile in pu notranjo skupnost anglosaških narodov. V Angliji se boje boljševizma in »Times- so pred kratkim razpravljale o zrelosti Anglije o revolucijo.
Toda kolajna ima tudi svojo drugo stran. Procvit Anglijo je zapopaden v srečni harmoniji med aristokratsko tradicijo in demokratičnim napredkom. Aristokracija je skoro pauperizirana. Volivna pravica je doživela vse od leta 1918 tako temeljito radikalizacijo, ka-ltoršne v Angliji niso bili vajeni. Razen tega je Anglija industrijska in trgovska država par esi-ellence. V nobeni drugi državi nima delavstvo take moči, in še to je vojna srmo utrdila. Industrijskemu proletariatu pa nvuijka protiutež številnega in zdravega kmetskega prebivalstva. Vojna je pospešila stanovanjsko mizerijo. Dober poznavalec angleških razmer, Daniels, je nedavno opozoril na dejstvo, da maršira boljševizem ne samo v kolonijah, marveč tudi v Angliji sami. .Komunistična manjšina v spodnji zbornici bi' utegnila napraviti velikanske zmede, saj pravi znani pregovor izza dobe kraljice Elizabete: »Anglija ne bo nikdar propadla, če je ne bo uničil lasten parlament.<
Dibelius ":im predočuje dve zgodovinski nalogi, ki ju je rešil angleški parlamentarizem: dal je narodu politično vzgojo in mu podaril povrhu izborne voditelje. Angleški narod je vzgojen v strogi zakonitosti, v ideji, da je mogoč vsak napredek potom večinskega sklepa. Dvostrankarski sistem je bogato oplodil opozicionalno kritiko in smisel za vse, kar je v okviru možnosti. Sedaj se bo pokaralo, ali zadostujejo te lastnosti Angleža in pa velika dediščina njegovih voditeljev, ko bo treba zajeziti boljševiško nevarnost. Daniels pravi v svoji knjigi, da so se v kritičnjh dneh angleške politične zgodovine še vedno nafli možje, ki so zoali svojo avtokratsko voljo uveljaviti v obeh zbornicah. Videli smo, kako je posegla roka fašizma v zakonodajno in eksekutivno mašinerijo Italije in Španije in malo verjetno je, da bi v Angliji popustili najboljši voditelji naroda v trenutku, ko bo ']>ostavljena svetovna poHtika Anglije na eno samo kocko. Trockij se dobro zaveda bpdoče obupne borba Ker računa z vernostjo angleškega naroda — in ta vernost je vendar bistven element angleškega k.onservatizma -mu je treba priznati, da je dober poznavalec angleških razmer. Trockij se dobro zaveda, da je v teh borbah namenjena tudi krovii zelo odlična vloga. Trockij predvideva, la bodo državotvorni činitelji postavili kraljevsko oblast kot veliko nacionalno rezervo in koncentracijsko točko izvenparlamentarnlh sil proti revoluciji. Borba bi bila na obeh straneh silno ljuta in Trockij ima prav, ko zatrjuje: 60 bi se posrečila boljševizmu revolucija v Angliji, potem bi Evropa doživela največjo dramo svetovne zgodovine.
Spcctaton
Bilanca civilizacije.
Nihalo razvoja je krenilo v zadnjem času na desno. Locarno je nekaj, ali to je jedva palijativ. Reakcijoname sile so bile samo uspavanje in Evropi preti poleg ekonomske krize cela vrsta političnih potresov; neizbežna posledica socialne neuravnoteženosti.
V	Angliji, ki se bori z uprav titanskimi silami za, svoj prestiž v Orientu, opažamo že dalje časa trenje, neko nemirnost, ki je tem bolj razumljiva, če pomislimo, da je napravila britanska politika skok iz tradicionalno zarisanega tira. Od Llovd George-a do Banar Lawa je šla razvojna črta še precej v eni in isti smeri: vaaj kontinuiteta ni bila pretrgana. Prvi je demagog, drugi je bil računar. Bonar Law je tolmačil želje Manchestra. Vzporedno pu so naraščale soc. težave. Kri-sa je bila na vrhuncu. Z volivnim uspehom Ramtwy Mac Donalda je preživela Anglija •vojo »nekrvavo revolucijo«, kakor jo je imenoval sam Masarjrk. Ogromne perspektiven Tladena Evropa, razočarana nad političnimi neuspehi dogmatskega marksizma, je imela hkrati nov idol. Nekje na Škotskem se je torej porodil človek, ki je zamislil svobodni način reditve socialnega vprašanja. On in Philipp Snowde» in Clynes in cela vrsta'dru-
gih so delali, utemeljevali reforme, pripravljali avtonomijo Indije itd. Manchester pa je opazoval... To, kar je razširjal Mac Donald po vsej Evropi, bi lahko imenoval: impozanten optimizem. Ali mož se je spodtaknil na slamici in pravi povod pač ni bil strah angleške buržoazije pred boljševizmom. Sedaj vlada Baldwin in z njim poostrena kriza delovnega ljudstva po vsej Angliji. Slično je v Franciji. Herriot se je pojavil kot nekak Deus ex machina. Lyonski občini poje vsa Frrfncija čast in hvalo, toda njenega vzornega reda očividno ne mara, sicer ne bi bila zapodila župana na fotelj zborničnega predsednika. Caillaux je vstal od mrtvih In je zaklical senilni skupini poklicnih politikov svoj j’accuse: Kaj ste napravili iz Francije?! Postal je žrtev svoje finančne reforma Buržonzija je napravi k dolg, duševni in ročni proletarijat naj ga plača... In Painlevč je krenil na desno. To je bilo premalo. Bri-and je spretnejši v šatiranju jasnih obrisov. In Francozi so se začudili, kako Je mogoča »evolucija« od Calllauxa do Loucheur-a. Kdo bi predvidel konec? V francoski politiki sedaj ne veš ne ure in ne dneva.
C emu sem pravzaprav napisal političesn
uvod k nepolitičnemu razmišljanju? Da opozorim: v tej labilnosti je vsa nevarnost. Evropa se vije v političnih krčih. Le-ti pa so izraz socialne kriza Evropa propada vsled senilnosti. Trenutna in za dogledno dobo zasidrana reakcija dokazuje, da še ne mislimo na rešitev socialno-ekononiskega problema. Potrebo Weltpostvereina si je dala takratna generacija odpovedati s cenejšimi argumenti kakor današnja še večjo potrebo carinske u utajo. Če v sedemdesetih letih preteklega stoletja — recimo, da je tako — ne bi bilo mogoče, poslati pisma iz Carigrada v Ulster, potem še to ni pomenilo nevarnost za svetovni mir. Weltpostverein je bil civilizatorič-na pridobitev par escellence in nič več. Državna atomizacija suhozemne Evrope je poostrila situacijo in nas v gotovem oziru vrgla tja, kjer smo bili v poštnem pogledu pred ustanovitvijo imenovane mednarodne institucije. V' Evropi skoro ni inteligentnega človeka, ki se ne. bi zavedal, da je gospodarska autarkija v politično tako razkosanem kompleksu in zlasti pa v sedanjih malih državicah nekaj nemogočega. In vendar, natezamo bodljikavo žico carinskih mej okoli 'državic, ki so v razmerju napram amerikanski uniji kakor nekdanja Črna Gora napram Avstro-ogrski. lu se dobro zavedamo, da je vse, kar počenjamo, tudi gradba državnega staničevja, le navaden provizorij, v čegar vrednost sami ne verjamemo. Ženevska konvencija je bala k sreči sklenjena dolgo pred svetovno vojno. Le tako je postala vera v strogo nevtralnost vseh z Rdečim Križem zaznamovanih objektov nekaj samo ob sebi umevnega. Dedukcija: vse, kar je bilo dozorelo pred vojno, je nosilo obiležje neke solidnosti. To mišljenje štrli iz današnjega kaosa in v podzavesti mas je sodba taka, da je berolinski kongres osigural Evropi daljšo pa-, rijodo mirnega razvoja nego par zasedanj Društva narodov.
Sedaj je pljusknil val socijalne krizo iz Anglije v Nemčijo: v Berlinu }e (500.000 delavcev in nastavljencev brez kruha. Dokaz, da je politika zaščitnih carin in težnja po autarkiji že na klaverno-zmagovitem pohodu preko stotisočerih ljudskih eksistenc, a dobra polovica Evrope se roga Sovjetski Rusiji, proklinja mrmrajo požrešnost in poslovno »moralo« ameriških bankirjev, ki tirjajo prečko svoje vlade v Evropi investirani kapital. Mi pa presajamo davno ovržene teorije, ma-ksime in doktrine iz predvojne dobe v gnojno gredo današnjega kaosa in še vedno mislimo, da nam bo uspelo oplemeniti ameriški merkantilizem z duhom antike, Rusijo pa spremeniti iz ogromnega socijalnega laboratorija v okasijsko trgovino. Ali je ta usmerjenost vredna civilizatorične misije, ki jo ima izvršiti današnja Evropa?
Tako se vsiljuje sam problem civilizacija Maži ljudje čitajo Prentice Mulforda in zmajejo glave nad idejami prekooceanskih utilitaristov. Mi se smejemo anglosaškemu puri-tanizmu, ali zato, ker ga ne moremo razumeti. To je tragično. Kultura se more omejiti na prostorninsko razdeljena področja. Civilizacija zahteva maksimum razširjevalne-ga področja. Staro evropsko kulturo, od antike do renesanse, še branimo krčevito prod naskokom civilizacije.- Kako dolgo jo utegnemo ohraniti v zadnjem razkošju njenega upliva? Amerika je podredila ves materijal-ni in tehnični napredek podkrepitvi civilizacije. Tisti, ki vedno in vedno poudarjajo, da je nmerikanizem brez kultumie vsebine in da bo zato s celokupnim svojim razvojem strmoglavljen v prepad, so se zmotili in se še vedno motijo. Ta ainerikanizein je z neizprosnostjo sklesal enoten tip človeštva: prvi pogoj za izvršitev velikih civilizatorič-nih nalog. V revolucijoniranju tehnike z onstranske obale Oceana sta Marconi in Tesla le dve figuri. Amerikanec more najti v bližini Byronovega spomenika kvečjemu oddiha, ne pa idejne inicijative. Tudi Rusije ne poznamo več. Tako se je spremenila. In tudi ona je teren velike civilizatorične bodočnosti. Mayerhold in Tajrov iščeta* v prikazujoči umetnosti pot v širino. Globina individualizma, kakor ga pojmujemo v Evropi, jim je preplitva. Obsojati jih morejo le tisti, ki zbirajo na svojih policah klasike iz običajnosti, ne da bi jih čitali. Sicer pa: ali je pisal Shakespeare za današnje in za bodoče generacije? Ali ni namenjena Goethejeva frazeologija le salonom takratne dobe? Neki hr-vatski pesnik je nedavno napisal jeremijado,
ker srednješolci niso Jli k uprizoritvi Rostan-dovega ?,Cyran-a de Bergeract, marveč na
—	nogometno tekmo. Ce torej že mlada generacija več ne razume hotenja starih, potem je jasno, da take disonance ne govore v prilog proticivilizatorični zakrknjenosti stare Evrope. Napačno pa bi bilo sklepati, da civilizacija še ni preživeta svoje kritične faze. Tehnika in mehanizacija ste balast, ki jo silite v drznem poletu k tlom. Po Kalergiju bi jo mogla rešiti saino etika. In glede eti-ke pa velja, da je v enem samem opominu ameriškega predsednika tej ali oni evropski vladi, naj plača svoje dolgove, več etike, kakor pu v stalnem zagotavljanju mnogih evropskih državnikov o njih miroljubnosti. Amerikanska ideologija je ravna, ne pozna vijuganja. Širina ruskega mišljenja .jamči mnogo več, to pa radi bližine silnega elementa: radi Azije. Evropska miselnost se je skvarila. To je plod borbe med elementi kulture in civilizacije na neenakem terenu. Odtod vse retrospektivno gledanje in pesimizem. Bilanca pa je taka, da pripada bodočnost civilizaciji.
