PR'O VE PODPORNE JEDNOTE rato af Rudarska mezdna konfe- f 125,000 rudarjev involviranih v obnovljenih pogajanjih. Razna znamenja kažejo, da se bodo magnatje podali glede mezde, če pridobe Lewisa in druge voditelje za ustanovitev "skupne komisije," s katero omrežijo rudarje na nov način. Chicago.—V sredo zjutraj so se obnovila pogajanja med rudarji 12. distrikta (Illinois) U. M. W. A. in lastniki premogovnikov v Illinoisu. Konferenca se vrši v hotelu Auditorium. L Rice Miller, vodja premogovniških baronov, je rekel, da bo konferenca morda trajala štiri dni, predeh bo znan kak rezultat, kajti "operatorji se še niso nič premislili glede svojih zahtev/' lllinoiski distrikt, ki je organiziran stoprocentno, je težišče centralnega zapada in od izida te konference zavisi usoda 75,-000 rudarjev v Illinoisu, pač pa tudi 50,000 rudarjev v Kansa-gu, Missouriju in Oklahomi. Pogodba, ki bo sprejeta v Chicagu, bo obveljala tudi v bližnjih di-striktih na centralnem zapadu. V Indiani obratuje že mnogo premogovnikov po jacksonvill-ski lestvici in ostali se hitro podajo, če bo ta lestvica ponovno sprejeta v Illinoisu. Najtežje pojde v zapadni Pen-ni in Ohiu, kjer baroni posku-. šajo obratovati z "open sho-pom," a tudi na ondotne barone bo polom izpora v centralnoza-padnih državah deloval katastrofalno prejalislej. Kakor vse kaže, bodo illlnols-ki baroni pren&oga priznali ^a-ro mezdo, poskušajo pa doseči kompromis oziroma zahtevajo koncesijo od rudarjev, da ne izidejo popolnoma praznih rok iz konflikta. Kaže pa tudi, da John L. Lewis in drugi voditelji rudarjev morda pristanejo na to koncesijo. Znano je namreč, da so bili voditelji zadnje mesece v neprestani posredni zvezi z baroni; izmenjana so bila razna neformalna mnenja in načrti za spravo. Lewisu je največ na tem, da ostane stara mezda. Za to zahtevo pa je pripravljen žrtvovati nekatere druge stare pravice organiziranih rudarjev. Kolikor je znano v tem momentu, zahtevajo illinoiski magnatje nekakšno skupno komisijo, obstoječo iz dveh rudarjev in dveh operatorjev ter petega "nevtralnega komisarja," ki naj izdela načrt bodočega obrata rovov in sklepanja pogodb. Komisija ima izdelati tudi nov načrt dela, na podlagi katerega bodo lastniki rovov lahko instalirali nove stroje in skrčili število rudarjev. Skratka: prihraniti hočejo na zmanjšanem Številu-delavcev, ako ne bodo mogli na znižanju mezde. . Kakor poročajo, je Lewis pripravljen sprejeti načrt "skupne komisije," je pa proti petemu nevtralnemu komisarju. On jf mnenja, da zadostujeta po dva člana od vsake strani. Slavka Maoaelaifceneev u vzhod« Boj od Baltimorja do Greens- bora, N. C. — Počasi sklepajo gospodarji pogodbe z organizacijami. Washington, D. C. — V mezdnem gibanju ao gledališki uslužbenci od Baltimorja do Greens-bora, N. C. — Organizirani u-službenci zahtevajo nove pogodbe, a z njimi vred tudi nove zahteve. V Baltfcnorju so vodstva 47 kinogledališč pretrgala poKajanja z uslužbenci in so organizirala kompanijsko unijo, ki bo poslušala glas gospodarjev. Vodstva kinogledališč, ki# se nahajajo v notranjem mestu, so Podpisala pogodbo z organiziranimi uslužbenci. V Washingtonu se pogajajo fMbeniki in delavci na odru z ravnatelji gledališč. Godbeniki naj prvo zahtevali $86 na te- vodstva odklonila novo po-•odbo. (Xr»Hka paraliza ie ni epidemija. ^ ashmgton. Otroška pa-ral"a. ki m sedaj pojavlja po v* državah Unije, še ni razvi-u da bi se jo Imenovalo epide-m,K |K)roča tukajšnji sdrav-"u>ni urad. Doaedaj se še ni ri*vila, da bi zadoblla tolHco ne-Jarnf^ti kot jo je prizadela leU 191 r» Največ slučajev otroške ^ralize je bilo poročanih kon-av iruaU iz države Maass-rhu^tta, namreč 56, najmanj pa 17 w 'onsina, kjer sta bila aa-dva. V Ohlju ni bilo pa no- U» r„. Ni borzi zopet plešejo okoli zlatega teleta Vrednost delnic gre kvlško. — Borzijani vriskajo veselja, z njimi pa ves ameriški finančni svet. «New York, N. Y. — Ples okoli zlatega teleta, ki se pleše že tri leta z večjim ali manjšim počitkom, in pri katerem vedno plačajo oni, ki so zeleni v borzni igri, je po kratkem prestanku zopet znova pričel, ko so zopet pričeli kupovati delnice. Cene delnic so pričele plezati kviŠko in so najvišje v letošnjem letu. Kompanije, katerih delnice so poskočile v ceni, so sledeče: American Smelting, American Can, Baldwin Locomotive Works, Woolworth in United States Steel korporacija. Na borbi se je raznesel glas, da bodo letos dividende izredno visoke in kupci so pričeli segati po delnicah. Delnice New York Central In Southern železnic so tudi v visoki ceni. Kaj pa delavci? Ti so večinoma neorganizirani razen na železnicah. Njih mezde niso šle kviško, njih število se je znižalo zaradi vedno bolj izpopolnjenih strojev. Njih delsvns moč je opešsls, v kolikor so se postarali. _ Stoletna starka umrla. , Quincy, HL» 8. sept- — Najstarejša ženaka te okolice, mrs. Mary Halbower, stara 104 lets, je včersj umrla na svojem do-mu v Wsrsswi, III. Zspuščs štiri sine, eno hčer in več vnukov. CMcéyo, III., četrtek, 8. septembra le b —tka »M, mi «f oa.1 iti?. Subarrlpiton »6.00 proetorli an? a u««šdi Afi, Offtos of rabbei Mmt 1S67 South Ijvuli JsAvi. ratopkoM. II*WI a 4661. ÔTKV.—NUMBER 211 Seaater Trammel ieli le pokorno * Inozemsko Mam Za nepokome tu jeze make delavce je po njegpvem mnenju deportacija še premila kasen. Washington, D. C. — Senator Trammel iz Floride je pravi idejni potomec nekdanji^ južnih suženjskih baronov, ksjti po njegovem mnenju bi ae morali vsi tujezemski delavci de-portirati, ako z oslovsko potrpežljivostjo ne prenašajo izkoriščanja v tovarnah. Svoje navdušenje za deportiran je tujezemskih delavcev je povedal približno takole: Minole demonstracije ob času Sacco-Vanzetttjevega dogodka pokazujejo, da je potreba, da se od ameriškega obrežja drže proč vsi tujezemski anarhisti In »vsi drugi, ki so sovražni ameriški vladi, če ao pa tukaj, naj se pa deportirajo. Prijazno čutim napram tuje-zemcem, ki pridejo v Ameriko, postanejo državljani in so lojalni napram deželi, ki jih je sprejela, ampak vsi tujezemski anarhisti in vai rdečkarji, Iti ne verjamejo v našo vlado in ae puntajo napram ameriškim institucijam, naj se po mojem mnenju deportirajo. Človek, ki izda svojo zaatavo vojnem času, je ustreljen ob' solnčnem vzhodu. Tedaj deportacija ni tako huda kazen za one, ki v mirnem času kujejo zarote za strmoglavljenje vlade. Ako postave niso dosti ostrs za deponiranje anarhistov ici rdečkarjev, ki ogrožajo naše ameriške ideale in aiatem vlade, »d ntma iMra, tedaj* sem *a to, da se naše poatave pooatre, da se lahko tudi tujezemci poženejo nazaj v dežele, iz katerih ao prišli. — Bomba razdejala garažo. Chicago, 8. aept. — Zgodaj danes zjutraj je bomba razdejala pročelje Hi-Claaa garaže na 3439 Fifth aveniji in drugače demoliraU poalopje ter napravila škode za $2.500. Sede« na jat ribičev stopile. Oalo. Norveška. 