BON TON.
Knjiga o lepem vedenju, govorjenju in oblačenju v zasebnem in javnem življenju. 1926. Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani Str. m	‘
Broširana velja Din 65, vezana v celo platno Din 80, po pošti Din 3.50 več.
Slovenci smo imeli že več knjig o lepem vedenju. Pred vsemi tenu ima Bon Ton t« prednost ?da upošteva najnovejše predpise in običaje, ki so prišfi v navado v zasebnem in javnem življenju že v povojnem času. Zlasti se ozira na dolžnosti, ki jih imamo v lastni državi ob različnih prilikah napram kralju in kraljevski rodbini, ministrom, poslanikom konsulom ob raznih sprejemih. Bon Ton je opisan po lastnih izkušnjah ter na podlimi najnovejših in najodličnejših Bon tonov tujih literatur. B011 ton razpravlja o vedenju ob veselih in -žalostnih dogodkih, o obrniša-j nju na ulici, v družbi, pri koncertih in v gle-j dališču ter na plesu, o vedenju v gostilni in j kavami, ali na posetih in ob obiskih.
Posebna poglavja so posvečena stanovanju in njegovi opremi. Druga govorijo o gospodarjih in poslih, družini, taščah, tretja zopet
o	pravilnem oblačenju itd.
Knjiga jo spisana v lepi slovenščini ter je izšla v jako elegantni opremi. Zato bo dobrodošla vsaki slovenski družini: izvrstno bo služila doraščajoči mladini, ki se šele uvaja v kraljestvo olike in pmika, pa tudi odraslim ki dostikrat potrebujejo vestnega svetovalca, ko so ne morejo odločiti, kako naj se vedejo ali oblečejo.
H.	H. Evers:
Zbirka gumbov.
Mimi Knallar je napravila kolosalno kari-jero. Pred enim letom je bila še natakarica -v srednje vrste kavami in je morala gledati, da si kaj prihrani od skromne napitnina In ko imajo študenti ter igralci sami tako malo!
—	Potem je prišla velika sreča. Neki poročnik ji je v lokalu napravil pravcato ljubavno sceno in je pri tem — moral je biti že silno pijan — streljal na njo z revolverjem. Ko se jo zavedel, kaj je napravil, si je pognal drugo kroglo v glavo. No, vsaj takrat je dobro zadel, Mimi p^t je dobila le majhno ranico na reki. Mimi je imela pravilen instinkt, vrgla *a je cvileč na truplo svojega poročnika, ki *a je naenkrat blazno ljubila. Ko so odpeljali truplo na postajo, — najbrže so ga kam prepeljali — je bila poleg Mimi v črni žalni obleki in vsa objokana. Vsekakor je imela talent: ni ji bilo treba dolgo čakati tolaž-nika, ljubki baron Hohental jo je vzel s seboj na majhno žemitovanjsko potovanje. Baron se je kmalu vrnil, Mimi pa je prišla šele po enem letu nazaj v Monakovo.
In ni se več imenovala Mimi Knttller, nego Mia le Fracaš. Tudi se ni vrnila sama, nego je dobila teto in francosko komomico in veliko mošnjo denarja. Bila je v Baden-Raden, Ostende in v Nizzi; od tu jo je hitro neka prijateljica od Tip-top polsveta vzela
*	seboj v Pariz. Mia je napredovala in je s čudovitim računom kmalu spoznala vse naloge in dolžnosti svojega poklica. Mala Mo-nakovčanka je bila vendar vse kaj drugega
kot večne Angležinje in Amerikanke — že po treh mesecih je nosila v Bois klobuk, katerega je iz vsake kočije občudovalo dvoje zavidljivih oči. Ali hotela se je vrniti h Kari in je končno našla v nekem nemškem atašeju, ki je moral v Miinchen, primernega protektorja.
Mia le Fracaa si je najela prelepo vilo na Kedthstrasse. Napravila si je velik salon; oficirji, umetniki, juristi, pisatelji, so prihajali in odhajali, le o študentih ni hotela ničesar več vedeti. Mia je bila prekrasna, proteži-rala je mlade slikarje, prirejala literarne in glasbene večere. Svoje goste je postregla najbolje; poleg vsega je imela vedno obisk kake ljubke pariške ali newyorSke prijateljice. Njen portret je bil najboljši v secesiji, njen avto najhitrejši na vsem Bavarskem-Od časov Lole Montez se še ni toliko govorilo o kaki dami kot o njej. Vsak poulični dečko je znal pripovedovati povesti o njenih vožnjah, vsaka lepotica s' Kaufingerstrasse je vedela njene toalete na pamet. Vse natakarice so pripovedovale zgodbice iz Mijine-ga življenja in nobenemu Monakovčanu ni bil zadnji kotiček njene vile neznan.
Toda o nečem, razen mene, ne ve nihče; ker pa nočemo Monakovčanke spraviti v zavist, hočem to hitro pripovedovati.
Mia je imala zbirko gumbov.
Poznam neko Aspazijo v Firenci, ki je vsakemu svojemu ljubimcu odrezala koder. Imela je rjave, črne, svetle in tudi snežno-bele lase. Neka druga lepotica v Berlinu ima veliko ‘škatlo, polno novcev vseh držav In na vsakega je vrezana črka. -Črna El en Brumk-
borst, ki poseduje velik tingel-tangel v Amsterdamu, ima mogočno omaro, polno žepnih rutic; platnene in bele batistove in svilena Večina jih nosi monograme, mnogi imajo grbe in krone, lepe sedmero- in devetero-robe krona Mia- ni zbirala ne las, ne novcev, ne robcev
—	ona je imela zbirko gumbov.
Noben njenih ljubimcev ne ve tega, kajti
ona ne prosi gumbov, ona jih krade, ko-----------
Preje jih je jemala sama, sedaj jih mora Susanne, njena komomiea.
In od nje vem za skrivnost. Rodila se je na Montmartru; poznal sem jo še kot otroka, ko je v našem kabaretu prodajala vijolice. In jaz sem edini med vsemi Mijinimi gosti, ki mu je Susanne povedala to skrivnost. Do tega je prišlo tako:
Včeraj sem hotel piti pri Miji čaj, toda zamudil sem malo in že se je vsa družba odpeljala v Terezijin park Bil sem pošteno jezen in sem zelo zabavljal.
Tedaj zakliče Susanne:
»Si vous fites bjen gentil, je vous dirai quelque chose!« 1 »Quoi donc?<	,
»Kaj neki?«
Sanne se smeji — — — »Ah — le se-cret, le secret!« *
In odvedla me je v boudoir svoje gospa
1	»Če boste pridni, vam nekaj povem!« ’ »A, skrivnost — skrivnost!«
*	»Gospa je pozabila ključ — ta je tu!«
henri barbusse.
Henri Barbusse se je rodil dne 17. maja 1874. v Asniešresu. Izšotal se je v gimnaziji Rollm v Parizu. Komaj 20 let star, je izdal zbirko pesmi >Pleureuse9«. S temi pesmimi si je pridobil srce hčerke Catulle-a Mendčs-a, s katero se je kmalu nato poročil. Leta 1903
I6.	P1’'* romajl >Les Suppliauts«,
leta 1908 pa »L’ Enter«. — Oba romana ka-žetii, pravtako kot tik pred vojno izdana zbir-Xa >N<ms Autres« izrazito Zolajev vpliv. Pričakovalo se je, da bo nadaljeval Barbusse rot svojega mojstra. Toda že prihodnji Barbuslev roman je dokazal da je bil avtor krepka in samostojna individualnost, ki vžigajoče sile *'ofih pesniških efektov ni izposojal od nobenega vzora. Barbusse se je udeležil svetovne vojne kot vojak na fronti. Svoj roman »L’ Feu< je posvetil tovarišem, ki so padli ob njegovi strani. Od del drugih avtorjev, ki so bj-la kot >L Feu« plamteč protest zoper mno-zestveno moritev, se razlikuje ta knjiga po sili opisovanja, Iti reproducira lastne doživljaje, mogoče tudi po objektivnosti avtorja, ki zre na vse brez predsodkov, brez sovra-»Wia brea oboževanja svojih kompatriotov. >L Feu« je doživel brezprimeren uspeh. Kot kulturni dokument se je razširil roman v pičlih 24 mesecih po vsem svetu. Mimogrede omenjamo, da je Barbusse izdajatelj revije »Je sais tout«. Meseca februarja leta 1919 je izdal oklic na vse »duševne borce sveta«, d;t naj retablirajo intemacijonalo duha. Leta 1919 je izdal roman »Mart«k. V tem romanu opisuje Barbusse vpliv vojnih doživljajev na vsakdanje življenje iz vojne vmivšega se vojaka.
Tam odpre omaro, dvigne ključavnico in vzame neko kaseto ven:
»Madame a oubLič la elef — tiens la tiens la!« 3	■	’
Od smeha se trese.
Odprem. V kaseti ležijo okrogli koščki lepenke, vse prevlečene z žametom, rdečim, modrim, rumenim in zelenim. In na vsakem koščku je bil skrbno prišit gumb.
Vzamem v roke gumb. »For gentlemeo,« je bilo napisano na njem; gotovo je bil natakar. »W. f. A. M. I). O. V.< na drugem. Aha: Warenhaus filr Armee und Marine, Deutscher Offiziersverein — torej lajtnanček. Potem gumb iz roževine, ki je bil gotovo nekoč na perilu in ga je lastnik pozneje prišil na hlače. To je moral biti študent. »Gabriel SchMlhora,« je stalo na drugem. Prvi krojač Monakova — torej bankir! — Na nekem umazanem medenem gumbu je bilo »Fritz Blasberg, Schneidermeister, Terll-borg i. Br.< — graščak in grof iz marke, — najmanj toliko zanesljivo kot krone Ellen Brunkhorst. — »Made in Germany« je ge>sJo drugega gumba. Nekoč je bil gotovo sin kakega pristnega Albionovega sina. — Tu je bil tudi gumb, ki sem ga že poznal —
»Voyez le v&tre!« 4
Brrr — sramoval sem se svojega ubogega gumba, pri tolikih — nočem biti indiskre-ten, nočem povedati, koliko jih je bilo, toda-----------
(Prevedel C. K.)
4	»Glejte, vaš!«
Zjedirijenje radikalna stran<e Liublian
(Priobčilo Mestne-n ro-u v
«SBC3~
Izvrševanje sklep z zbora vseh ljubljanskih radikalov z dne 13. decembra t. 1. sla se sestala na prvo skupno sejo oba Mestna odbora NRS, ki sta dosedaj obstojala v Ljubljani ter se je po medsebojnem razgovoru o potrebi vzajemnega disoipliiranega dela te o važni vlogi radikalne stranke v Sloveniji konstatiralo, 1. da je z današnjim dnem prestal vsak nesporazum in da so odstranjene vse zapreke, ki so do sedaj razdvajale oba Mestna odbora; 2. da se oba odbora združita v en skupni odbor, ki vodi vse posle do sestave novega rednega odbora, kar se izvrši po volitvah novih pododborov na skupnih zborih, točno po določilih strankinih statutov; 3. volitve novih pododborov, odnosno novega Mestnega odbora se morajo izvršiti najkasneje do 20. januarja 1926. leta. V ta
namen je izvoljen poseben odbor, ki mu je j naloga, da se zbori vrše pravilno in v najbolj-| šem redu.
To vest sporočamo z veseljem v srcu vsem ! strankinim oblastveni, vsem svojim članom, ki jih prosimo, da delajo složno in spora-; zumno na širjenju naše stranke za končno j zmago radikalne misli v beli Ljubljani in v j vsej Sloveniji v trdni veri, da bodo tudi naša . strankina oblastva obračala svojo pažnjo porasti naše stranke v slovenskih delih naše ; lepe domovine.
V Ljubljani, 22. decembra 1925.
■ Za Mestni odbor NRS v Ljubljani:
Dr. Vladimir Ravnihar, predsednik;
Pavel Dežman, podpredsednik.
Politične vesti.