8. sept. — Blizu Islsndije je neki norteški ribiški čoln zajela silna nevihts k» čoln ae je prevrnil ter 17 ri- tfa pojava otroške parslke. blčev Je utonilo. Stavka sove vrsto! Poštni delavci v Franciji bodo delali na ameriški praznik v znak protesta proti eksekuclji Sacca In Vanzettija. Paril, 7. sept—Stavka z de- loml To je nsjnovejša forma delavskega boja in protesta. Poštni nameščenci v departmen. tu Bouches-de-Rhone j, so včeraj odglasovali, da bodo dne 10. septembre delsli ves dan v znak protesta proti justičnemu umoru Sacca in Vanzettija. Vlada je obvestila vse javne nameščence, da imajo tega dne prosto, kajti 19. septembre je v Frsnciji nsrodnl prsznik v po-čsst delegstom Ameriške legije, ki otvorijo svojo letno konvencijo v Psrizu. V splošnem Je U dsn oznsčen kot "Ameriški dan." Nameščenci pozivajo tudi druge delavske organizacije v Franciji, da na enak način zaatavka-jo dne 19. septembre., Polet okoM sveta Američana se bližata Kitajski. Begun, Burma, 7. sept. — Ameriška letalca Brock in Schlee, ki sU ns poleUT okoli «vats, sta danes zjutraj prispela semkaj iz Kalkute, 666 milj daljsve. Prihodnja postaja Je v Indo-Kini. Avljftlka se prl-tožujets, da je vročina neznosna In polet ponUja zelo dolgočasen. Dosledno odklanjata vse ofk-ljelne sprejeme in felicita-cije, ki so jlms ns ponudbo. Roparja in pasjs dirka. Chicago, 8. sept, — Medtem ko so se v dirki podili pai za električnim zajcem na dirkaH-Aču South Shore Kennel kluba, ■ta dva čedno oblečena roparja okradla blagajnika za $*O0 do-larjev. Nad tritiaoč ljudi Je biki navzočih pri dirki peov. ITALIJANSKI KOTT FsŠlstovaka milica pošre akoraj sto šestdaast mUiJonov lir ns leto. — Dsportacije protifa-šlatov ae tajao Ae vedno vrše. 2eneva, dvka. < (I. I.) Nekateri nasprotniki < fašizma v tu-jezematvu Še vedno upajo, da monarhija naatopi proti fašizmu. Taka upanja ao prazne sanje in da ae te toliko preje razblinijo v nič, je debro, da se objavijo informacija, ki ao dosegle tiskovno agencijo I. I. iz popolnoma zanesljivih virov. Pred kakimi tremi tedni je šel poslanec Giolltti v Rim in je imel pomenke s svojimi prijatelji Salandro, Solerijem, Orlan-dom in Bonomlnum. študirali ao težki poiošaj a političnega in gospodarskega stališča in Giolltti je prejel nalogo, da kralju aporoči mnenje njegovih prejšnjih ministrskih predsednikov, ki so bili zvesti llužabniki monarhije. Kralj ifi sprejel Giollttlja ob tistem Času kot generala llado-glia. Giolltti je kralju povedal mnenje svofih prijateljev, ps še vodilnih Industrijalcev, ki menijo, da se 6aŠizs* nagiblje proti neki vrati goapodarskega boljševizma, da ae vtbudi jeze ljudskih mas. Kralj Je poslušal argumente Giollttlja, kateremu je koncem avdijence odgovoril: "Vse, kar ste mi povedali Je ze-lo interesaatno. Vseeno vas opominjam« kralj, lament, ako mam prav aem ustavni postojl par-imenu. NI-nobenega namena, kaj atoritl» da se lzpremeni dan j i poloftaj. Dalje vas moram obveatitl, da Je del zbora, ki je -sedaj v sedlu, le akušsl me spoditi s prestola, -da. Jaz ne pod-vzamem ničesar, kar ovira ta razvoj." Tistim, ki še niso odprli svojih oči, naj aluži to, da spregledajo, da se boj proti fašizmu ne da ločiti od boja za vzpoeta-vitev republike. Ako ae pazno Študirajo račun-aka poročila glavnih fašlstov-sklh uradov, tedaj ae dobe Iz njih stroški, ki gredo zs vzdrževanje fašistovske milice. Zato fašistovako napravo, ki Je hrbtenica fašistovskegs gibanja gre 60,810,000 Ur na leto. Tako se čita v poročilu flnsnčnegs ministra. V računskih knjigah ministra za notranje zadeve najdemo nadaljnih 30,000,000 lir. Ta denar gre za ogledovanja na meji. Petdeeet milijonov Ur gre za politično špljonlranje, deset milijonov lir pa za drugo sluftbo. Gozd n s fašistovaka milica sUne 7,800,000 lir. Teko ae nsbere čedns vsota 167,610,-000 lir za fašietovsko milico. Tajne deportadje ao še vedno na dnevnem redu. Položaj na otokih, na katerih žive izgnanci, je atrašen. HANAU8M Swdcn fte plene. y -M, Washington, a C. — V j>oli-tičnih krogih se Širijo govorice, da predaednik Coolidge zopet kmalu poda izjavo, v kameri ae odločno odpove kandidaturi' v republlkanaki stranki. Polltičarji države Mu^achu-setta pripravljajo počasi delegacijo za republikansko konvencijo, ki ne bo imela stroge direktive, da glasuje za Coolkiga. Ako Coolidge ne ustavi te politične predata ve, govore v političnih krogih, tedaj bodo tej dršav! sledile druge države. de nekaj časa in propaganda za primarne Volitve bo pričela v nekaterih državah. Zmešnjava bo še večja, ker podporniki Hoover j a in Lowdena v Južnih in zapadnih državah ne bodo molčali, amittk ae bodo prav pridno oglašali. Konservativni republlkanaki kandidatje Hughes, Dawes In Longworth prihajajo v zadrego .zaradi Cool-idgevega molka in njegove nejasne izjave. In za to pričakujejo v političnih krogih, da Cool-idge kmalu določno spregovori. Edini Lowden ae ne briga, kaj poreče Coolidge, kajti njegovi podporniki naznanjajo, da od-pro glavni stan za njegovo propagando v hotelu Waldorf-Astoria v New Yorku. Daaeo pripravljen M na eloktrlftpl stol Dokazati hoče. da elektrskacija ne uamrtl človeka dokraja, pač pa umre kasneje mod ras teleaovanjem. Kopenhagen, 7. sept—Danski pisatelj Thorkild Barford je objavil včeraj v tukajšnjem Hitu "Polltiken" članek, v katerem pravi, da Je pripravljen Iti v Boston In sesti ha električni stol, ns kstsrsm sta umrla Ase-co in Vsnzett! ter pustiti, ds spustijo vsnj ravno toliko električnega toka kot so v Sacca in Vanzsttijs, sko mu držsva Ms*, sachusetts plača potne stroške In dovoli eksperiment. Ponudbs je rezultat vroče dis-kuzije po vsej Dsnški, ki Je Izbruhnile po olektrokucij! Bacca in' Vanzettija. Vsi zdravniški profesorji na Danskem trdijo, da elektrika malokdaj ubije člo-veka in lahko ga Je oživeti. Profesorji pravijo, da Sacco in Van-zettl nista umrla na stolu, temveč pozneje, ko so ju zdravniki raztelsaill. Barfordt ki se Jt tudi udeležil diskuzije, je zdaj voljen Iti v Ameriko, da dokaže to, kar izjavljajo profesorji. Nasprotna stranka pa pravi, ds Bsrford Ishko doksže na Danskem—nI mu trebs Iti 'v Ameriko. / ZKLKZNIAKA NEZGODA. Ali pride do sporazuma na premogovnem polju? Govorice se širijo o prlČetVu dela okoli dne petnajstegs septembra. — Jacksonvlllaks " mesdns lestvips oatane. Chfrago, III. -. Dnevnik 'Chicago Dally Journal" poroča, da ima is zanesljivih virov podatke, ki govore, da bo stavka rudarjev v illinoisu izravnana dne 16, septembra. Ti viri pripovedujejo, da ao premogovniški podjetniki priatall, da ponove jackaonvlllako mezdno lestvico. Rudarji ao zahteval^ da se s dnem prvega aprila nadaljuje jacksonvillaka uigodba, podjetniki pa niat hoteli ničesar slišati o tej aahtev! in posledica j* bila, da Je delo v premogovnikih počivalo. Brez dela je bilo okoli oaemdeset tisoč rudarjev zaradi podjetniške trmogla-voatl. Podjetniki trdijo, da niso mogU plačevati jack son v lll-ske mezdne lestvice zaradi konkurence. . Premog Je prihajal Iz Kentuckyja bi drugega južnega premogovnega polja na Čikaški trg. Viri poročajo, da ao ae podjetniki naveličali dolgega prazno-vanja In gledanja, kako prihaja premog la Južnih premogovni- Í kov na čikaški trg, pa ao bili pr volji pristati na sporazum drugimi besedami to pomeni, da so premogovniškim podjetnikom pošle premogovne zaloge, ki so jih nagromadili pred dnem prvega aprila, stavkokazev ' ne morejo dobiti In ao pri volji skleniti pogodbo z rudarji. Rice Miller, predsednik organizacije illinojsklh premogovniških podjetnikov in laatnik dveh velikih prvmogovnikov pri Millaboru, 111., Že pripravlja avo* ja premogovnika, da prične s delom. ' la drugih premogovnih okrajev poročajo, da ao v nekaterih premogovnikih pognali vet«rriloe in da popravljajo Jamice sa delo. Rudaraka organizacija je od dne prvega aprila sklenila pogodbo že a več podjetniki in tako izolirala najbolj trmoglavo podjetnike. V dlatriktih St. Clalr In Madison je priznana jacksonvillska pogodba v več ko dvajset premogovnikih. Včeraj Je prišla konferenca med podjetniki in rudarji. Od te konference Je odvisno, ako Ja resnica, da prično s delom dne petnajstega septembra v premogovnikih države Illlnoia. Polet Iz Amerike v Mm Monoplan "Old GloryM a tremi možmi poletel v torek popoldne čea morje, v -redo sjutraj je pa že klical na pomoč. Harbor Oraoe, N. FH 7. sept, —Kanadsko letalo "8lr John flÉrtlng" Je danes sjutraj poletelo proti I^ondonu v Angliji. New York. 7. aept. — Dva potniška pamika, ki ploveta v Ameriko In ameriške bojne ladje Iščejo "Old Glory" na poletu v Rim, ki Je danea zjutraj ob treh klicalo na pomoč kakih 800 milj od ksnadakegs obrežja. - New York, 7, aept. — Radio Corporation of America Je danea zjutraj prejela brezžično poro-čUo dveh pamlkov, ki sts javila, de sta slišals 8 0S, klic ns po-moč, ki Js nedvomno prHel z monoplsna "Old Glory". Old Orchard, Ms. — Monoplan "Old Glory", kl ga |>llotlrata Lloyd Bertaud in Jamea I). Hill in a katerima potuje Philip Payne, urednik Hearstovega lista "The New York Dally Mirror", Je v torek p°p«ldne |m>Io-tel čez Atlantik proti Rimu. le- talci so vzeli akth otokov II črto In $i>m preko Azor panije. Črta J« dolgs približno 4100 milj in če pojde . vss v redu, mors "Old Glory" dospeti v Rim v četrtek ofMildne. Polet Je Izrsčunan na 41 ur. letalo nosi MMN) galon gazolina In Ima radio za oddajanje poročil. Preden se Je letalo dvignilo v zrak, Je bila na letališču Izvrše-na verska ceremonija. James F. Mullen, župnik Irske fsre v OUI Orchard^, je blagoslovil letalo in ga poškropil z žegnano vodo, zjutraj Je pa čltal ekatra mašo za srečen polet. — Znsčll-i no Je to, da Je letak» "Old Glo-San FranrWo, CM. — Brzo ry" Istega Fokkerjevega mode vlak Southern Pacific železnice |la kot n«ar*čnl "St. Raphael' je skočil raz tir pri poetajl Zamora, C al. Trije potniki ao ra- ki Je pred enim tednom poletel Iz Anglije v Kanado z dvems dobili t«fžke poškodbo, okoli tu-1 možema In 62letno nemško prin-caU pa lahke. TIr Je zapustilo|c4.ae in ae pot*m Izgubil. Tudi deeet paaatirekih voz. to letalo Je bilo izgnano po «amem škofu, preden sis šlo v j zrak in pogubo. "Old Glory" Je v torek zvečer ' redno pošiljsls radiodepeše s Dotegatje Uge narodov govore o raioroieaja Holandlja predlaga "moralno razorožitev." Ženeva, 7. sept—Male drža-vt ao predložile več načrtov ra-«oroAeaJa na osmi alttipUlifi Lige narodov, ki je adaj v teku. Van Bloklanda, zunanji mlnlater Holandlja, je predložil včeraj reaolucljo za "moralno razorožitev" Kvro|ft>. Njegova želja Je, da se oživi protokol neagre-alje la leta 1924. Angleži so to reč sprejel! zelo hladno. Bolj se zanimajo Nem« ci. Poljaki imajo svoj načrt za "severnovzhodni Iravila, da ar<-tira laatnike neke pivovarne |r pobili, da IHI HHi milj na uro žganjarne ter zapleni pijačo. Ko «n da Je vse v rndu. ZiMlnJe po- . „ »redo ob treh ge je sngleškl je dospela na lice mesta, Je Izvedela, da So Jo pri delu prehi- ličilo je prišlo v zjutraj. Ujel teli za petnajst minut drugl|p«™'»< "Uaonla", ^ ™um*\ prohiMškl agent Je. ki so fte d- i* P™* U^MÏÙ' 1 li« rt a udov v Rim Je fi- nanciral William Randolph Hearst, xoanl čaenikarskl meg raat. / . . »o fte iU" s¿rjMv<»- lo oprsvill. Zaplenili Varno, kl Je vredna $26,060 in aretirsli eno oaebo na 9061 North Rockwell streetu. K/ Chicago.- V torek Js izgleds-lo, ds se stsvks kinogledslišklh delavcev obnovi. Vodstvo unije Je nsmruč predložilo Isstnl-kom kinov In vaudevillov zahtevo, da morajo izplačati mezdo delavcem za vseh šest dni Ispo-rs. I*sstnikl ao se nekaj časa otepali, a ko Je vo^tvo ¿apreti-lo, da |»okliče delavce n« štrajk, ao se udali In iKNiplaali, da Izplačajo $182,400 mezde za ves teden lz|>ors. Kajiek prihaja » šaarfts Tokio, 7. Nept.—InformscIJs la ursilnih krogov se glase, da Je general Tiang ITkJšek, bivši generalUnImo kitajske rsvolucl-' Jonsrne srmade, danes odpotoval v %dru*ene države. Iz Kltajoke nI nič posebnega Trije okrsJI za razširjenje ceste. Chicago, M. «tepi. — Okraji Du Page. Kane In ('ook so se izrekli, da m* prične a raaširjavo Ko« mm'v t* 11 ceste* IU vodi ia sredine Chictga • daleč ven v omenjena okraja ia Cook countyja. Največje nafiotje za brzovosno cesto dela pr# ^ je on vfle „o. družno ali pa naj bodo last finančnikov. Z drugimi be- kištvo, tako da nam je le malo sedami to pomeni, da bodo f asmar ji, ki bodo skušali ob- ostalo. delovati svoje farme po starem sistemu, potisnjeni ob ste- GJsda »taykokazov je pri nas 11 » « . it . : __, r . približno tako kakor drugod. no, kakor so industrijalci uničili malo obrt £eh m ne raanjka, Uer prlhaja, Misel za industrijaliziranje poljedelstva prihaja iz jo iz vaeh krajev, največ pa jih Wall Streeta. Bogati ljudje so že zdavnej napravili P* g¡£ £ izkuse i z industrializiran jem poljedelstva na «V0Jih L dl^dalie držijo proč od ogromnih veleposestvih, ko so bili poljski Htroji »e primi- Harmarvtlla, ker tukaj se bori-tivni in v razvoju in ko so ljudje mislili, da za obdelova- mo, kolikor je v naii moči, da bi nje zemlje in uspešno kmetovanje zadostujejo nauki, ki obdržali svoje pravice in pa or-jih je sin prejel od svojega očeta-poljedelca, ko so se MVddno rogali ljudem, ki so študirali agrikulturo. delavstvo tega kraja priredilo Sestava delegacije pove jasno kot beli dan, da se je protestni shod na Cheswicku, ta misel rodila v Wall Streetu, na cesti z visokimi nebo- g^^Siío^og ^S) tičniki, kjer se ne or je, saje in žanje, ampak kjer prebi- Komaj pa »e je shod pri-vajo finančniki in študirajo, kako bi z dobičkom naložili čel, že so prišli takozvani kozaki denar, ki prihaja od sadov dela delavnega ljudstva. na konjih in na treh "truckih". -J J Po številu jih je bilo kakih ¿0 Deputaciji je načeloval A. B. Zimmerman, uradnik Tem so sledili-še njih po- Jntemational Harvester kompanije, ki je obenem pred- magači, deputiji In deputi še- sednik Ameriškega društva poljedelskih inženirjev. rit. Kakor hitrb so prišli, so ti * ■ 1 4 ■ 4 najeteži obkoMli ljudstvo in se Značilna bo priporočila, ki jih je napravila ta depu-h0ti1i gruče ter brezmiselno pri tacija in Bicer: Pomnožitev produkcije na farmskega de- čeli metati bombe za solzen je. lavca In znižanje produkcijskih stroškov s sposobnim ob- NteoJ* Pray nlč »'edftli' *> delovanjem in vodstvom. Naglaša se naj najboljši príde-I^^X^^ in jokin lek mesto povprečnega. Financiranje farm na podlagi ljudstva se je polotila silna tega, kar nosijo, mesto na podlagi zemljiščne-vrednosti, zmešnjava, kajti ljudje so beža Industrijska vporaba farmskih produktov. Študira naj H kakor blazni na vse atrani, kaše, kako se prebivalci, ki ho odveč na farmi, ti^nsporti- ^^^ ^^ rajo v industrijo. V poljedelskem departmentu naj se u ^ kollíke ^ delavcih in njih ustanovi biroj za poljedelsko inženirstvo. . ženah, kogar eo pač mogli dose- Inženirji priznajo brezdno, ki zija med dohodki polj- ¿l; Nekateri ljudje so iz zmeš • • . j \ ,, . . « m i j i njave zbežali v avtomobile, ali Hkegti in industrijskega delavca. Poljski delavec mora ¿¡jj t<> nl nič pomagalo. Kozaki delati 2 uri in 18 minut, da producirá to vrednost, ki jo Liso vprašali, kdo je na avtu, že- producirá mestni delavec v industriji v eni url Temu pa ne, otroci aU možje in če niso Inženirji dostavljajo, da to prihaja odtod, ker postoji raz-P10*11 á ^ ^ ^ Rojakom priporočam, da SS bi * čuvajo tedajic, radi kakoršnih bi n®dvoro,M) zaninu,f; ^jf1 bojkotirali in ga zaničevali; vse «em bil odpuščen jaz. MlsHte si J® naslovljen na vas prijatelje bi ^ ^ njega proč kot od lahko, kako gorje lahko povzro- organkiranih r^rjev in proa h^nega bolnika. Kmet bi bil čijo obrekovalci. Sest nedoraa- » moralnoponmč, takoj kapituliral, pUzU se po lih otrok imam in zdaj naj se zW «edaj pred zimo, ko bo treba kolenih ^ eerkve, proseč mi njimi podam po svet? a trstu- kupiti premog, veliko lahkoin končno bi moral opra-hom zakruho% Kam naj se 0W teviti brutalno pokoro. braem v tehlitoih časih/ ^K^r^S A kaJ 8e z«odi ^ čldvek ne more ničesar prihra- ^ neuiu^kih I Raj M je 2go sUterg and broth,] ^ v iatih «rokih in prid organizacije 8^N. P. J. ^ that every, time the clockLvinkih> Hladne sapice se apet Tud na angteški ^ «J»" strikes 12 o'clock, way down «» poigravajo okoli ušes. Lepa je ske izdaje kažejo naši inl^i čla- ^ ^^ ^ earth, away ^nja ^ tem prelepem kosu ni, da so se začeli "dejstvoyati from tfte BvmMne and pure dežete> ^tere ni znal pohlepni v agitacijah za pomno4itev član- alr> a ltfe of a miner haa been človek nekoč Uko oskruniti, da stva njih društev. , Tudi pogo-1 sacrificed on the ait&r in John 472. baviti potrebnih atrojev in farmayi binlo prisiljeni se organizirati v zadrugah, da »>odo pod vodstvom dobrih poljepi sati moram nekoliko rasmtre da bodo čitatelji Proavete vodili, kako mogotci pri nas pošto pa jo 1 delavci. Član sem društvu It. oJkar amo ga onnovali In moja droiins in 1 reči m o. I da sem Medno t»il %a s N P J ir nikoli nU-m bil «11 spaf4iran in redno »«m pUi ... .