= Božičnica St. Radira. Zadnji »Dom prinaša božičnico St. Radiča pod naslovom: Prvo moje božično politično pismo! — Vsem seljačkim bratom od izvira Save pa do izliva Donave. — Nato pravi St. Radič, da ni rad pisal božičnih člankov, ker ne ljubi praznih besedi, tudi ni hotel motiti s politiko največjega družinskega praznika, toda danes treba narediti izjemo. Strašen je bil še položaj Hrvatov pred pol leto.ir, pa čeprav so Hrvati kot prvi povdarili mi^ei, da se morajo Srbi, Hrvati, Slovenci in Bolgari najprej združiti v duševni zajednici, ki se imenuje domovina, potem pa tudi v politični in gospodarski, ki se imenuje država. Kljub temu pa se je zgodilo, da je moral hrvatski narod sedem let voditi tako politiko, da je izgledalo, ko da smo pozabili na veliki cilj duhovnega in političnega edinstva. Ko se je naš boj najbolj poostril, tedaj smo bili vsi skupaj obdolženi, češ da smo bili zarotniki. In videz je bil proti nam. Če bi tedaj pod pritiskom obznn-ne pokleknili, tedaj bi nas vse skupaj pohodili oni, ki so že davno računali na naš polom. Če bi pa pograbili za orožje, bi bila nesreča še večja. Naš seljački narod pa je storil najbolj pravilno stvar in ponudil je roko sprave. Ne sicer srbskemu kmetu, ki ni tako organiziran ko naš, pač pa oni srbski stranki, ki srbskega kmeta najpopolnejše zastopa. Vse ovire za sporazum smo odstranili in hrabro priznali za državnega kr-milarja našega' skupnega kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zavedamo se, da nas je sedemletna republikanska borba usposobila, da no bomo nikomur brezpravni podložniki, temveč da ostanemo vedno državljani, ki poznajo svoje pravice in dolžnosti. Enako iskreno ko kralja, smo priznali tudi ustavo, ki jo bomo tudi spremenili, če bo tako potreba ali narod zahteval. Samo naravno je, ■če smo po vsem tem vstopili tudi v vlado. Kot Hrvati smo vnesli v našo državno politiko skrb za vse naše Primorje. Dosegli smo dalje, da smo dali notranji politiki seljačko demokratski značaj. In danes imamo tudi že kontrolo pri proračunu, v ministrskem svetu,
v finančnem odboru in parlamentu. Nobeno posojilo se ne bo več sklenilo, če ne bo res služilo samo gospodarstvu. Skoraj pa bomo dobili tudi nove občinske volitve in izenačenje davkov. To ni več samo program, temveč na tem se že dela. Tudi v Srbiji bo prevladala seljačka politika in samo tisti, ki bo vodil bolj seljačko politiko, kakor jo pa vodijo radikali, sme računati na uspeh. Tudi slovenski kmetje se vedno bolj organizirajo v seljački stranki in zato smemo veselega duha. preživeti božič. Vse, kar smo tekom sedmih borbenih let želeli, to ni več samo program, to je danes naša in državna politika. To je politika vseh državnih faktorjev od zgoraj in vseh socialnih faktorjev od spodaj.
= Podpisujemo. Za rarBopravnost slovenskih in krrvatskih članov v ameriški delegaciji. V »Domu« piše St. Radič o pripravah naše delegacije za pot v Ameriko in pravi, da se mora s posebnim »klepom ministrskega sveta določiti, da so hrvaški in slovenski delegati (eden) popolnoma enakopravni petim srbskim. Dosedaj je bila dosežena samo ravnopravnost glede dnevnic, da dobe vsi dnevno po 50 dolarjev. To pa ne zadostuje in pogajanja z ameriškimi delegati se sinejo vršiti samo v prisotnosti slovenskih in hrvaških delegatov. Pravilno!
= Mussolini o zunanjih ciljih fašizma. Mussolini je sprejel dopisnika ameriške »United Press«, Morgana in imel ž njim daljši razgovor. Po kratkem opisu zgodovine fašizma je dejal Mussolini, da noče fašizem demokracije odpraviti, temveč jo samo izpre-meniti. Ne gre, da bi se trpela odpornost manjših skupin samo iz osebnih motivov, kakor se to dogaja. Mussolini je dalje povdar-jal, da se fašizem dosledno ne vmešuje v notranje posle drugih držav. Vsi fašisti v tujih državah so dobili tozadevno najstrožje , naloge. Končno je govoril Mussolini o rtr-! žavi. Empire pomeni voljo do življenja in i moči, država je dinamična sila vsega živega, j Vsak narod, ki prekipeva v sili za napredek, i je prisiljen meje svojega miroljubnega pro-
diranja razširiti in nesti svoj duševen in mo-raličen prestiž čez državne meje. Če se govori o imperialistični Italiji, potem se ne sme pod tem razumeti nobenih teritorialnih osvojitev, temveč samo stremljenje; da igra Italija' v vseh mednarodnih ukrepih veliko vlogo. Velike Vojne žrtve' Italije, njen letni presežek prebivalstva, njena civilizacija, vse to upravičuje italijansko ekspanzivnost. Kdor vidi v tem napadalne namene, je tepec. Mussolini je prepričan, da ima Italija'moč, da potom kompromisov in dogovorov doseže to,' do česar Ima pravico. Narodi, ki se bodo tem skromnim italijanskim'aspiracijam uprli, bodo prevzeli težko odgovornost.
Dijaški vestni.
Dr. Ivan Prijatelj in dijaštvo.
Naš priljubljeni univerzitetni profesor dr. Ivan Prijatelj je praznoval dne 23. l. m. svojo petdesetletnico. Kljub svoji skromnosti naj nam oprosti, da ga ob tej priliki omenja tudi naš »Dijaški vestnik . Zakaj le malo je javnih delavcev, katerih življenje je tako ozko spojeno z vsem dijaškim gibanjem zadnjih desetletij, kot je ravno dr. Prijateljevo. Ne samo v svojih dijaških letih, tudi kasneje za časa svojega službovanja na Dunaju in v Ljubljani je. dr. Prijatelj vedno mnogo občeval s študenti, počutil se je med njimi kot med sebi enakimi, brez vsake »vzvišenosti', kakor prihajajo danes med mladino razni dijaški »prijatelji«. Dr. Prijatelj ni bil dunajskim študentom le »prijatelj«, bil jim je vse več, duševna in gmotna opora, zadnje zatočišče v marsikaterih težkih časih.
Že v srednješolski dobi se je močno udeleževal dijaškega pokreta. Ko. pa je leta 1898 prišel na Dunaj in se tam vpisal prvotno na medicinsko fakulteto, je hkrati vstopil v dunajsko »Slovenijo« ter tako v vrste tedanje struje narodno-radikalnega dijaštva.
Dasi so se iz tega dijaštva rekrutirali skn-ro vsi voditelji današnje reakcionarne SDS. vendar je bila ta struja revolucijonarna in za takratne razmere je imela največ zdravja v sebi, ker je pomenjala odpor mladine proti tedanji breznačelnosti in kompromisarstvu javnega mnenja.
V »Sloveniji« se mladi Prijatelj ni rinil nikoli v ospredje, ljubša mu je bila pozicija tihega, zakulisnega, a tem marljivejšega delavca. Ta značaj, ima tudi vse poznejše Prijateljevo delo. V »Sloveniji« je mnogokrat predaval, najraje iz področja slovanskih literatur, zlasti še iz slovenske.
Dr. Prijatelj je bil tudi med onimi, ki so dali dijaškemu.narodno-radikalnemu gibanju idejno osnovo, vendar je že takrat spoznal; da je zgolj narodna ideja vse premalo za kak pokret. Odtod tudi njegovo udejstvovanje v dunajskem slovenskem delavskem življenju. (Društvo »Zvezda« itd.)
Kjerkoli se omenja slovenska >:moderna«, se mora omenili ime dr. Prijatelja. Tedanja nova literarna generacija, ki je študirala večinoma na Dunaju, se je shajnln na njegovem stanovanju. Pogosto sta Cankar, Župančič našla pri njem gostoljubno streho, na Prijateljevem stanovanju je Župančič spesnil tudi svojo »Dumo«. Dr. Prijatelj je bil tudi
Sijajno!
Razkošno!
Moderno!
Popolnoma novo!
Ljubimkarife aarnlzlli
M
m
m
M
Kolosalna komedija iz življenja bivših avstrijskih oficirjev. — Šest velikih razkošno opremljenih dejanj, polnili V glavnih vlogah nastopajo samo znane in splošno priljubljene Hans Junkermann itd. — Imenitne so in nad vse uspele scene Eppendorf. — Lepa grofica Marija Šarlota in mladi kapetan W
javljam !< — »Pozor !« — »Gospod nadporučnik j
Predstave se vrše točno ob; 3., pol 5., 6, pol*8., 9.
Vkljub visokim nabavnim
V /
PREDNAZNANILO:	Edino	pravi francoski komik
— — Snov je vzeta iz časa eno leto pred svetovno vojno, šale in dovtipov ter smeha brez kraja in konca! ulmsko zvezde, kot: Harry Licdtkc, Lilian Harvey. Mary Kid. kot: Temperamentna plesalka Anita in armijski komandant allendorf. — Poroka na povelje. — »Disciplina« — »P-p-pokorno .) moja soproga!« — Snaga je pol zdravja. — »Deveta ura...!«
Prvovrstni umetniški orkester svita pri vseh predstavah! stroškom cene nezvišane!
in ostali že poznati francoski igralci v največjem Biscot-filmu sezije 1925/1920 »PISKROVEZEC«. Vesele božične praznike Vam želi in Vas pričakuje
Elitni Kino Mstics, vodilni kino v Ljubljani. — Telefon 124.
roii—uBBGcrr -TisnannBBaHnEEannnncc'
rr»5
prvi, ki je Nemcem v »Oesterr. Rundschau« predstavil Gorkega.
Dr. Prijatelj je bil pred vojno in med njo središče, ne samo dunajskega dijaštva, nego sploh vse slovenske emigracije. Znane so njegove zasluge za jugoslovansko medvojno mafijo. Tudi za to je dr. Prijatelj žel plačilo sveta —• grobo nehvaležnost.
Pa še po vojni je prišel ta neumorni delavec predavat v dijaško društvo o Turgenjevu. Mladina sicer splošno ne ceni jubilejev, toda ob Prijateljevi petdesetletnici globoko čuti, da je ta dogodek tudi predvsem njen praznik.	—r—
Prosveta.
Nil jen poziv slovenskim umctnikom-grafikom.
Za razstavo jugoslovenske grafike v Cu-rihu se vrše v vsej naglici zadnje priprave. Vsi za to razstavo namenjeni listi ee odpošljejo skupino iz Zagreba že v prvih dneh januarja 1926. Slovenski grafiki naj ne zamude le prilike, 'da se predstavijo internacionalni publiki. Poživljamo jih torej, da nastopijo polnoštevilno 's. svojimi najboljšimi deli. Vsak list naj se dostavi po možnosti v dveh odtisih do 31. decembra t. 1. na naslov: SUJOU, Ljubljana tehniška srednja šola. Omenjamo, da so dopuščene k razstavi poleg lesorezov, radirank in litografij tudi pero-risbe, risbe s svinčnikom in podobna dela.
Odbor SUJOU.
Skladatelj Emil Adamič je zložil 6 mešanih zborov na narodna besedila iz Štrekljeve zbirke in jih je izročil v založbo pevskemu društvu »Ljubljanski Zvon«. *
»Prodana nevesta« na sveti dan v ljubljanski operi. Smetanova »Prodana nevesta« je najlepša in rtajuspelejša češka opera in spada med vsemi komičnimi operami svetovne glasbene literature na prvo mesto. Zato je na repertoarju vseh evropskih gledališč, zlasti pa še stalno na repertoarju vseh slovanskih gledališč. Pri vprizoritvi na sveti dan v ljubljanski operi bo gostoval poleg Žalu-dove, ki bo pela Marenko, v vlogi Janka g. Knittl. Keeala bo izvajal naš mojster petja in igre, g. Betetto, ki je kreiral to vlogo na dunajski državni operi,-kjer jo je prevzel po znamenitem basistu Hesčhu, in v praškem Narodnem divadlu. Njegovo petje, združeno s pristnim igralskim humorjem, nudi poseben užitek. Pri tej predstavi poje Vaška g. Kovač. Ta vloga je njega najboljša partija.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.' 6
Drama. — Začetek ob 8. uri »večer.