----------- ^ of th® bi se poznalo od daleč — zna jo stejša vabila raznih društev na coaj industry, and in face of all pa danes ih v par letih jo kore-njih prireditve so znak boljšega bhig hazardous occupation and nito oropa te naravne krasote, razpoloženja med članstvom. the g^nfice of Hfe, every con-Cleveland s številnim članstvom I ceivable method is employed to ym' te organizacije se je nekako cniah the aims and aspirations Kjer grabijo železne roke prebudil ter kot znaki kujejo, o£ the brave mhie workers in železni preti prične obširno gibanje v smeri thejr juat fight. Plautz in Shalte eta me sezna napredka. Federacija skupnih You have heard of the out- nila z ruševinami in krševina-društev, katera je bila ustanov- rage8 where women and young ml današnje bakrne dežele, dva ljena preteklo leto z namenom Ljrig are being abducted, se- druga rojaka sta mi pa pomo-boljšega razumevanja in sode- duced and aaaaulted by coal gla, da sem mogel občudovati lovanja med dauštvi, je obljubi- and iroll police, and every other najmodernejši mehanizem, ki 1a finančno pomoč našim novim barbarous method is used to de- ustvarja zlato iz davno zavrže-sngleško poalujočim društvom 8tr0y the United Mine Work- nega peska, na polju za pridobivanje in po- ers 0f America, and operate Sprajcar in Pašič, tudi old množitev članstva, ter priredi v ^r mines on the urt- American timer ja, sta mi dobrovoljno pota namen veliko alavnost z ob-1 non-union basis. klonila ves dan njunega časa za Urnim programom popoldne in We are directing to you this obisk Lake Lindena ln Hubella, zvečer o avditoriju S. N. D. n* I appeal now at the time when kjer ima Cahimet k Hecla ru-St. Clair ave. Marsikomu bo yau are considering the pur- domllne, Izpiralnlce in talilnice, ahko žal, ako se te prireditve ne I chase of your coal supply for Sprajcar je pognal svojo limozi-udeleži, na kateri bo po raznih the winter season, and again no, Pašič je bil kažipot in druž pevakih in govorniških točkah bring before you the necessity bo nam je delal tudi moj bra-tudi prvič uprtoorjena igra 0f aaaisting the striking mine tranec Tone Bajuk. "Hrbtenica" aa clevelandskem woAers, inasmuch as t#ie in- Lake Linden je šest milj od odru, zatorej sesite po vstopni- jury to one is the concern of us Calumets. Pred leti, ko sem ru-eah, katere ea dobe pri vseh taj- an. Plsaee, when you are plač- daril in Časnikaril v Calumetu, nikih clevelandakih in okoliAkih inf your orders for coal, insist I sem se vsčkrst vozil mimo mli društev te organizacije in udele- w|th all the vigor at your com- nov in topilnic, a nikdar nisem ftite se prireditve. Da se tudi mandf that your winter supply imel prilike, ds bi jih videl od naši mladi bratje in sestre za- „hali be made of union mined znotraj. Prilika je prišla šele nimajo za organizacijo, so nam I coai. zdaj. Velike stavke so to, k* prtta njih prireditve. Iz raznih Sisters snd brothers, refuse kor tovsrne v večjem mestu, ki nsselbln se sllii veselo poročilo to ^y and accept "machine- se vlečejo daleč ob na turnem o njih delovanju in prireditvah, gun" coal, and give yonr aaalst- kanalu. Spet ne je treba vo-Tudl tukajšnja društvo "Loyali- anCe to the miners,, their wives Uiti navzdol v koUino. Mesteci tes" dani nl velika pač pa iivah- and children by demanding Lake Linden in Hubell se ščepe-na skupina, priredi ob spominu un{on mined coal. rita na strmi rebri, doli pod cena prvo obletnico'obstanke ban Trusting that this appeal will sto so pa tovarne. | ket In plesno veselico dne 26 I not fall on s deaf ear, but will Naj prvo je ogromna topimi septembra v Slovenskem dem u become the slogan of every ca, v katero pride že iz£i*čen na Holmes s ve., ker upajo in se worker on the American conti-1 baker, ločen od kamenja in pe-tudi upravičeni zanašati se nsl nent, we are In behalf of the sks. Tu so velike peči, v kate-Kodelovanje in pose* ŠtevUnegsl Belmont County JCducstional rih bakreno maso in jo zlivajo članstva in njttt prijateljev. and Political Associstlon Tudi v društvu "MirM št. 142. (Slede podpisi odbornikov or nemimi postojanki zadnjih let,| ganlsacije.) je naselil šepet mir (morda «amo premirja) ut po običaju starokrajekih vtničarjev prira-l N _ di -"vinsko trgatev" dae t. ok-j Carigrad. $. sepft. — Pri vo-1 Mrs jo; kovina ostane na dnu. v ingote, ki jih potem razpoši-ljsjo ns vse strani detele za izdelovanje žice ali česarkoli. Nato ae vrste dolge izpiralne naprave, Iger bakreno kamenje nneljejo v moko, katero potem tobrs xv«čer v Klovenskem domu na Holmce ave. Tudi na »o prireditev uto vabljeni od hlltu in daloč. posebno pa členi dru «va. ds m vsi edeírtitr. ker čas je ie. da se po trvh letih od -ad- litvah za novo turško narodno skupščino, ki so se vršile $. t niso bili soglasno izvoljeni kandidat je ljudske stranke, katere je Kemal p«As. predsednik turške republike, am nominirsl. peščenics pa odplove po vodi. Z obiskom topilnice je bils «mola. Poset je navadno dovoljen in radi pokažejo tujcu vse v mejah varnosti, ali baš ta čas so bde v teku oeke večje popra- ve in topilnica je bila zaprta po-setnikom. To pa ni motilo kažipota Pašiča, ki je nekoč delal tamkaj in pozna vsak kot. Rekel je, da pozna bossa in gotovo dobi od njega izjemno dovoljenje. , Dobro. Gremo notri kljub svarilu "No visitors allowed." PašiČ odkoraka y pisarno, mi trije jo pa mahnemo naravnost v odprto skladišče, kjer je ležalo na tisoče bakrenih ingotov. Bdeča kovina je kar sijala na solncu. Koliko bogastva je tu reprezentiranega! Ko tako ogledujemo, se raz-korači za nami kompanijski čuvaj v uniformi policaja. Kaj delamo tukaj? Kako smo prišli Bern? Ali nismo videli napisa, da je topilnica zaprta posetni-kom?—Da, videli smo. Imamo poslanca v pisarni, ki morda dobi dovoljenje od bossa.—Ne bo nobenega dovoljenja! Edini vrhovni upravitelj more dovoliti, tega pa danes ni v pisarni. PašiČ se vrne. Obisk je res prepovedan In izjeme ni. Moramo odkuriti. Čuvaj nam ulju-dno pojasni, da tO ni nobena kaprica. Ker predelavajo tovarno, ni varno hoditi naokoli, družba pa noče biti odgovorna, če komu pade deska ali še kaj težjega na glavo. To je res. Nevarno je—in prav je, da ne sn^mo blizu. Zasedemo Sprajcarjevo limo-zino. Naš šofer in njegov kažipot krepko rentačita in siplje-ta dobro osoljene na račun kom-partije. Avto nas odpelje v Hubell, Iger je nova tovarna. Pašič je dejal, da je ta tovarna pravo čudo v tem kraju. Calumet & Hecla je potrošila dva milijona dolarjev za ta plant, v katerem ni delavcev, pač pa se "vse samo dela." In kaj se dela? Baker se dela, čist baker iz starega peska! Poslopje, pred katerim se u-stavimo, je res novo, ogromno, sama okna in železo ga je in stoii na bregu in deloma v vodi. Vstop je prost vsakomur. Ns-šli smo pol ducata moških in dva eta se nam takoj ponudila, da nam razkažeta vse. No, ssj je bilo tudi nekaj videti. V vodi ob bregu so morda sto čevljev globoko ln daleč v kanalu nasipi peščenlce ali aipal". to je tiate moke, katero je voda odnesla i* mlinov. V slpači, ki *«' je tu Irromadila zadnjih M let. odkar so Izpfralnlce ln topilnic, je pa ostalo mnogo bakra Droh na zrnca, da Jih komaj vidi* « prostfm očesom. pravzaprsv bs-krenl prah pomešan s peščenim blatom. (Dsljs prfkofaJU.) NAROČITE 81 KNJMiO "ANERfiKl SLOVENCA Politični prifted po Jugoslaviji Mednarodni sindikalni kongres v Pariza Prve dni meseca avgusta je bil Pariz, kamor so gledali stro . . .kovničarji celega sveta. K< je Todorov zgrudil na tla. Ko je gnio prUpeii z ladjo Leviathan __________^L u u0^ k *ehi'Je Todorov v Cherbourg, smo hiteli v Pa rU Tvirusta 1*T7. JI S!? m^arjU P°^abil riz, da najdem odlične pred-Belgrad, ¿0. avgusta, 2a Ciganskim ter Ravnike strokovno organizira- iAClLEN GOVOK VODJE nadoma svojega tovariša udarili DEMOKRATOV LJtJBE s palico tako silno po glavi, da se I kovničarji DAVIDOVIOA. I (Izvirno Prodreti.) PROSVBTA očno izgovoril, da ne mara, da A ruski boljieviki vodili evrop-iki proletarijat in je njih angleške prijatelje, tako Pursela n Brauna izločil iz uprave am« iterdamske centrale. Kongres je posetilo 200 dt-lUavi poseben zakon, ki je dovo-egatov, ki so «astopali 22 dr- Ueval prihod izven kvote in ob av. Pristopile so na novo štiri «natnih olajšavah za one ino-Iržave. Pridružila se je medna- «emce, ki so služili v ameriški •odni amsterdamski centrali tu- vojski tekom svetovne vojne in li zamorska organizacija »t|so se potem povrnili v staro do- Kako m) prMtJo w*i-■iki v Združena država il. Do 26. maja 1927 je bil v ve- ZAHVALA. Iskreno se Zahvaljujem vsem . - - - ■ „«¿rt« ^a i i »j* a . vse, kar sem govorila od darovalcem, kateri so mi »ritko. ; in čili na pomoč v moji skrajni H^Vf*™ in ,Mm' uRmng?1 ,n trebi In posebno se še zahvali» d* "I"™*"* nabiralcem darov: Benedikt >w™Alj*no J» obžalujem, dl je Bartel, II ja Letlca, Lazo NlckŠič, 4,0 prišlo. Margareth Ke-Tony Tone, Pete Uselac, kate- n,k- North Chicago, III. (Adv.) ri so nabrali vsoto $124.50. | QD NAd||| ,ZLETNIKOV. Darovali so sledeči: Gregor Zolgar $2, John Zu-Y Gosp. II i ja Zorič, trgovec v pančich 91. Pete'Eron $8, A. Sa- Hegewischu, III., kateri se je v ich 93. Dan Miler 91. Pete Ble- pridružil grupi izletnikov g. dich 91,50, Emil Novkovich 92.1 Ivana Palandačiča, in odpotoval Krank Zele $:t, Frank Kebol 50c, v domovino s Cunardovim par-Anton Erjavec 91. Frank Eržen nlkom "Aquitanla" dne 0. jull-92, Louls Koničhar 91. Anton ja, nam piše iz Zagreba sledeče: Lpknar 91.25, Mike Dekleva 91. "Moj namen ni opisovati naše John Kovšek 91. Joe Bergant I potovanje, ker . to bodo gotovo 91, John Orlgel 91. Toni Sevta storile bolj ve*Če roke, ne mo- 91. Carl I/Opan 92. Math Lipov- rem |>a opifhtiM te priložnosti, šek 92, Andro Skaron 91. E. P. da se no bi v mojem kakor tudi 9.1, Math Bijondich 91. Jack Si- v imenu družine, in uverjen kič 91, Dragon MilkovlČ 91, J. sem tudi v imenu ostalih sopot-Milkovtch 91, Rade UzeWch 92, nikov, zahvaliti se Cunardovi Mike Zdurilch 92. Mr. Skerl $1, družbi, kakor tudi našemu Paul Rukavina 91, Grgiša Rub- spremljevalcu g. Ivanu Krmpo-čiC 9.1, Pete Balaban 91, Fr. Sif- tiču, ne samo za njegovo posre-ler 91, Tony Zaletel .Al, John Fi- dovanje in bratsko uslugo na lipovlch 9.1. Laso Mrvaš 910, Ml- parniku, na katerim smo Ime. ke Mirkovich 910, Frank Mav-lil najzadovoljnejše potovanje, rln 91, Joe Subl 92, Joe Zlglch temveč tudi sa njegov trud in 92, Hmlljana Niksioh 91, Jerry skrb na našem potu v Evropo, »ofachnlk 91. Tony Jabnislek Ko smo arečni in zadovoljni ftOe, Joe Zakarja 91. Mr. in mrs. preplovill Atlantski ocean in 92, John Glavan 91. Jovo lniuh prešli skoti Francijo, smo na- 90, Joe Bruno 90, Pete Utelar leteli na velike ovire dospevŠi v 92. John Malenšek 91, Tony Tone fcvlco. 91, Leo Spehkko 91. Tony Ko- Valed velikega štrajka. ki Je prlvnlkar 91. Joe Kokavnlk 25c, bil ravno takrat napovedan v L. Mesec 91.» Karolina Kebol Avstriji, Čet katero nas je vo-91, Ignac Urbaneich 91. Tony dila pot, smo se ustavili v Ba-Pecharlch 91, Mary Skerl IM)c, slu, da počakam« rešitve ŠtraJ-Tony Tomac 91. Frank Jenko 91. k» ali pa da iščemo Italijanske mr. Porter $2, Joe 8kerl $1, John vize In se podamo po mnogo Cotar 91, Frank Obres 91. Fr. daljši in neugodnejši poti. Plestonak 50q, Tony Butisallch Zastopniki Cunardove družbe 91, Nick Rukavina 91. Math v Baslu so šli nam ih g. Krm-MatjevlČ 91, Martin Kovacich |H>tlču v vsuh ozirlh na roke. 91, Spiro Marlnkovich 91. Sava Akoravno niso bili dolžni vti KneŽevich 91. Tom Chorak 92, naprej od vpznsgu listka, so nas Tony Evec 91. Tony Sterl kar vseeno namestili po hotelih na 50c, John Zupanclch 91. Flori- svoje stroške. jan F. 91. Skupaj 9124.50. Cet dva dni je bil štrajk kon-fte enkrat se lej» zahvalim čan In promet v Avstriji zopet vsem skupaj.—Joe Juklch, Help- upostavljen, nam Je g. Krmpo- PREKLIC! Jaz spodaj podpisana prekli- top žolti delavci iz Indije, or- ** njihove družine. Ta za .anizacije it NoiVeške in i«lkon P* nl ***** v ve,iavi in Vmerike. Napredek je očiten. Kongres je končaf z apelom: Kijdimo naravnost na delo, zi-..M . ,, „ , 4 , lk., M __.. . 1-M.b« hlki, Kubi ali v katerisibodi ne- lajmo dom za delavsko IjudstvoL^A-. j., t.^— zato ni treba, da povemo več o njem. » Kdrir se je rodil y Kanadi, Me- odvisni deželi Centralne in Jutn« _ . Al,vico vživa njegova žena in ne- To poročam na potu ker ti otroc| ^ 18> letom| »ojavi dokazujejo, kako sem I j „0 8e rodi„ kjerkoU) uko mel s svojo taktiko doslej prav. pridf jo t njim ^ ^ njt,m< Kdor /eč o tem, ko pridem domov. 80 ni v ioh ^merj|kih Pariz, 8, avgusta 1927. A. K. ^volilni ^^^^^Imu oster nož zasadil v srce ta-|nega proleUrijata in da vidimo . - .. .. . 7r" Tlmovino Enake olajšave so ve- ^ na me8tU m ev' njihova posvetovanja. Medna ^veh voditeb d^ratov Todorov, ki je na glavi močno ro(Jni 8indikalni kongres je rav ^ je bil prepeljan v bol- Lo ikončal. • Začeli so se drugi ¡j v političnem «vije^u r^ nico tako je zborovala Internacijona ¿ofiUti najmanjše neceono«n. Utonil je dne 21. avg. v Savi htt kovinarjev, steklarjev, In-jijegova stranka je nastopajoča Anton Bahovec, 161etni ključav- ternacijonala tiskarjev i. t. d stranka v Ju^aYJV. ničarskl vajenec iz St. Vida nad Pred zborovanjem mednarodne Ljuba Davidovič je imel veliK LjuWjan0> I a ftindikaineJ?a kongresa pa s( pvor v Lazarevcu 18. avgusta, UbH M je Avgust prohmar, zborovale francoske strokovn« Ijer je izvajal: ^ trgovski sotrudnik iz Kamnika, organizacije. «Ni enakopravnosti, če velja ko je. nabiral planike in padel ysi ti kongresi so bili zeh »samo za dolÄnosti, ne, pa tudij^ južno st(eno Brane v Kamni-1 zafiimlvi. t>ancoski sindikaln ¡pravice. In v naši državi je ških pianinah. Lfcor je pa naravnost frapiral t ^o. Naši vladni uradnifci naj Klerikalni' poslanec |ebot jeLvojo zmernostjo in urejenostjo „dol te zahtevajo od naa, daUjjj v Mariboru obsojen na osem Doslej so francoski sindikalist ir&imo svoje dolžnosti napram Ljnj ^pora; ra(ii obrekovan j a. bili precej neurejeni; same de vi, naj tudi pazijo, da se Mizarska stavka v Mariboru bate o generalnem štrajku, i ne bodo krmile naše pravice. je büa končana s porazoon de- revoluciji, o jmrlamentarizmu 'prašam: ali naj ljudje vrše iavCev.. ki da ni za delavce nič vreden Je dolžnosti v smislu zako- Fantovski punt radi tujega o politični borbi — tako, da si iVi ko vlada tepta iste zakone?hen\m. Dne 21. avg. je prišlo je človek vedno za glaVo prije „zahtevamo slobodne volitve, v Devici Mariji v Polju do veli- mal: češ, kam pa gredo t \jih predpisuje zakon. In vla- fantovskih izgredov. Ne- francoski sindikalisti. No, le tepta ta zakon. Vse doseda- ka šivilja si je izbraja 7a moža tošnji zbor je bil čisto druga narodne skupščine so Wie I Gorenjca, ki ima doma dve lepHčen. Razcep, ki so ga v franco ane proti volji ljudstva, a hisif lepe hleve in še precej go- skem delavstvu izvršili komu lOČjo policije, žandarmerije bovine. Brez nje pa seveda tu- niatl, prejšnji anarhisti in anar oblastij in vse kaže, da se di nevesta ni bila. Ko so se ho-socijalistl, je sicer Žalosten t sedaj istotako. Nadejam Lvatje peijali v c6rkeV( so fant. pojav, ali koristen je v toliko: M, da nam bo sedaj mogoče ^ iz Vevč in okoiice obstopili da sedaj francoski sindikati zo i, nakane odvrniti. ženina in zahtevali kar 10.000 pet pridno delujejo. S komu Kdor ovira svobodne volitve, Din tkzv> "tolarja," Ženin jim niatl so odšli knčači in vsi tisi ki w moč in sila prave demo- je ^nujll le 400 Din. Ker se ni- nergači, ki samo zgago delajo r ije, ta ni demokrat. Prepri- L mogli po^ti, je nastal « » f načela pro l sem, da prihaja čas, v našiLelik kraval. Fantje so napad- de«. ^ ^ vi, ko moramo čflvati domo- H ženina in njeg0va druga in se Z bl in ko se mora vihati v|lotm tudi neVeste, ki se je one-^* ^ijoEua «ii , šolska reforma, zava K več. V Evropi ni nobene I ^ je pomikal svatbeni «P^ I i"^ Ciave več razen na Balkanu vod( LS kresovi. Na P- ™ I—kjer bi se smelo in moglo |mofi poklicani orožniki so z ve-1 ^ direktna akcija__ En miljon in tristotih irtevi^t in omogočili, da sta ženin! KrÄnco«ki ^dikalni bili v svetovni vojski dali. £ nevesta stopila pred oltar. I J« razčistil tudi glavno vpraša [Ali ni čas, da bi imeli svobodo— Strašna nesreča z granato v ni čas, da rečemo odkrito Hfolgirnrni V železarni v Zenici I i)iraJ() ft n„sfODÄr w vsej tej gospodi, ki je M je te dni dogodila strašna ne- ne vei- Dti osebni in stvarci svobodi, Brt^a# v peč za topljenje železa irojVr ; >»' smo proti temu, da bt'll!