Četrtek,. 24. decembra: Zaprto.
Petek, 25. decembra ob 3. uri popoldne: »Zimska pravljica.« Mladinska predstava po znižanih cenah. Izven.
Sobota, 26. decembra ob 3. uri popoldne: »Pegica mojega srca.« Ljudska predstava po znižanih cenah. — Ob 8. uri zvečer: »Periferija.* Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Nedelja, 27. decembra ob 3. uri popoldne: »Vdova Rošlinka.« Ljudska predstava po Znižanih cenah. Izven. — Ob 8. uri zvečer: »Druga mladost.« Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Opera. — Začetek ob pol 8. uri »večer.
Četrtek, 24. decembra: Zaprto.
Petek, 25. decembra ob J48. url »večer: »Prodana nevesta.« Gostovanje Mane Žalu-dove in Zdenka Knittla. Izven.
Sobota, 26. decembra ob 3. uri popoldne: »Orfej v podzemlju,« Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Nedelja, 27. decembra ob 3. uri popoldne: »Rigoletto.« Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
Ako hočete doseči uspeh, >e morate posl zevati peciv-nega praška in vanilin sladkorja znamke
C 230
Profesor Storicin,
Drama v 4. dejanjih od Leonida Andrejeva. Premijera 11. decembra; režija gosp. M.
Skrbinška.
Malo je dramskih del, ki bi s tako jasnostjo opredeljevale srčno kulturo in srčno zakrknjenost kakor Andrejeva drama Profesor Storicin. Ne poznamo razen lansko leto vpri-zorjene Misli Andrejevih del; pa če bi napisal le Storicina, bi nam pustil literarno delo velike kvalitete in občečloveške zadeve, za katero ni niti potrebno, da se godi na Ruskem. Dnevno se odigravajo katastrofalne borbe zla z dobrim v nas in okrog nas. Vsa družba trpi v tej borbi in Storicin je med nami veliki junak srčno dobrega v človeku; za svojo visoko etiko živi, je zanjo pohojen. Te resnice o visoki pesmi dobrega v človeku Andrejev in nihče na svetu ne more dokazati drugače nego s lvojo skozi ubijajoče šibe laži. Ne pomaga slepomišenje s krasnoslov-jem in pokrivanjem odprtin ran; pota znanstvene higijene se ne skladajo s potmi duševne higijene in ni cepiva, ki bi moglo zaplojeno zlo v kali udušiti. Blažimo, pa ne ozdravljamo. L rusko tankoslušnostjo je registriral Andrejev Stoncimov boj za vlado psihičnega plemstva proti vladi fizičnega nasilja nad njim; predstavnike obeh struj nam je pokazal v drami tako minueijozno Izdelane, tako dokazano resnične, da ne moremo oporekati ne zgradbi dela ne nosilcem idej. Tabor duhovne lepote in tabor fizičnih materijaln-ih
nagonov si stojita strategično tako nasproti, da nas mora pridobiti boj za načelne pristaše enega ali drugega in za sodnike za pozitivno ali negativno vrednoto Andrejevega dela.
G. Skrbinšek jo za oder dramo individualiziral; dal nam jo je tako, kakor jo je on razumel in ž njim individualno stotine drugih, ki so dramo brali. Tako nam je zopet vpnizo-ri-1 bolj literarne občutke nego pokazal odrsko izdelano tvorbo. Dogaja se to pri nas konstantno in ne moremo in ne moremo do operacije, ki bi dala dvoživnosti eno samo odrsko življenje. Kot režiser je g. Skrbinšek sam igral tudi važno vlogo Teleinaha in ponovno dokazal, da ta praksa pri nas ni koristna. Režiserji nam s svojimi ozkimi mejami tako očito kažejo karte, da nas prikrajšujejo za literarno delo in za odrsko kreacijo in ne pridemo do nobene homogene, do kraja naštudirane predstave, nasprotno pa vedno do va-ri-ranih repriz, ker šibki fundamenti konstrukcije niso vzdržali. Skromnost in samo-zatajevanje bodi režiserju nujnost, da se umakne v ozadje. Vsaka vprizoritev zahteva vso pažnjo in Profesor Storicin nam je šolski zgled, daB režiser ni obvladal inscenacije, ni spojil ne notranje ne zunanje igralcev in ne priredil in podredil een-t-rumu okolice. Za umetnostno vidno tvorbo ni dovolj, da si stojita nasproti dva tabora- formalno, teatersko, ker to v slučaju Storicina takoj zapopademo že iz drame; ta postane umetnostno pomembna, odrsko vplivna in resnična, ko sta tabora notranje enota, to se pravi, Storicinov nad ženinim (ozir. Savičevim, ker je pri nas
ženo Savič zastopal). Tako se je Storicinu pripetilo, da so se igrale opazke iz knjige, za katere Andrejev ni odgovoren; kajti pomagala, ki jih je drami pripisal za prostormnski milje in karakterizacijo oseb so delo literata, ki jih vporabi strokovnjak režiser k večjemu za kontrolo — samega sebe!
Vsak meter odra lahko spremeni najidealnejšo dispozicijo, če ni baš na te motre prikrojena in nered v delavnici najreduejšega človeka Storicina -je opazka, za katero se skriva važna in pomembna nerešena rešitev. Isto je z zasedbo.
Telemuh (g. Skrbinšek) je Storicinovo 'idejno pot obteževal; lahko da je radi tega še zmag-ovitejša, ali na odru je čas predrag za podčrtano samosvojo iglo. Telemah se je dvajset let učil in tudi naučil, da je med sč in svet postavil zid; ne da k sebi ničemur, kar si družba priložnostno izmišlja ali potrebuje za svoj materijalni užitek. Telemah je zdravniška kapaciteta, duševni delavec, piše knjige in nima prav nobenega vzroka, da bi bil godrnjav proti publiki; -ta mu verjame, čo reče, da vpije, če tudi tega ne stori pred nami ali pred svojimi gosti; in tudi mu verjame, da bi streljal, če tudi ne strelja. Pristaš je Storicinove etike, ^ijegov drug in prijatelj ter po sili praktičnejšega temperamenta. V drami je on edin« resna in usmerjena oseba, ki razume Storicina, dasi mu ne sledi.
V	dvajsetih letih m-u je sicer zarjavel mehanizem mehkega čustva, ki hi ga sicer morda nihče ne slutil pod železnim oklepom, če bi ta spričo prijateljevega duševnega plemstva
vedno znova ne stalil in nam odkril pravo Telemahovo pripadnost. Ob spoznanju, da odide Storicin za večno, se trga iz njega javna -spoved; po prijateljevi smrti ne bo govoril več. »Laž, laž, morilec« ni obdolžitev subjekta, ampak -obdolžitev zlega demona, s katerim se je boril Storicin; ker je od mož Telemah edini tu, ki je ta boj čutil -in nosil v sebi, mora podpirati pripadnost k Storicino-vi-m resnicam, ne pa jih zamegljevati z izigravanjem formalnega tipiziranja, podprtega z notranjo teoristično neokretnostjo. Knežna ni Storicinov drug, ampak veren učenec; ženska, ki nesebično čuti veličino -in si jo želi po svoji pameti rešiti sebe. Modest Petrovič jo dobra duša brez rezultata, kolo, ki se giblje z vozilom. Storicinov sin Volodja je premlad, da bi doumel več, nego sebe ohraniti z begom od doma. To so stopnjevani elementi v širokem krogu srčno dobrih ljudi m v zgradbi drame mojstrsko v-porabljen-1 j ro-lemah je pa od idejnega temelja Storicinove etike; brez dramatsko dovršenega -m idejni sili podrrej. Telemaha ostane delo neprepri-čevalno in Storicin ne umirajoči zmagovalec, ampak ugasli meteor. G. Skrbinšek potrebne fronto za zmago Storicinovega človečapstva ni »tvoril; režijsko jo je pregledal, igralsko pa s svojim Telemahom dal hrumno ilustracijo, ki ni ne bistvena, ne zanimiva; bil je le nekak fizični oponent Sav-iču in Co.
Predstavnik dnevnega uživanja, človek brez poleta in vesti, grešnik brez srčnega kosanja, zakrknjenež v duševni lenobi je Stori-culova žena Jelena Petrovna. Žena, ki miali
Dnevne vesti.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM SVOJIM PRIJATELJEM »NARODNI DNEVNIK«
BOŽIČNA DRAGINJA.
Leto za letom se pojavlja ista pesem. Pred •prazniki se živila sigurno podraže, pa naj valuta raste ali pade, naj bo mraz ali toplo vreme. Ni to končno nič posebnega, ker čim večje je povpraševanje po blagu, tem večja njegova cena.
Ljubljanska posebnost pa je, da mestna občina nikdar ničesar ne ukrene, da bi mogli vsaj revni sloji kupovati po malo zmernejših cenah. In vendar bi se dalo to nad vse lahko izvršiti in iz vojnih časov ima tudi še mestna aprovizacija toliko prakse, da bi to lahko izvedla.
In to bi bil najlepši božični pozdrav mestne občine'slabše situiranim in dokaz njenega socialnega čutenja.
Ali bo drugo leto treba še enkrat ponatisniti te vrstice?
— Iz konzularno službe. Novo nastavljeni generalni konzul za Solun Nastasijevič je razrešen svoje službe svetnika pri poslanstvu v Pragi ter nastopi v kratkem svojo novo službo.
— Pravilnik o konzularni službi. V konzularnemu oddelku zunanjega ministrstva se vrši danes konferenca, ki bo izdelala pravilnik za konzularno službo. Konference se udeleže zastopniki vseh interesiranih ministrstev.
— Zakon o univerzah. Ministrstvo prosvete je izdalo odločbo o vzpostavljenju posebne strokovne komisije za definitivno izdelavo načeta zakona o univerzah. Komisija prične poslovati dne 28. decembra v Zagrebu.
— Novi telefonski uradi. Poštno ministrstvo je naročilo v svrho vzpostavljenja novih telefonskih uradov v inozemstvu 1000 novih telefonskih aparatov in 65 novih telefonskih central.
— Pregled pošt. Ministrstvo pošt in brzo-java je vzpostavilo posebno komisijo, ki bo pregledovala pošte po večjih mestih.
Izplačilo katehetskih doklad. Kakor je poročalo te dni časopisje med dnevnimi vestmi, »je ministrstvo ver sklenilo, naj izplača finančna delegacija v Ljubljani katehetom vse njim dolžne zneske«. Finančna delegacija ugotavlja uradno, da doslej ni prejela takega obvestila niti od ministrstva ver, niti od ministrstva financ in opozarja, da bi tudi že izdanega naloga ministrstva ver ne smela izvršiti, dokler ministrstvo financ ne otvori potrebnega kredita.
— Učiteljsko udruženje in nova prosvetna politika. Glavni odbor jugoslov. učiteljskega udruženja ima dne 28. decembra v Beogradu sejo, na kateri se bo' obravnavalo
o	novi prosvetni politiki. Na dnevnem redu je tudi reorganizacija udruženja. Zborovanje je bilo sklicano na zahtevo učiteljskih organizacij v Ljubljani, Zagrebu in Splitu.