|je bila poleg drugega materijala Kongresu je .opet «¿0 „a-fttlU -»riTÄ SA" ilje in sila. , Nastala je silovita eksplozija. ™ reu in ve«» ^ ^^ ^ V južni Srbiji so pri mrtvem Na mestu je obležal mrtevjdela- P»ve. ■ • •udarju našli nekoliko sto zla- vec jQ80 Josič, dočim so drobci I mumaU dtlajo lc zgago, n deželah, spada vedno pod kvoto svoje rojstne dežele, pa naj živi ,, . še toliko let v teh deželah. Trije ustreljeni v pisarni. inozemec, ki se jo nastanil v New York. — Charlwj Bern- združenih državah, pa je odšel «tein, SOletni zemljiŠČni tngo-1 začasno v Inozemstvo, se sme ec, je v torek ustrelil dva od- povrniti kot priseljenec izven /etnika in drugega zemljiščne- kvote. Glavni predi>ogoj pa je, ra trgovca v pisarni odvetniške da je bil ob svojem prejšnjem 'irjne Bijur, Hertz & Steinberg, prihodu zakonito prlpuščen v rrojni umor je bil izvršen med Združene države. >repirom o neki zemljiški kup- Ako si Je tak inozemec pred IJi. Bernstein je najprej u- svojim začasnim odhodom iz itrelil iz revolverja odvetnika Združenih držav priskrbel od Nobena, nakar je drugi odvetnik generalnega priseljeniškega ko-tteinberg skočil k oknu, med- mlsarja dovoljenje za povratek em pa je tudi njega zadela (Permit to Reenter), on ne lthko crogla in padel je mrtev skozi povrne brez nlkakih težav. Pt->kno devetega nadatropja na U- I» niora, da pride nazaj, ični hodnik, kjer je težko po- P™dno "permlf poteče. Kdor ikodoval nekega pasanU. Zad. W^s ta ^Mrtt . mor« ozna-iji je bil ubit trgovec Charles)dobo, do kdaj naj ta voljs; iershkowitz. Bernstein je bill iretlran. ta doba pa ne šme presegati 1 to dni. Kasneje se pa veljavnost "permita" lahko ponovno podaljša za nadaljnlh šest mesecev, ako se zato pravočasno za nje: ali naj se delavci še pre komunisti glede edin, in enotn< kongresu je prisostvoval Smrt deteta v praanem stanovanju. nut. u Trii^nšlproal. Tak "permit" atane 98.| VlicÄue.^1 iilllalT- ift, je v^vÄaJ^ JÄtlÄMuZ à^S^^ifvir^AiMiifu" Mppoiitl za izvtnkvotito prise-■îfc^ÄÄI rïlSauiwo vito. Ako je Wl odsoten nigirano In razkuženo z žveple- L zdruien|h držav koi ^ dmi svečami. Dete seJev p"- me*«c«v, utegne imeti precej m zadušilo. Policija je prlje »L^ ^ dobi iaVinkvotno viso oskrbnika apartmenta, ki Jl>lNMjprej mora prepričati konzu-•a»kuieval izpraznjeho stanova-1dH ^ b„ J)0|jraj gtkooito pri-ije, ker ni zaklenil vrat stanova- puWcn v zdruieiie države, d^ s« • / njegovo mino bivališče nahaju ■m v Združenih državah, da Je Ime FaAlja ae ponaAa z milijonom job odhod|| ]wy/ruhi u In da je ostal predolgo v inozern (üanov. er, Utah, Box 248. NAZNANILO. tlč I/.posloval posebnh voz, ki n«a je odpeljal it Baala v fivici, naravnost v Zagreb. Za to uslugo ostane naša skupina izletnikov hvaležna g. Krmpotlču, kakor tudi Cunardovi ptrohrodni drut-bl. Zahvaliti se moramo tudi organizatorju tega izleta, g. Hnaarju nasu neKOiiao sw> zia- vec joso josic, oocim »o u^, - -indikalnesra pokre I v«..«». Je whUJ pr4dulgo v inozem- tihdukatov; koliko bl se jih ¿o- močno poškodovali dsUvce Ivana stabilizaciji sii^i a j ■ R[m 7 gcpt _ 0flcljelnl bu-Ltvu it kHklh tehtnih razlogov. Wopri vseh onih, ki so bili na Grub«šiča, Sefka Neškoviča in ^ 1 gDrejemale meo|'etln se glasi, da fallstovirtca ,,|aCat| bo moral 910 za vizo in »«jih službenih mestih? Ti večji Petra Miljka. . •• ^VBaUega pošteneg.. htranka v Italiji zdaj Iteje tud, gUvarino 98. «e smejo niti pokazati kaj so g^a slovenske buržoazije o PV )je utt .. korm)rttt|Vno pa se 11,000,052 molkih članov, 7^,000 Kdor bavl s poljedeljatvom, Sslužilf. umoru Sacca in Vanzettija. Sac- *"e(! pcVajale s komu mioženih žensk. 150.000 deklet naj bo kmet aH imljttdelskl de-Take uprave nočemo. Z njo c0 in yanzetU sta bila usmrčena. " , oriranizacijami, kei I n 9000 vseuČeliščnlh dijakov. |av«c, sme zaprositi za prednost ----I _ ... .----«us-« w»frft-lniHUCniM" . • . —Al ■ \fussolinl je zdaj odredil, da vse J v kvoti, ako kvota dotične de froč " Res so značilne te besede Zgodno je, kar nihče v Evro- V; jo komunističnih razdi | Mussolinl je zoaj oareou, aa vsei v lebskega demokrate. Vukičevič.Lj ni prikoval, kajti nihče ni h ¿lic v HVojih vrstah mloge stranke prevzame drta- žele znaša čez .100 na leto. Za Nan, da porazi radikale, dela ^ogel in ne more razumeti, kako " He je z viharno akla I 'a in vse uradne listine morajo|Jugoslavijo, Italijo, Avstrijo Itd. h nasiljem in v želji, da reši eno je m0J?()če usmrtiti dva človeka, I cj.Q zftlKvam m delo s. Jou pogo, rešuje jo z istimi ljud-]ki Bta sedem let pričakovala hauxu> sekretarju «konvencije meti pečat s kraljevskim in fa- ta pravica torej velja. NI za- Ustovskim znakom. »i, ki so bili steber prejšnjih L^ti in neprestano trdila, da L. ^ redn0 .¡n pravo dei0 korupcijskih vlad. Ali morejo gta nedolžna in za katerih kriv- Franc0f}kl glndikallstičnl kon klanci, izvoljeni po volji In gtriktnega dokaza ni bilo. greR je zej0 ugodno vplival m korupcije, biti svobodni yelikanski klic po pomilostitvi k mednarodnega sindikal ri odločevanju? Ne! Nef InLe ^tal brezuspešen, klic vsega neKa kongresa. V svetovne «t»ri vodja Davidovič ima po-Lveta za pomilostitev ni mogel Htrokovno centralo v Amster ,lem Prav: ganiti srca onih onkraj Atlanti- damu g0 za«ejali ruski komuni- "Proč s tako upravo države, ka> v katerih rokah Je bilo živ-Lti „voj,. celice in so osvojili to je bila doslej r | ije'nje obeh nesrečnežev tCkaškem 750,000 šolarjev v| okraju. Chlcago.—Okraj Cook, v ka-erem Je Chlcago, ima v novem šolskem letu približno 750,000 tolarjev, to je 54,500 več kot v učiteljev In slovenski klerikalci hočejor^t 0 UamrčenjU je globoko I [irauns, ki sta |x> komunističnem učitelji'javnih in privatnih '.adnjem letu. Vs<>h U^jl. ^tM. Otroc, Opirati tako zanikerno upra-l^^ ves civilizirani svet.|ovh.aU delo te strokovne \rtUr-1 ^m^^alo Jh '- + ki io niti demokratski pošte- E la je pravica," bodo Llcijonale. Glavni komunl*ti6 ^J^J ^ «Mn ne morejo gledati?! Ali L^l dan^s govorili nekateri! - -- » i'" KH) u^nC6V' iHyn to značilno za rimsko gospo-1 puritanci v Ameriki, ki verujejo nekateri I nj Hteber v tej bil Kdo F i men, C',ntrMl1 trJl I " meste 100,000, katoll- tke župne šole 180,m) in lute tajnik I* ki seve zataji ko j vse, kar^ nezmotljivost sixlnikov. "Izvr- |Kirtne internacijonale, kije go-1 ^ um .....- * —1 ■ .. — i ■••i.i n» znanem ■ w je doslej imela za svoj "vzor",11«'"^ "¿"¿ottii " kličejo oni, ko-1 voril v. Ljubljani na ^kaie korist za njeno "par- fl0vraštvo ne more odpraviti Usedelavskem zletu o binkoštih. razlim. , 4 JMož t pa j m o, da se bodo oboji | o^omna večina pa, h kateri tijo" J"tili, klerikalci i radikalci, in L^^jamo tudi mi in vsi oni, ki ^Pridemo le za en korak na|n|}Hno ¿j^H »odnih aktov, niti čuli izipovedb prič, niti prisostvo vali obravnavi, si r>a moramo reči: Dva moža sta sedem let čaka- .-■•"« n»noiaainin nsi, ki iwi'- smrti .kar kol Is ^ain" za 11. sept. t. L Samo n. sta Je kolero odplačala s »dem ^^ letnim smrtnim strahom. Izvršitev usmrtitve je pod ta _________ ____,kimi pogoji v istlni vredna ared- 1,11 v Jugoslaviji poslanec. Se- njeveškega bar^rstva B^on-^ lire/. (JHa prejemati denar ski «niniki so obnovili tradiciji pjjosamo poslanci v Belgra- rimske inkvizicije: ni«» ka/.nc»- vali samo z enkratno, temeeč Pijanti |M.liti/irak». V Ve- stokratno smrtjo one, ki so jim B« kereku je bil 14. avgu- iiiuili v roke. * ^rsen grozen umor. Delav-| Čudno luc meie ta | Milan Todorov in ^»litve v Jugoslaviji. Kandi Pj°v je skoro toliko kot volil-i «j», bi človek rekel, ko bere p •^¡jjjJkandldatnih list, ki so M» smrti: i — — ••• V. 1. Rosni Hercegovini, ki volj4 poslancev, je vloženih 53 »,400 kandidati. Res diši.I I tudi v Ljubljani tipal ali ni prišel s polno barvo na dan. Pravijo, da je inače pošten Na kongresu pa je v otvorf. tvenem govoru Pursel (Anglež) jjokažal svojo komunistično barvo. No. kongres ga je za nikal In izrekel, da je proti dvoživkam in da ne mara komunističnih razdlračev. Kljub temu, da je angleška delegacija strogo sUla na stališču, da se za predsednika amsterdamske strokovne centrale ponovno Izvoli Pursel, Je kongres odklonil, in z veliko večino Izvolil svyje kjindidste. Kongres m- je uve-ril, ds boljša viki o*- d rte beaa» «Jr v nobenem slučaju. Ko so se angl«"*ki rudarji borili za go- Mn-a» W h o il io i >, 1 ** ik *Hv, lu. >[| ^ta že od ranega iiia <»d gostilne do gostil f* bila opoldne te pijans. u '.lf»mov sta se sprla. Oba radikala, aveden Je 'v pristal, drugI pa Mlle-1 l»piru j« Circs.tski ne- DuAsn smeriške justične zadeve, še bolj ^ ^^ boljševlki boU-U I ju- čudno kot lanski "opičji pw«^[^mHm IzraMtl nad katerim se je škamisli/irsi y >voje |l0|jt|/n«* nameni- Njih "MačJP* bandit prijet. Chicago, 8. aofit. — 8nočl se le (xil ici j I končno baje posrečilo »rijetl pravega "miUjoga' ban-lita, ki Je na severni strani že nesece ropal In napadal ženske in mlada dekleU. Piše m. Wil-lam K. Mitcbel In je star 2* let ter živi na 6977 Plngree ce-«ti. Danes je "m* ji" bandit na ogled vs«m Irtvam, kJ so ga javile polklji v teku štirih me-secaar. 1 't1 1,01 l.iMKi brcspOM'Inili v Angliji. London. C. N'a temelju »i nul m* sUtlsUkit Je bik» v zadnjem tednu WM4,(KH» brvtpoael-nih delavcev v Aijgl- kein, to je 2^,000 več kot v pr« jànjetn U-dniL bila, da izzovejo v ves civilizirani svet. Od včera ^^ jtf naprej bi» pa v precej dniga/ni ^^ vo prihodu v Združene države. Konsul sme od njega zahtevati, da dokaže, da Je IzucJen poljedelec, kakor tudi da pričakuje delati na farmi v Zdru ženih državah. Nikakor pa si dotičnik tie sme vnaprej zagoto viti delo na kaki posebni farmi, kajti to bi bilo proti "contract labor law." V to svrho utegne dobro služiti kako spričevalo od domačega županstva ali poljedelske oblasti v dotlčnem okraju, iz katerega je razvidno, da je prosilec Izurjen poljedelec. Dobro je tpdl, ako mu kak prijatelj v Ameriki, ki je farmar, pošlje af fldavlt, v katerem ta trdi, da mu bo pomagal dobiti delo na farmi ali pri nakupu farme. (Nikakor mu ne sme ta obljubiti delo na h v) j i farni i ali na farmi koga drugega). Kdor Je gozdar, vrtnar, vino-rejec, sadjerejec, živinorejec Itd smatra s« kot izurjen poljedelec In vživa Isto predpravleo. Rav no isto velja glede žensk. 2ena In ru» poročeni otroe (|ssl 16. letom) poljeilelca vZi vajo isto pravk'o do prednost iv kvoti, ako pridejo t nJim, A-ko pridejo za njim, morajo do-{kazati, da m* mož oziroma o6e ) zares Imvl s |M/lj«Hst\orn. Po. I ver je no HprU«valo s «t rini delo. dajalea ali. el"' «iotičnik ima ^ i svojo farmo, s »trani poljiar urah vsled Ako Je prloMeno kot navadna nagsjlvega motorja, Je bil te dni Umi, ae lapustl It natnanlla vat napaden «hI množice razkačenihl^hne «ahvale In Imena posa-Francozov in Uko t«|»en, da mo- Lranlkov, ter ae taka naznanilo ra ležati v postelji. Pretepli so prio^i brezplačno. Kadar |» Givona zato, ker je s svojim po boleU Imeti priobčeno celo vrelo vrat kom "osramotil Francijo." Uaaalli Imen In drufib at vari, Jt Moral bl bil leteti ali umreti ka- p» »gUm. za katerega ae mora kor Nungesser in t^oli! ¡plačati, to velja Sa Haae la M ne- člane. Nadalje velja leta tudi sa Deček hold videti Ameriko. I raane prireditve, vseettre, shode, ... i a ^ fti.Mtiiaist- V,Mrtoi i* lrtl* , /^J^^^U^He i ali hočete Imeli plačan iku. ali letni Joseph »iattlrt« iz nor», n^nikHr^ko vest. H,., je bil včeraj tukaj sretlran, ^« » ko je pred par dnevi vzsl i^tov | ^ ^ ^ avto t«r se z nJim prifieljsl »^nL., . ^ , ^ k _ ........i- A(M.piim." Po-I^J ** araiao in m važnejši del. Ce pa naročite, da naj bo plačan oglas, se priobči vae, kar zahtevata. Uto (ako velja za vsa draga na potu, "da vidi Ameriko." Po-li« ija iru drli, dokler jirid« nje-Ifov očo, kateri mu dovoli ali t* «ttbrarii "videti Ameriko," sa- memu, Hrptemhrska % r«»člaa. Chicago. — V UirtV timbra Je topkimUf karal stopinj ločine, ksr je oflcljelni agenta v d#»tičnl "ciain rckonl za ta datum v izgodovlni ulegne .lužitl v to svrlio— •ciluslu ira vremeni biroja. |r# ^ Žrtve WMlerln^lv* najve^Hr Ameriki. Washington, D. C. — Uprava Hd*č.»..»*....mm«.«.. "Informator"—knjižica s vasmi potrebnimi podatki o S. N..J.—celo priporočljiva aa člane—stane samo..20e ftf KNJIŽEVNA MATICA & M. P, J. ** 2657 So, Lawndale Ave., Chicago, O. CHICAGO, ILL. SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA >. « Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih NAZNANILO "skahne apelira na članstvo a n. p. j„ da tiskovine naroča v svoji tiskarni Cene zmerne, unysko delo prve vrste. Vsa pojasnila daje vodstvo tiakarne - Pilate po ¡nformaeife na naslovi ' • * ^J S. N. P. J. PRINTERY 2657-59 So. Lavmdalo Avoouo CHICAGO, ILL. TAM SE DOBE NA 2EUO TUDI VSA USTMENAJPOJASNILA Imena In naslove, katere pošljete glavnem« tajnika ostanejo Um v arhiva In jih aprsvalštvo ne dobi. Two j je sole vsino, da veelej pošljete sa nalašč salo pripravljeni! Itatlnah vse naslove upravništvo Pros teta posebej. Ipranriftlvo oliodno apelira. da druAveal tajJIki ta tej-»ke te «pešlsvajo. Philip Godi-«•. apravHetJ. Maurice Decobrs: Pistolovščisa v kopaltti« v nekem hotelu na zapadni obali; blizu Dieppea, kamor zahajajo številni tujci, sem doživel neobičajno prigodo. Sedel tem zvečer na terasi z« mizo, arkai cherry cobbler in razmišljal o skrivnostih človeškega življenja. Nebo je bilo polno mrkega kovinskega sija. Zdaj pa zdaj se je na njem zasvetila zvezda in se je v velikem loku spustila proti zemlji. Zaprl sem oči in sem, zatopljen v »voj «vet, gledal zlate ceste, ki so jih meteorji puščali za seboj. Baš ko aem se globoko zamaknil v igro prirode, me je zdramil iz zbranosti mehak in nežen gla«: "Oprostite, da vas motim.../' Ozrl sem se nazaj. Za menoj je atala mlada dama. Ramena ji je pokrival ogrtač. Njene tem-nozelene oči — to barvo sem dobro razločil — so me #vo opominjale alg. Upirala jih je vame • ter nadaljevala nerodno, da aem čutil, kako je v zadregi: "Oprostite, da se vam bližam tako neznana ... A proaim va«, • uvažujte, da nujnih zadev ni moči obravnavati po pravilih etikete. Izkažete ml lahko veliko uslugo. Ali «e sinem zanesti na vas?" "Proiim, IzvoMte milostivsl Ali «te zaigrali pri banaartu?" 1 "Nišem. Vbdite, da vobče ne igram. Kratko vam hočem raz-* loži«, kaj me teži in kakšno pomoči «1 želim od va«. Ločena žena «em. Gotovina mi je pošla do zadnje pare. Tu trošim svoje poslednje novce in če ne najdem moškega, ki mi pomore iz zadrege, poginem. Iščem, iščem, 1-ščem ... In mislim, da sem že našla pravega. Naletela sem na ameriškega bogatfša, ki jo z dolarji založen kakor «em jaz zatrpana z računi. 2e osem dni mi ^iskretno dvori, a jaz «e bojim, da me ne bi odslovil. Saj veste, k«j se pravi, biti v očeh bogsta-ša koketa aU kaj «ličnega .. Nalagala sem ga, da sem omožena, rekla «em mu, da «e z možem aic$r ne razumeva, a da «e trpiva in «em še pristavila, da pričakujem moževega oblaka v kopališču. Prevzemite vi, prosim va«, to dellkatno in komplicirano vlo- go — potem sem «i zvesta zmage. Dolarski bogataš se bo odločil zame. Verjemite ml, da poznam položaj in da bom dobro vozila: «M se bo diskretno umaknil ali pa me bo prosil, naj zapustim moža in naj postanem njegova žena. Prosim vas .