— Inšpekcija dela v Ljubljani objavlja: Glasom čl. 13. zakoha o inšpekciji dela so lastniki podjetij dolžni poročati pristojni inšpekciji dela o vsaki nezgodi, ki se dogodi v njegovem obratu. Ker se je opazilo, da nekateri podjetniki te svoje dolžnosti ne vrše in se vsled tega uspešno uradovanje otežko-ča, oziroma sploh onemogočuje, se opozarjajo podjetniki, da vsako težjo, osobito pa .vsako smrtno nezgodo nemudoma prijavijo tukajšnjemu uradu. Vsled nepravočasne ali pa sploh opuščene prijave, Inspekci-' ja- dela v mnogih slučajih prekasno ali pa sploh ne izve^ za nezgodo ter je preiskava vzrokov nesreče onemogočena, prav tako pa tudi odreditev potrebnih varnostnih naprav. Opustitev prijave se kaznuje z denarno globo do 300 dinarjev.
— Protestni shod proti davčni preobremenitvi Slovenije se vrši v Kamniku v nedeljo ■dne 27. t. m. ob 10. uri dopoldne v Kamniškem domu. Na shodu bo poročal g. predsed-
.:n>ik Zveze hišnih posestnikov g. Ivan Frelih
o	novi davčni reformi in davčnih razmerah v naši državi, zlasti v Sloveniji. Na shod so vabljeni vsi hišni in zemljiški posestniki iz Kamnika in okolice, kakor tudi drugi davkoplačevalci. Ker se bo obenem protestiralo ■tudi proti previsokim davkom v Sloveniji, se prosi velike udeležbe.
— Odbor za postavitev spomenika padlim Trboveljčanom prosi svojce iu znance v sve-
tovni vojni padlih in pogrešenih trboveljskih občanov, da javijo najkasneje do 15. marca t. 1. občinskemu ali župnemu uradu Trbovlje, • imena padlih in pogrešanih. Prijava naj se izvrši pismeno ali ustmeno in naj vsebuje poleg imena tudi rojstne podatke in event. tudi dan in kraj smrti ali datum, od kedaj.se pogreša. Po možnosti se naj prilože prijavi odnosno prinesejo na prijavni urad uradni' dokumenti, ki pričajo o smrti ali pogrešanju v svetovni vojni. — Pripominja se, da je smatrati za padle odnosno pogrešene vse one, ki so padli od 28. julija 1914 do
-	decembra 1918.
— Katoliška svetovna cerkev? Papež Pij XI. namerava sklicati, kot se je izvedelo izza kulis, 1. 1928. ekumenski koncil. Koncila se bo udeležilo nad 2000 škofov. Ako- vpošteva-mo njihove tajnike in služabnike, bo zbranih na kraju kongresa kakih 6 do 7000 oseb. Kakor se čuje, se bosta obravnavali na kongresu, predvsem dve za cerkev zelo važni vprašanji: Združenje vseh krščanskih cerkev v eno skupino ter likvidacija spora med papežem in italijansko državo.
— Železniški promet je že skoro po vseh progah zopet vzpostavljen. Izjemo dela mestoma samo še Južna Srbija, kjer nekatere proge še niso očiščene snega in ledu. Deloma pa je promet v Južni Srbiji zopet oviran vsled poplav.
— Avancement državnih svetnikov. Državni svetniki, ki so bili imenovani 1. septembra 1923, so uvrščeni v I. kategorijo 1. skupine državnih uradnikov. Med njimi se nahaja tudi državni svetnik dr. Stefan Sagadin.
n
I
Šivalni stroji Exceila Kolesa
Radio-aparatij
sajlepša darila!
J. GOREČ, Palača Liiiiiske kredit.
iz spola, ka dela egoistično, ki izrablja nedotakljivo duševno lepoto kot opravičilo za svojo nedovoljene prijemljive prestopke; žena, Iti 'je toliko brutalna, da skrita za svetinjo materinstva zagovarja in ščiti svoje zakono-lomstvo,ki izigrava pred možem ljubimca in pred ljubimcem moža. Za zrcalo in saščitnika ■tega značaja je postavil Andrejev Saviča srčno surovega človeka, ki sovraži Storicinovo etiko in podpihuje ženino malovrednost G n Rogoaova Jeleni Petrovni ni bila domastla Ne idejno ne igralsko. Storicinova žena je bila ^Pa, zmagujoča, preračunljiva, živeča na ra-c’un moževe .slave, časti in dohodkov, troseča «enaj- ^ svoje kaprice, gospodar situacije in Kot zenska enkrat delujoča tudi na — Štori-cina. Baš v tem je tudi Andrejeva jasnost, da »tonem na deviški prerok idej, ampak polnokrven dovek jakega etskega čuta. Na odru smo videli mesto demona revico, ki se je izgubila v labirintu duha in zašla s poti do-
— Velika eksplozijska nesreča v Nemčiji.
V	Saarbruckenu je aletela te dni vsled eksplozije v zrak baraka za strelivo. Zračni pritisk je bil tako močan, da so popokale v vsej okolici vse šipe ter je letela s streh ppeka, ki je poškodovala na šolskem dvorišču 25 otrok. Število ponesrečenih delavcev znaša prav toliko. Več težko poškodovanih so pripeljali v bolnico. Materijalna • škoda znaša 10 do 12 milijonov frankov. V tovarni za kisik v sosednji vasi so bili uničeni vsi dragoceni stroji, v neki cerkvi pa vsa z roko poslikana okna. Eksplodiralo je celokupno 20 zabojev s po 25 kg dinamita.
— Tragična ljubezen do umobolne. Te dni se je pojavil na budimpeštanski policiji razcapan mož ter prosil, da ga aretirajo. Izjavil je, da je bivši oficir baron Egon Philips ter da je poneveril tri milijone kron. Policija je ugotovila, da so navedbe resnične ter pridržala moža v zaporu. Baron Egon Philips je bil v predvojnem času častnik pri artiljeriji ter si je kupil, ko je stopil v pokoj, na Madžarskem posestvo. Mladi baron Philips je bil gojenec modlinške vojaške akademije. Ob koncu 3. letnika.se mu je pripetil slučaj, ki je uničil njegovo vojaško karijero. Pri neki vojaški vaji je dobil povelje, da obkoli vrt modlinške bolnišnice. Pri tem je opazil na vrtu deklico, v katero se je zaljubil na prvi pogled. Bila je umobolna hči nekega brivca, ter se je nahajala na opazovalnem oddelku! Med teirf, ko je baron Philips z deklico govoril, je prihitelo več paznikov, ki so odvedli deklico nazaj v celico. Philips, misleč, da zadržujejo deklico brez vzroka v bolnici, je dal svojim vojakom povelje, da so jurišali poslopje ter deklico osvobodili. Škandal je m •i at, ^tušanr, vendar pa je bil baron
nuips odpuščen iz vojaške akademije. Leta
sto;nosli, kakor zaide vešča pred lučjo s tira. Taka zbegana dama gospa Storicinova ni in zato je le Savič (g. Cesar) pripomogel do tega, da se nam je pokazala vsa aprioristična pokvarjenost nasprotnikov, z nogami teptajočih Storicinove svetinje. Ob 'polni Jeleni Pe-trovni bi Savič ne mogel biti tako grobo neolikan, kakor smo ga videli na odru; bila je pa ta napaka potrebna za karakter Storicinove žene, ker bi se sicer zdela ta žena dolžena po krivici. Z zastopstvom Jelene
i	etrovne od Saviča je drama utrpela na izrazitosti in Storicin pa še posebej s sceno retjega dejanja, ko se spogledata oče in sin.
Sina je zanemarila mati, pomagala mu je s svojimi slabimi zgledi, da je ostal v mladosti brez vodnika, ponočeval, blodil z žen-..scinanii, za kar si je preskrboval denar s krajo in prodajo očetovih knjig. Neodgovorni element po materi je prevladal v neizkušenem gimnazistu in moril odgovornost po očetu, ki je brlela v sinu v mislih na bodočnost. V tem sinu Sergeju z inficirano mladostjo je silna perspektiva v množitev novih Jelen in Savičev. Zdravje in gobavost v objemu. Sergej g. Sancina je bil le dru<n). Neukusna. karikatura, da zamerimo Štorici-nu, da je razgalil pred njo sivojo silno bol! Ce režiser dovoli tak nastop, se pregreši zoper kulisno inscenacijo, zoper igralca in zoper Storicina, ki mu naprti razodetje, da fizično Vidi prvič mesto sina —-spako. Pod vtisom občutka, da sin potom kraje knjig razprodaja njega samega, v nagli omami od zganjice, delajo očetovi možgani spričo odpirajočega se brezdna hitrejše sklepe, njegove telesne in duševne oči gledajo bistrejše, njegova sodba je ekstraktnejša, njegova bol neznosnejša; silni izbruh vsega jada, ki je v njem in ob njem, je tudi njegov zadnji telesni upor. Doživetje, tako neskončno človeško, tako popolno dramatsko, da ga režiser ne sme okvariti s skazo Sergejem, čegar celo m čeljust sta sinonimon za njegovo duševnost. Karikirani igralec ne zanima, čeprav bi bil v govoru in igri mnogo boljši od g. Sancina. Z Jeleno, Savičem, Sergejem in Mamikinovo (g. Jerman) epizodistiko je deljen profesor Storicin v nastope brez polne
zveze. Drugo dejanje v Ozjorkah je bilo poleg tega še scenično slabo. Vsa harmonija, ki jo pletejo Modest, Storicin in knežna, je ostala radi neverjetne neokretnosti kulis in z njih dispozicije brez miljenja in iluniinato-rično romantično neužitna.
Spričo vrzeli, ki so zijale iz uprizoritve, je imel profesor Storicin (g. Levar) težak po-S®1; Dvojni posel: rešiti Andrejeva in uveljaviti Storicina. Prvo ni briga igralca, zato pa je hvalevredna igralčeva ambicija, da je iskal odgovarjajočo odrsko rešitev. Ker se je Levarjev Storicin v bistvu vzporedil z idealnim odrskim Storicinom in ker bi tudi najboljši umetnik brez popolne soigre ostal le tvorba zase, ne moremo njegovega Storicina siliti v večji še osamelejši razmah ali zahtevati, da se prilagodi navzdol. Kar je v Storicinu, je g. Levar nakazal in več kot v polovici perfektno dosegel. Po enoletnem kretanju na dramskem odru je Storicin zanj in za nas *'ažen dogodek. Tako odrsko ustvarjenih scen, kakor je končna v tretjem dejanju, izza njegovega obrambnega govora preti senatom v Otelu od tega ansambla od moških na ljubljanskem gledališču ni bilo. Užitek so bili njegovi dueti s knežno Ljudmilo Pavlovno, s katero nas je ga. Šaričeva iznenadila. Zdelo se nam je, da je šla gospa nazaj k vrelcu pa bistvo umetnosti in v knežni našla revizijo. Četudi ni do kraja izčrpala te žene, ki raz-cvetena pod Storicinovo magično pesmijo o lepoti nestrohljivega, o ženah, ki so rodivše ostale dekleta, o materah, ki ne rode le otrok, ampak stvarijo kakor Bog — vendar je sle-
1910. je bila deklica iz umobolnice odpuščena. Mladi baron ji je uredil na Dunaju elegantno stanovanje ter jo hotel poročiti. Toda dekličini stariši so sp temu upirali. Par mesecev nato je podvzel nesrečni zaljubljenec poizkus samomora. Kmalu nato pa je deklica umrla. Od onega časa je baron vedno bolj propadal. Zadnje čase je kidal sneg.
— Občni zbor ZBZ se je vršil dne 18. decembra t. 1. v hotelu »Union«. Kot zastopniki OUZD so bili navzoči predsednik ravna- ; teljstva dr. Golja, ravnatelj dr. Bohinjc ter zdravnik-šef dr. Bleiweis. Predsednik dr. Zajec je spominjal v toplih besedah umrlega društvenega člana dr. Vučine, ter pokojnega Pilepiča, predsednika ravnateljstva SUZOR. : ZBZ je bila v dobrih odnošajih z vsemi zdravniškimi društvi, zlasti je bila dragocena pomoč, ki jo je ob vsaki priliki našla ZBZ pri zdravniški zbornici. Obširno poročilo je podal dr. Zajec o stanovanjskih zadevah. O tem poročilu se je razvila debata, katere so se udeležili tako zastopniki Okrožnega urada kakor tudi večina navzočih uradovih zdravnikov. Občni zbor je na podlagi predsednikovega poročila soglasno odobril sklep odbo- , ra, da se ima uvesti potni pavšal počenši s
1.	januarjem 1926. Izvoljen je bil po večini prejšnji odbor, kateremu je občni zbor naročil, da tudi v bodoče ob intenzivnem sodelovanju z uradom čuva ne samo materijalne temveč tudi moralne dobrine uradovih zdravnikov.
— Vesele Božične praznike in Srečno novo leto želimo vsem tovarišem — tovarišicam v domovini iz zasnežene Bosne ponosne — tovariši orožniki: Francesko Rogelj, Tegare, Ferdinand Šilih, Miha Dobnik, Srebrenica, Jernej Skubic, Bratunac, Franc Volavšek Skalani, Andrej in Fanika Boškin, Kalesija.
— Opozarjamo na božično razstavo raznili čipk in drugih ženskih ročnih del na Državnem osrednjem zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani, Turjaški trg št. 4, I. nadstropje.
— Nova drogerija v Ljubljani. Ugledna tvrdka »Sanitas« v Celju, ki slovi po svojih solidnih cenah in točni postrežbi že dolgo širom Slovenije, je otvorila dne 19. decembra v Prešernovi ulici št. 5 svojo podružnico. Nova drogerija je bogato založena z vsem dro-gerijskim blagom, prav posebno pa tudi z najfinejšimi francoskimi mili, parfumi in drugimi lepotili ter s fotografskimi aparati in potrebščinami vseh glasovitih svetovnih tovarn. Priporočamo jo občinstvu za nakup božičnih in novoletnih daril. V ostalem opozarjamo na oglas v današnji številki.
— Ali veš, da so samo ene »Pekatete« na svetu? Te slovijo vsled svoje okusnosti, tečnosti in redilnosti.
Pred nakupom
Vaše zimske obleke poselite našo veliko izbiro raznovrstnih oblačil za gospode in dečke
Jos, Rojina, Ljubljana.
Ljubljana.
—	Podaljšanje policijske ure. Zadruga gostilničarjev v Ljubljani je dobila od vel. župana sledeči dopis: »Na Vašo prošnjo z dne
17.	decembra 1925 dovoljujem v okolišu policijskega ravnateljstva v Ljubljani splošno podaljšanje policijske ure za gostilne in kavarne in sicer na Sveti večer 24. decembra 1925 do 1. ure (kavarno v mestu imajo že itak to policijsko uro) na Silvestrov večer 31. decembra 1925 pa do 3. ure. — Prošnji za kasnejšo policijsko uro ne moreni ugoditi.
1— Slov. marij. gled. »Atena« med božičnimi prazniki. Na praznik 26. decembra uprizori mar. gled. dve izvirni slovenski lutkovni igri, ki bosta nudili dovolj zabave našim malim. Prva je »Razbojnik Mor oz«, ki jo je ispisal Miran Jarc, okrogla dogodivščina, ki ji je snov vzeta iz narodne pripovedke o nerodnem butalnem županu, čigar zajetna obilnost, besedno junaštvo in dejanska strahopetnost so predmet vedremu razpoloženju. Seveda ne manjka večnega trabanta Gašperja, ki končno vso zadevo razvozlja v veliko veselje nesrečnega župana. — Tej enodejanki sledi pravljica »S n e g u 1 č i c a«, ki jo je
• • j RoklfiMll© ne potrebuje j • • ! O. BERNATOV1C j
•	I	*
• *
ker še blago radi svoje kvali- : • •
tete in cene samo priporoča! *
spisal dr. Ivan Lah in, ki je že svojčas bila zelo priljubljena marij. igra. Poleg pravljične inscenacije nudi igra več zelo ljubkih scen, kakor ples palčkov itd. — Dne 27. decembra pa bo mar. gledališče uprizorilo vedno lepo bajko o »Zakletem kalifu« od Benn-dorfa, ki se odlikuje po pestri pravljičnosti in bogatosti dejanja. Poleg »Zakletega kalifa« se uprizori še dvodejanka »Tri želje«. — Začetek oba praznika ob treh in ob šestih popoldne. Vstopnice pred Malo dvorano Narodnega doma na dan predstave od 10. do 12. ure in pol ure pred začetkom predstave. Cene prostorom od 3 Din do 10 Din.
1	Nepošteni Bošnjaki. Policija je dobila ze več ovadb, da kradejo nekateri Bošnjaki, lii prodajajo po hišah za staro obleko perutnino, ob priliki svojih kupčij obleko.
Gospodarstvo.
LJUBLJANSKA BORZA, dno 23. decembra 1925.
Vrednoto: Investicijsko posojilo iz 1. 1921, bi. 78 'A; Loterijska državna renta za vojno škodo, den. 320, bi. 325; Zastavni listi Kranjske dež. banke, den. 20, bi. 22; Kom. zadolžnice Kranjske dež. banke, den. 20, bi. 22; Celjska posojilnica d. d., Celje, den. 200, bi. 205; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana, den. 210; Merkantilna banka, Kočevje, den. 100, bi. 102; Prva hrvatska štedioni-ca, Zagreb, bi. 948; Slavenska banka d. d., Zagreb, den. 50; Kreditni zavod za irg. in ind., Ljubljana, den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana, den. 125; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana, den. 120, bi. 125; Stavbna družba d. d., Ljubljana, den 100, bi. 110.
Blago: Deske, večina smreka, 30 mm, I.,
II., III., konično od 16 cm naprej, media 22-23, fco meja, bi. 5C0; deske, večina smreka, 40 mm, I., il., III., od 16 cm naprej, suho blago, fco vag. nakladalna postaja, bi. 530-bukova drva, suha, 1 m dolž., fco meja, 8 vag., den. 25, bi. 25; hrastove deske, suhe 30, 40, 50, 60 mm, od 3—4 m dol., I, II fco nakladalna postaja, bi. 970; drogi za vinograde, od 2.50 do 5 m, neobeljeni, za komad tc°J™«- na‘dad' P°st-> bi. 2; pšenica domača, 76-77, fco slov. post., bi. 295; pšenica bačka fco nakl. post., bi. 285; koniza stara, fco backa postaja, 1 vag., den. 1(35, bi. 165; koruza umetno sušena, fco vag. naklad, post 10 vag., den. 152.50, bi. 152.50; koniza, času primerno suha, fco vag. naklad, post., 1 vag., den. 125, bi. 125; koruza, umetno sušena fco vag. Novi Sad, bi. 160; otrobi debeli, v vre-w i Vag- naklad- post, 2 vag., den. 150, kT 0Vef refetani’ fco v«g- naklad. post. b . 190; ajda, domača, fco vag. slov. post.
K ■ oaa’ proso domaže' fco vag. slov. post., bi. 200; proseni otrobi, nezmleti, fco vae! medjimurska postaja, bi. 80; proseni otrobi, zmleti, fco vag. medjim. postaja, bi., 105-ovseni otrobi, fco vag. Ljubljana, bi. 125 kislo zelje,- b-n, sodčki po 50 kg, fco vas. Ljubljana, bi. 200; čebula, fco vag. nakladalna postaja, bi. 105; fižol beli banat., fco vag. naklad, postaja, bi. 200; fižol prepeličar, fco vag, slov postaja, bi. 345; brinje italijansko, fco vag. Ljubljana, bi. 375; Laneno seme, fco vaS- Ljubljana, bi. 550; mast, čista, gar. svinjska fco vag. nakladalna postaja, v sodčkih po 50 kg, bi. 2100; slivovka 50 odst., fco vag. Postojna tranz., bi. 1600.
BORZE.
Zagreb, dne 24. decembra. Devize: Curich
10.86—10.94, Praga 166.40—168.40, Pariz 205 Newyork 56 0940—56.6940, London
272.86—274.86, Milan 226.93—229.33, Berlin 13.3780—13.4780, Dunaj 792—802. — Valute-dolar 55.4 do 56.05.
Curih, 23. dec. Borze:	Beograd	9.1850.
Pariz 18.9250, London 25.1250. Newyork 518 Milan 20.90, Praga 15.34, Dunaj 73.15.
dila temu razodetju v toliki meri, da je bila v njej prepričevalna Storicinova resnica. Kakor se saniostauke odpovedujejo svetu, da se nerazdružno zvežejo z nebeškim ženinom, tako se odpoveduje knežna blagrom družine, da v veliki ljubezni reši za se silno in preti esljivo skrivnost spoja moža in žene. Edino zanjo je Storicinova smrt strašno brezdno, v katerem se je neslišno ubilo njeno vse; od 'seli je izgubila ona največ in zato ji gre iiajsilnejši, makar nemi protest ob- mrtvem profesorju. Živi velikan, ji ni dal do izbruha, mrtvi je pretrgal njeno srce od vrha do tal.
S	plemenitim očiščenjem na smrt zadete žene ga. šaričeva le ni zaključila. — Modest Petrovič je dobil v Lipahu lepo zaslombo, medtem ko je bil Mamikin g. Jermana pre-strahopeteii Savičev drug. G. Janu štejemo vlogo Volodje v dober šolski nastop. — Ponavljamo, da režiserjeva dobra volja sama, ob združevanju dveh nepopolnosti, režijske in igralske, ne more roditi tretje popolne — dobre predstave. Za to' je pa predvsem odgovoren režiser.
Upamo, da uprava zaupa publiki, da bo sama raznesla hvalo o drami, ker jo ni naznanila vsaj tako skromno kot premijero Druge mladosti in konstatiramo, da je občinstvo predstavi pozorno sledilo; v prevodu bi vseeno omilili besede žreti, gobec in slično, ker se nam zdi, da so dobrodošla mesta za marsikoga, da s preglasnim oddihom pogoltne nastopajočo ganjenost in nehote moti igralce in poslušalce.	j. z.
Resnica o gospodarski krizi.
(Od odličnega hrvatskega industrijalca.)
Naši gospodarski strokovni in tudi politični časopisi se mnogo pečajo — zlasti v poslednjem času — o vzrokih naše gospodarske krize. Redkokateri dan mine, da ne be-reS v kateremkoli časopisu o tem našem nadvse mučnem, pa važnem vprašanju. Čeprav stuo ta koz vana agrarna država, vendar, ako ne spravimo v nekakšen harmoničen poslovni sklad v prvi vrsti kmetijstva s trgovino, obrtjo in industrijo in ako ne prove-dffluo v tem oziru neko praktično organizacijo, ne doživimo konca te naše takozvane gospodarske krize. Faznemu bralcu časopisov ne more uiti opazka, da člankarji in kritiki o poslovni krizi pišejo o krivdi države, o krivdi poedincev, o povojni poslovni psihozi in tudi o prenapeti davčni dolžnosti. Nimam namena branili državno upravo. Sicer ona 8 tem, da ne obrača dovolj pozornosti temu pojavu, že a priori mnogo greši. Res je tudi, da nas silno obdavčevanje poslovno uničuje, res je dalje, da leži krivda na mnogih poedincih, ker so opustili naš »tari, zdravi običaj poslovnega in privatnega varčevanja — ali pravi vzrok našega gospodarskega mina je drug faktor in to so naši denarni zavodi, to je poslovanje naših bančnih institucij. Znano je, da so v oni zlokobni dobi leta 1920—1922, — v dobi ustvarjanja novih industrijskih, obrtnih in trgovskih podjetij bank« metale denar kar na cesto. Ni se vpraševalo, je li stvar poslovno zdrava ia je li zasluži kredita — banke so kredite in posojila naravnost vsiljevale delniškim družbam in poedincem. Seveda banke niso nikoli izgubile iz vida svoj bančni po-, slovni interes in mastno so zaslužile na provizijah temeljnih glavnic. Služile so pri lom-hardiranju kredita posameznih veledelni-žarjev. če so se pri poedinih kreacijah udeleževale tudi s svojim kapitalom redno s kakimi 5 do 10% delniške glavnice, so si pridržale pravico financiranja podjetja in seveda tudi pravico glavnega vpliva v upravnem svetu — potom svojih delegatov.
Žal vem iz lastne izkušnje nekaj slučajev, da so s to nerazumljivo protekcijo prišli do upravnega vodstva poedinih delniških družb popolnoma nesposobni, nekvalificirani in neveSči gospodje, kateri so le še pospeševali rum podjetja. Protesti upravnih svetnikov dotiSnega podjetja niso imeli veljave. — Kar so bančni delegati in njihovi poslovni eksponenti veleli, tako je moralo biti, tako se je moralo poslovati. Vem za slučaje, ko so banke v tej žalostni dobi tudi same kreirale podjetja, jih financirale, jih vodile kot svoje poslovne industrijske posest rime; in ko so mislile, da je prišel pravi čas, so iz podjetja ustanovile delniško družbo. Seveda naivnih ljudi je bilo vedno dovolj, ki so kupovali delnice. Redno pa so vsa podjetja in to tmatnenoma : bila kreirana z mnogo premajhno delniško glavnico. Banka je na ta način prteilila podjetje, da se v slučaju potrebe nabave sirovin in materijala in tudi prometnega kapitala — poslužuje novega bančnega kredita. Kreirali so sindikate ustanoviteljev, sindikate veledelničarjev in tudi npravnega sveta in banke so ob solidarnem i« privatnem jamstvu poedincev — dale nore kredite. Zanimivo je dejstvo, da so se dajali po dva- do štirikrat večji krediti, kakor je znašala temeljna delniška glavnica.
V	predvojnem času noben industrialec in nobena delniška družba ni mogla dobiti kredita več kakor za polovično vrednost svojega premoženja ali pa delniške glavnice. Banke so ustvarjale z nekaj ljudmi nova podjetja, same so vodile podjetja, dovoljevale so nerazmerno visoke kredite — vprašam, kdo je potem kriv gospodarski krizi? Gotovo je, da ima pri tem delničar najmanjšo krivdo!
Nastopila je pa že 1923. in posebno 1924. leta vsled porasta dinarja — denarna kriza. Banke so podjetjem kar čez noč ustavile daljnje kredite, deloma jih tudi odpovedale, in kakor so poprej bile naravnost kar lahko-mišljene z dajanjem kredita, tako so sedaj postale skeptične in trde.
Podjetja so seveda začela hirati, obrat se je vzdrževal s silo in — glede na veliko obrestno mero — z izgubo. Iskala so denar na vseh krajih in koncih. Poznam slučaj, da je leta 1923 neko podjetje vzelo pol milijona dinarjev posojila, danes, po preteku dveh let, znaša ta dolg čez 1.2 milijona dinarjev. Ysak poslovni človek ve, da v poslednjih dveh letih na Hrvaškem ni mogel dobiti kredita, kakor po 30 do 50%. Vem pa slučaje, ko so banke poslovnim ljudem zaračunavale 1X> do 2 “/oo dnevnih, obresti, kar pomen ja 55 do 73% na leto. Ali je mogoče, da se zasluži samo za obresti? Ali ni naravno, da so morala vsled tega vsa podjetja, ki so delala s kreditom bank. likvidirati ali prijaviti konkurz?
Seveda banke niso izgubile v nobenem slučaju, ker so imele v rokah privatna in solidarna jamstva poedinih sindikatov in s tem jamstvo poedincev.
Proces poslovne propasti je šel s strahovito brzino naprej. Banke so podjetja, kakor pravimo Slovenci, tirale na »kant:. Svoje terjatve so si plačale v prvi vrsti iz družabne imovine podjetja, če pa to ni zadostovalo, potem tudi iz zasebne imovine poedinega poroka. Ti nedolžni ljudje so na ta način, ne po svoji krivdi, ampak po krivdi slepega zaupanja do bank, prišli tudi ob svoje zasebno premoženje. Delniška glavnica je bila seveda tudi popolnoma izgubljena. — Nam poslovnim ljudem na Hrvaškem je to prav dobro znano, saj vsa javnost o tem pripoveduje. Predpostavljam, da mora o tem dejstvu voditi račune tudi naša državna oblast. In vendar se nihče ne gane, niti zn en slučaj ne vemo, da bi oblastvo s svojo pravično roko poseglo v te nečuvene razmere, ki se jih more označiti za mnogo več, kakor za samo cderuštvo. — Stvar parlamenta je, stvar finančnega ministra in ministra za industrijo in trgovino je, da odpošljejo komisije pravičnih, strokovnih in nepristranskih mož na sedeže teh naših mnogih in mnogih propadlih družb — in da se tam na licu mesta in na temelju poslovnih knjig ti gospodje prepričajo o pravi krivdi onih, ki so glavni krivci. Ne verujem, da bo ta apel na državno oblastvo pomagal, zategadelj apeliram v imenu sto in sto propadlih podjetij in v imenu tisoč in tisoč delničarjev, ki so izgubili svoje delniške vložke, apeliram v imenu mnogih naših starih in poštenih trgovcev in industrijcev, ki so ob vse svoje premoženje prišli, — pravim: apeliram danes na enega od gospodov narodnih poslancev, — ki pa
mora biti predvsem neodvisen od vsake bančne zveze — da se stvari poprime in da se te| nalogi popolnoma posveti. — Koliko hvaležnega dela bi ta poslanec našel, če bi se tej nalogi posvetil, Sm bi objektivno izprašal in pregledal to našo veliko nesrečo. Čeprav je večji del podjetij že ruiniran, vendar bi za bodočnost, potom zakonodaj-stva in parlamenta, preprečil ali mogel preprečiti, da se take bančne mahinacije ne bodo več prakticirale ...
Dne 0. t. m. je bila anketa velebank v Beogradu. Ker bančni ljudje ne vedo, kam bi z obilico denarja, morali so anketirati. Če bi stvar ne bila tako žalostna, bi bila naravnost smešna. Ali bi se ne moglo banke
prisiliti na najnižjo obrestno mero ta afe dajo deloma dolgoročne in cenene kredite vsaj onim družbam, katere še niso popolno- • ma uničene? Ali je to pravično, da banke za vloženi denar plačajo 5% obresti, računajo pa še danes 20 do 25% obresti za kredit? Ne gre in ne sme biti, da banke gornik H jo skrite milijonske rezerve in da gospodje • generalni in drugi ravnatelji uirvajo inilijoo-ake letne dohodke — ne gre in ne sme biti, da imajo toliko denarja, da ne vedo kam a njim, za pomoč naši industriji, obrti in trgovini pa, ko so te glavne panoge gospodarstvi s svojim nečuvenim postopanjem že itak sko— ro popolnoma uničile, imajo gluha uše«i-
m
ra
I
KUNERC
100%na čista mast iz kokozovih orehov,
zajamčeno izčiščena in hisijenična,
se zopet dobiva v vsih trgovinah.
(164)
V oklooniaku okoli sveta.
Spisal Robert Krmit.
Da, pampa se je izpremenila v nepregledno morje, a v tako, ki ima mnogo otokov. In ni bilo niti enega, ki bi ne bil obljuden z najraznovrstnejšimi živalmi, zlasti s konji in z govejo živino. Prvi so gotovo divji mustangi, zadnja pa je gotovo doma v najbližji estan-eiji, a to »najbližje< je oddaljeno gotovo mnogo, mnogo milj.
A na nobenem izmed teh otokov ni bilo prav preveč večjih živali. Videti je, kakor da konji in govedo vedo — gotovo pa jim to pove instinkt, ki pa je končno zopet le od pradedov podedovana izkušnja — da se jih ne sme rešiti prevelika množina na tak grič, ker sicer jim zmanjka krme.
Te povodnji trpe vedno le nekaj dni. Če pa se nekoč? primeri, da je na griču preveč konj in goveje živine in kmalu pojedo vse zelenje, vendar ne plava nihče k naslednjemu najbližjemu griču, tudi če bi bilo tam Se dosti prostora. Tam bi plavača nikakor ne sprejeli, tam bi se takoj vnel boj z rogovi in kopiti na življenje in smrt, čeprav so živali na takih otokih zelo miroljubne, tudi če jih muči lakota. Toda rešilno zemljo si mora vsak že preje izbrati, pozneje tega ne sme več •storiti, niti kobila ne dovoli dostopa sicer tako ljubljenemu žrebetu.
Toda kakor rečeno, kaj takega se sploh ne zgodi. Živali vedo že vnaprej, ko beže pred povodnijo ali ko jo slutijo, koliko jih sme na grič, da ne bodo stradale nekaj dni. ČezŠtevilni ali pozneje dospeli, odidejo sami od sebe, da si poiščejo še pravočasno manj zaseden grič.
Na otokih pa najdemo še tudi vso divjačino, ki poživlja pampo, razne antilope, jelene, nanduse, trape časih tudi pantra.
in
Morda bi kdo mislil, da panter, ki mori včasih iz gole krvoločnosti in onemogoči ovčjerejo v nekaterih krajih Južne Amerike, da ohladi tu enkrat svojo strast.
A to se ne zgodi. Zdi se, kakor da ima roparska žival popolnoma drug značaj. Božja zapoved jo je iz--premenila v pohlevno ovoo. Ali naj morda verjamemo, da se tak star panter, ki je vidal povodenj vsako leto, tako zelo boji vode? Naj bo, l*ik*r hoče na otoku roparska žival niti ne misli, da bi davila antilope in njen glad mora biti že silno velik, da naskoči eno izmed 'njih.
O teh izpremembah, zlasti o povodnjih, nam pripovedujejo tudi naši lovci, da sta se rešila na isto drevo zajec in lisica in dogodil se je čudež, lisica se je bala zajca in je rajo lovila ribe in zobala jagode, kakor da bi raztrgala njega.
Kače se zalijejo za časa povodnji v blato, kjer spe in sploh ne dihajo. Južno-ameriški divji zajci in morski prešički pa se naselijo le v takih krajih, kjer sploh ni povodnji. Te živalice izpodgrebejo včasih pampo več
milj daleč, tako da konj sploh ne more dalje, ker ser vdere pri vsakem koraku.
>In tamle en človek!« Leonor pogleda v ono smer. kamor kaže Adamova roka, vidi majhen otok An na njem približno dvanajst konj, goved in drugih četvero-nožoev, a nobenega človeka.
»Skrivalnice se gre.«
>Kaj?«
>Skril se je za ležečo krava«
»Pravzaprav je to čudno, da se človek, ki se mora tu nekaj časa igrati Robinzona, skriva, ko zagleda vozilo.«
»Gotovo ima slabo vest.«
>No morda je pa mož, ki še nikoli ni videt motornega čolna in se ga boji.«	1
Človek med živalmi je bil tako čudna prikazen, da je Leonor mnenja, da je njena dolžnost, da stvar natančneje preišče. Zakaj človek potrebuje še drugo hrano, kakor le travo in če nima noža, potem mora tako-rekoč vgrizniti v živega vola, da si utolaži glad.
Avtomobil je še precej oddaljen od griča. Adam je napravil svoje odkritje, o čemer pa Leonor še vedno dvomi, skozi daljnogled. Slučajno ga je nameril prot1 onemu otoku in v istem trenutku so mu je zdelo, da vidi, kako izgine človeška postava in tedaj je bilo lahko mogoče, da se je zmotil.
Maksimus pelje naravnost tja, potem počasi ki-og-inkrog otoka, živali se razburjajo; konji rezgečejo, kia-ve mukajo.
Da omogočimo tudi p. n. ljubljanskemu obCinstvu udoben nakup svojih priznanih, deloma svetovnoznanih specijalitct,
smo otvorili 19. detembra tl. svoio podružnico
v Prešernovi ulici Sle v. S
lokal cvetličarne H e r s iti e n s lc y).
V	tej, po izvirnih umetniških načrtih docela novo opremljeni prodajalni bomo rudili svojim p. n. ljubljanskim odjemalcem: vse običajno drogerijsko blago, tako kemikalije, zdravstvene in kozmetične preparate kakor vsakolake potrebščine za postrežbo in nego bolnikov, dojenčkov Itd. v bogati izberi in kar naj-boliši kakovosti. Še posebt] si usojamo opozoriti cenjene dame na svojo Izredno dobro asorllrano zalogo najizbranejših francoskih mil, parfumov in drugih lepolil. — P. n. fotografom in ljubiteljem fotografije smo na razpotaco z aparali, ploščami, papirji in drugimi potrebščinami jiajslavnejših francoskih In nemških tvornic.
Za točno postrežbo in solidne cen® jamčimo s polnim ugledom, katerega si je stekla naša tvrdka v svojem dosedanjem poslovanju Širom Jugoslavije*
Drogerija MSANITA8W
CELJE
r. z. z o. z. v Ljubljani
MESTNI TRG ŠT. 6
sprejema rloge na hranilne knjižice in tekoči račun ler iih obrestuje najugodneje. «WHniHiiniiimummiiiiiwmnHmiiiiwiiHiimwwiiimwiinmHimMmiiiMiniumnMMMji.,.
TRGOVSKA BANKA D. D
V •*
vprašanji
prosim!
Ali so Vam znane
velike ugodnosti naš© božično reklamne prodaje?
Ali ste se Iste že udeležili?
A&a še ne, storite to nemudoma. Urerjeni smo, da bodo našo pošiljke napravile Vam, kakor Vašim dragim neismerno veselje. Jouli Vi bodete prijetno presenečeni kakor vsi oni, ki so naše parfume #o naročili, o čemer nam priča nebroj primalaih dopisov, od katerih nekatere spodaj navajamo.
Da seznani mo širšo publiko e našo itborao speoijaiiteto parfumov, aranžirali amo božično reklamna prodajo, katera nudi udeležen-ion irvanredne ugodnosti.
Udeležba pri naši reklamni prodaji upravičuje vsakogar, kdor isaroči
6 steklenic najfinejšega »0DE0N«-parfuma lepo sortiran v kartonu za samo Din 65,—
(namesto Dia 90'—) ra sledeče: imrtaTkrr*	P*1	raodelitvi	60 velikih nagrad po nastopnem
1 nagrada	v skupni vrednosti . .	.	.	.	Din	50.000.—
2 nagradi	po	Din	10.000.—, skupaj	.	.	.	Din	20.000.—
4 nagrade po Dm 5.000.—, skupaj ... Din 20.000.—
2 nagradi	po	Din	2.000.—, skupaj	.	.	.	Din	4.000.—
10 nagrad	po	Din	1.000.—, skupaj	...	Din	10.000,—
41 nagrad	po	Din	500.—,' skupaj	.	.	.	Din	20.500.—
iLi rwi rs^e^*Ti	posebnih nagrad	v skupni	vrednosti
na u	“*>».	da »oni povprečno	vsaki tretji	naročnik
^ P* v ugodnem slučaju lahko odpade nanj še ena izmed velikih nagrad do 50.000 Din.
Pošljite tedaj takoj po nakamiri ali v den. pismu znesek Din Go,— ((naroči se lahko tudi več kartonov naenkrat), nakar dobite obratno ■aso kramo zbirko 6 steklenic >Odeon<-parfuma. Vsaki pošiljki je pritožen kupon a tekočo številko ter razdelilni načrt na nagrade, s ®matr* utrinjajočim se vsak naročnik. Vlaganje ozir. porar-oenvev kuponov za velike nagrade se vrši pod nadzorstvom kr. notarja.
Kako	pišejo naši naročniki:
Turpnfalv "rt*’'«,	°?u9 v“ i"??'*11*', Ker	™ ** pri sv»i>1* ®o*a«iN
«5 Dm Vam pošiljam pos£b*T	e«	karton.
^	v	ranici veliko veselje. Tako lepe izbere^ste-
mmebno nagrado PošLIite	ovrtku	Dhil\	P^i*naaieo	za
IPrtlagam.	^oeijite	mi	prosim	fte	dva kartona po 6 steklenic. EnWk Din 180,—
«et»o	™	PoUlJ.tvi	mn	aobil»Mprf*n»nie“»n‘po-
»Klnleo' PoŽSite	lfV.^	* k4rt0n9 8era •*»	r	enem	1	pri-
aSMIIo a* n*r»£Uo p i“ Ukl>i *® dT» karton*. Tudi ve« mojih prijateljic »e Je
neoaa^°®*. kajti naš« reklamna prodaja traja samo do 17. de-•a. Tudi VI bodete a našo pošiljko zadovoljni!
>ODEOS< tranica kosmet. predmetov in parfumot.	k
Ljubljana, Vegova uiloa s/a.
VEČJE IN STALNE VLOGE OBRESTUJE PO DOGOVORU
 -----------------------um.........miiimiiiiiii-niiiiniiimiiii- ......
Posojila daje proti popolni varnosti na vkn(ižbe, poroštva in proti ustavitvi.
4)
C
4)
0
Ij3as3i=jic3caac3ac3caj=i3c3j=ac>cac*cis3ajsiaa Najbolje se kupi brez dvoma {j
„PRI NIZKI CENI« B
Ignac Žargi - Ljubljana
Sv. Petra cesta.
Nudi cenj. odjemalcem veliko izbero raznega perila, nogavic, rokavic, zimske lrikolaže ter raznih volnenih površnih jopic, jumperjev, moških sviterjev, otročjih obleke in jopic Q itd. Nadalje raznih vezenin, svile, kravat ter sploh veliko izbero za krojače in šivilje.
g
41 S
_ S
OS c
N
0
Poslovne knjige.
P. n. bančnim zavodom ter industrijskim podjetjem dobavljam poslovne kmige itd. po posebnem naročilu v fini in trpežni vezavi v najkrajšem času.
Knjigro veznica in čr talnic a
A. JANEŽIČ, Ljubljana
Florijanska ulica štev. 14
PREMOG -
Voffna mu 1/0. -
Stekleno
•trdno opeko imajo stalno ▼ i logi Združene opekarne d. d. Ljubljani.
Izurjena stenograiinia
in strojepiska z vešletno odvetniško
prakso išče službe. Gre tudi na deželo. Ponudbe prosi na upravo lista pod: »Vestna*.
O/a mladi gasjjdičiii
Slovenki, inteligentni, privatni uradnici v Ljubljani, želita radi pomanjkanja znanstva stopiti v korespondenco z mladimi gospodi od 18—25 let. Le resne ponudbe s sliko na upravo »Narodnega Dnevnika* pod. šifro »Ljubezen«, »Zvestoba«.
50.000 Din
posijila išče izumitelj umotvora epohalne važnosti, odnosno bolje situiranega so trudil ika. Cenjene ponudbe poslati na upravo lista pod mačko »Izum«.
Gospodična
Vsak hoče v Božiču in Novem letu
napraviti svojinj veselje s primernim darilom In to je le mogoče, če iste kupi pri tvrdki
JOSIP PETELINC - Ljubljana
j	ki ima veliko zalogo žepnih robcev, rokavic, nogavic, plete-
■	nine, srajce za gospode, toaletne potrebščine, sunoveznice,
■	angleške sifone, fine klote, vezenino, čipke, torbice, nahrb-
1	nike, police in še veliko, veliko drugih lepih in potrebnih
stvari po znatno znižani ceni. — Na veliko in malol
Prvovrstne
parfume in koiinske vode
tudi na vago priporoča parfumerija
„STRMOLl“
LJUBLJANA, Pod Trančo ši. 1
.VINOCET.
Stvarna vinskega kisa, d. z e. z., Ljubljana, nu#
in najokusnejši ntmizni kis i/ vinskega kisa.
JU" jt*«aiii«vttjlc ponudbo 1
Trhnffno In higijemčno najmode^nej* urejena kisarna v Jugoslaviji. *
***♦*»: UtAfesa,	tasta	Ha«, la, L aadstnej«.
Nepotrebna s rb za božično in novoletno
darilo, ker je| vrdka
JOSIP PETELINC - Ljubljana
zoiiala v to lurho cene Slvainla strojen M kolesom namke „6RITMEfl“ „PH&81X“ „fl0l!R“ n lO
Usodna nbroCna oaplttcaa.'”-”
bi ljubi šport, želi poznanja z ioteii-geatom šport alkom v srrbo ekupnLL idetov. Peandba na upravo listo * slik« pod lifro »šport«.
»Opeka
zidake priporoča opekama
•EM0NA“ 0. D.
v Ljubljani — Tovarna na Vibi (Brdo) — Pisarna v Mihovi oljko! 3, prtličje.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE ŽELI
gostilna in kavarna
.CENTRAL'
(poleg Zmajskega mosta) Se priporočata za obilen obisk
Štefan in Ana Miholič
Izšla je
Blasnlkova
Razpis.
Pokojninski zavod za nameščence v Ljub* Ijani oddaja
mizarska dela
pri gradbi stanovanjskih hiš v Mariboru, ob Kralja Petra trgu.
Mizarska dela se oddajo za štiri hiše skupno ali za vsako hišo posebej.
Interesentom, našim državljanom, so na razpolago pogoji in proračuni od 28. decembra naprej ob uradnih urah v pisarni zavoda, proti plačilu nabavnih stroškov Oferte je vložiti do 11. januarja 1926 do 12 ure priložiti 5% jamščine.
■
■
:
s
5
■
■
8
■
■
«
za navadno leto 1926,
. ki ima 365 dni v'
»VELIKA PRATIKA* Je najstarejši slovenski kmetijski koledar, koji ja bil najbolj vpoštevan že od naših pradedov.
Tudi letošnja obširna i»-daja se odlikuje po bogati vsebini, zato pride prav vsaki slovenski rodbini. — Dobi se v vseh ttgovinah po Sloveniji in stane 5 D. Kjer bi jo ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisniei pri
J. Blasnika nasledkih
tiskarna la litografUM zavod
Ljubljana, Breg štev. 12
■r
s
s
Podružnice: Maribor, Kamnik, Novo mesto, Ptuj, Rakek, Konjice, SloVenjgradec
Dunajska cesta št. 4 (v lastni Stavbi) Ekspozitura: Prevalje
__	Brzojavke: Trgovska
Kapital in rezerve nad Din 19,000.000*— Telefoni.* isv, id«, 4ss
Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulanineje.
Pesnik mu je dal lepo ime, kemik pa idealno sestavo
mseriranje v NARODNEM DNEVNIKU
POPOLN USPEH!
Terpentin je že od nekdaj znan kot izvrstno sredstvo za čiščenje madežev in ga uporablja kot tako vsaka ‘	'	"gospodinja.	Kakovost Zlatorog mila je
povsod znana, kar dokazuje njegova splošna uporaba in priljubljenost.
Inteligenten
mlad gospod, osamljen, ker mu všakdanjemalenkosti ne zadostujejo,’ želi spoznanstvo z enako gospodično, oziroma' samostojno damo, (ne čez 26 let). Poznejša ženi lev ni izključena. Cenj. dopise pod: »Aphrodite« na upravo lista.
Ta dva mogočna čistilca sta združena v »Zlatorog terpentinovem milu« v ne-prekosljivo pralno sredstvo. Napravite tudi Vi poskus in kupite to idealno milo — v vsakem tisočem komadu je vprešan zlatnik po 10 frankov. Mogoče, da imate ravno Vi srečo in najdete
upokojeni samski državni uradnik se
■sprejme kot tajnik večjega, odličnega podjetja v Sloveniji. Ponudbe s curriculum vitae pod ■ »Tajnik« na upravo tega Lista do 31. dec. t. 1-
mm ¥
mw
Najboljši švicarski pletilni Stroji na svelu znemke
DUBIED
obrt in industrijo. — .Edina tovarniška zaloga za Slovenilo *
OSIP PETEIINC, LJUBLJANA
blizu Prešernovega spomenika.
TEOSFON 553
- SIMON
Za tiskarno -»Merkur« v Ljubljani Andrej Sever.
Izdajatelj in odgovorni urednik ŽELEZNIKAR ALEKSANDER,
SLAVENSKA BANKA D.
DRUŽN1CA LJUBLJANA
obrestuje vloge na knjižice in v tekočem računu najpovoijneje. — Obavlja vse bančne posle najkulantneje.