«. pomagajte mi! Le z vašo požrtvovalnostjo in dobrosrčnostjo lahko začnem novo življenje in postanem poštena žena. Usluge vam ne pozabim nikoli..." Kaj sem mogel storiti drugega, kakor ugoditi njenj obupno-ganljivi prošnji ... e Seznanili smo se opolnoči v hotelskem baru. Obvestita me je, da se pišem Claude Leboui« in da imava zakonsko stanovanje v Parizu, Rue des Belles Feuille«, 121. "Gospod Claude Leboui« . . . moj moš ... M. Andrew Goldsmith," naju je predstavila črno-laaa Gizela drugega drugemu. "Zek> «e čutim počaščenega, M. Goldsmith," «em zlogoval in «tiskal Američanu roke. "Gizel« mi je mnogo pripovedovala o vaši pozornosti in ljubeznivosti. Globoko «em vam hvaležen . . . "Don't mention it!" Vloga namišljenega moža me jo zelo zabavala. Povabil sem Andrews nekajkrat na coctail, on pa mene na extradry. Dogovorili «mo se tudi, da napravimo izlet v mojem avtomobilu. -i Obedovali «mo v treh pri "Pomme cuite". Andrew «e je za hip odstranil; prisedel jo k sosednji mizi, kjer «o kramljali njegovi prijatelji. Gizela mi je pošepetala: "Vaše usluge'so neprecenljive! Vse gre kakor namazano. Andrew govori % menoj, odkar me ima za omoženo, čisto drugače in je spremenil tudi svoje vedenje. Ko bomo v gozdičku, naju ostavite nekoliko sama.' Oddrdrali smo. Zavil sem s ceete na stranpot in sem ustavil vozilo ter se opravičil, da bi rad skočil v gozd in pogledal, če je najti ' v nJem kaj užitnih gob. Avtomobil je ostal na križišču "Pri treh devicah". "Mr, Goldsmith," aem dejal, "bodite tako ljubeznivi in zabavajte mi ženo, dokler ae ne vrnem." Oddalil «em «e. V gozdu «em legel na mah ter vzel iz žepa Jamesov "Pragmatizem". Ko sem se naveličal čitanja, «em se vrnil. Počakal sem za širokim deblom. Goldsmith in Gizela sta se objemala in poljubljata. Previdno «em «e odkašljal; šele ko «ta «e «pustila, sem «e pokazal na planem. "Pomislite," sem hinavčil, "v tem gozdu ni najti prav nič užitnih gob! Strupenih pa je vse polno. Nu, dasi mi to ni po godu, sem vendarle zadovoljen, da sem «e malo pošetal. Ca se razbodiš, nikoli ne škodi." Sedel sem zopet k volanu. Gizela in Andrew sta se zasidrala zadaj. Ogledalce za hrbtom mi je kazalo, kako «e objemata in poljubljata. Vozil «em z veliko brzino in «em pozabil, da me žena vara ... Drugo jutro «em zaman iskal Glzele na terasi. Hotelski vratar mi je dal dve pismi. Razpe-čatil «em prvega: "Veleeenjenl go«pod! Prisrčno se Vsm zahvaljujem na Vaše kratko in neprecenljivo sodelovanje. Andrew me Je zasnubil. Rano zjutraj sva odpotovala. Srečna aem, hvaležna sem Vam In Vam te usluge nikoli ne pozabim. Gizela." Drhteč od razburjenja «em odpri še drugo zalepko. Bila je od Goldsmiths. Uzrl sem ček, zraven katerega je ležalo pismo: "Dear sir! Ljubim Vašo ženo. Odpeljal sem Jo. A ker smatram, da jo treba vsako škodo povrniti, prilagam ček za 25,000 dolarjev. Blagovolite razpolagati s njim kakor se Vam zdi najbolj primerno. Sincerely yours: Andrew Goldsmith." , Nakazilo se je glasilo na Banker« Trust Co. Nisem ga še vnovčil, ker le vedno ne vem, kako «em postal mož črnolase Glzele in po kakšni pravici mi gre ta odškodna za bitje, ki mi nf bilo nikoli zakonska žena. Zdravniški predpis. Ivan: "Kako pa da imaš dve nevesti?" Tdhe: "Ne morem drugače. Prva Je hči me«arja, pri kateri dobim samo mesnato jedi, druga Je pa vrtnarjeva hčerka, kjer kuhajo i samo sočivje. Meni je pa zdravnik predpisal mešano hrano." To sem napisal pred tremi leti. Ko sem zdaj. pregledoval ta tiskani del in se vrnil k onemu razvoju misli in k onim čustvom, ki «o bili v meni, ko «em vse to .preživljal, sem pred par dnevi videl sanje. Te sanje so zame izrazile v zžeti «liki vse, kar sem preživel in napisal, in zato mislim, da bo oplsanje teh sanj tudi tistim, ki so me razumeli, oavežl-lo, razjasnilo in v eno zbralo vse, kar je tako na dolgo povedano na teh straneh. Te sanje so bile take: vidim, da ležim na postelji. In ni mi ne dobro ne slabo; ležim na hrbtu. Tedaj prič-nem misliti, ali ležim dobro ali ne, in nekam nerodno se mi zdi nekaj pri nogah; nevem, ali Je prekratko ali ni ravno, toda nekaj je nerodno; pridnem gibati z nogami In' obenem pričenjam mUlltl, kako in na čem da ležim, kar ml dotlej še ni prišlo na misel. Ogledujem avojo posteljo in vidim, da ležim na pletenih vrvlča-stih oprtnicah, ki so pritrjene k posteljnim stranicam. Moja stopala teže na eni taki oprt-nkl, meča na drugi. — nogam je nerodno. In s premikanjem nog odrivam skrajno oprtnlco (tod nogami; zdi se mi, da bo tako bolj udobno. Tod« odrinil sem jo predaleč, hočem jo doseči t nogami, toda pri tem gibanju mi uide Izpod me£ še druga oprtnica in noge se mi povesijo. I)a hi se uredil, se zaglbljem s celim telesom In ia*m popolnoma prepričan, da se takoj naravnam; toda pri tem premikanju zdrse Izpod mene in se zapteto še druge oprtnice In jaz vidim, da gre stvar popolnoma narobe, ves spodnji del mojega telesa se poveai in visi, noge ne doee-ga jo tal. Držim ae samo z gornjim delom hrbta in sedaj mi ni več samo nerodno, temveč — sam ne vem zakaj — tesno ml je pri srcu. fte-le sedaj se vprašam tisto, kar ml prej nI prišlo na mlael. Vprašam «e: kje »em in na čem ležim? In se pričnem ozirati; pred vsem pogledam navzdol, tja. kamor se je povesilo moje telo in kamor bom. kakor <*utim, zdaj zdaj pad«*l. Gledam na v »dol In ne verjamem avojim očem. Ne da bi bil na višini, ki bi bila podobna zelo viaokemu stolpu ali hribu, temveč nahajam se na taki višini, kakoršne «i le nikdar predeUv-Ijatl nisem mogel. f Niti tega ne morem razločiti, ali sploh kaj vidim tam doli, v tem brezdanjem prepadu, nad katerim visim In kamor me vlf^e. Krre se krči, gro«o občutim. Gledati tja doli je grozno. Ce bom gledal tja doli, čutim, da bom ta hip zdrsnil s poslednje oprtnice in poginil. Ne gledam več. Toda ne gledati, j? še hujše, ker mislim na to, kaj bo zdajle z menoj, ko se utrgam s poslednje oprtnice. In čutim, da zgubljam od groze poslednje ravnotežje in da polagoma drsim po hrbtu vse nižje in nižje. Se trenutek, pa se odtrgam. In tsdaj ml pride misel: to ne more biti resnica. To so sanje. Zbudi se. Skušam se zbuditi, pa ss ne morem. Kaj naj vendar počnem, kaj naj vendar počnem ? — «e vprašujem in pogledam navzgor. Tudi zgoraj je brezdno. Gledam v brezdno neba in «kušam pozabiti o brezdnu pod seboj; in res ga pozabljam. Neskončnost pod menoj me odbija in «trašl, neskončnost nad menoj me privlačuje in utrjuje. &e vedno visim nad brezdnom na poalednjih oprtnicah, ki še niso zdrsnile izpod mene; vem, da visim, toda jaz gledam* samo navzgor in strah moj zgineva. Kakor se to včasih dogaja v «anjah, mi neki gla« govori: zapomni «1 to! to je tisto! In jaz gledam vse dalj In dalj v neskončnost nad seboj in čutim, da postajam miren in da se spominjam vaega, kar je bilo, in «e spomnim, kako se je vse to zgodilo: kako sem premikal noge, kako sem pričel viseti, kako sem se zgrozil in kako sem se rešil groze s tem* da sem jel gledati navzgor. ' In vprašam «s: ksj pa sedaj, kaj le vedno tako visim ? In ne da bi se ravno ogledoval, temveč ' vsem svojim telesom čutim tisto oporno točko, na kateri «e držim. In vidim, da ne viaim več in da ne padam, temveč da se krepko držim. Vprašujem se, kako se držim, se tipljem, ogledujem in vidim, da je pod menoj, pod aredino mojega teleaa oprtnica in da gledaje navzgor ležim na nji v kar najbolj trdnem ravnotežju in da me je prej aploh samo ta oprtnica še držala. In tedaj «I* predstavljam, kakor se to dogaja v sanjah, ta mehanijem. potom katerega se držim, zelo naraven, razumljiv in bresdvo-men, kljub temu da v bdečem stanju ta mehanizem nima nobenega amiala. Celo čudim «e v »anjah. kako je to mogoče, da nisem tega Že prej razumel; kajti Izkaže ae, da atojt pri mojem zglavju drog, in trdnoet tega droga je brezdvomna. daai nima ta tenki drog kje atati. Potem je od droga speljana zanjka selo zvito in ob enem preprosto, in če letiš s sredino telesa na tej sanjkl in gledaš navzgor, ne more bi-ti niti govora o tam. da bi padel. Vse to mi je bilo jasno in miren In veael sem bil. in kakor da mi nekdo govori: glej vendar, zapomni si. In zbudil aem aa 1682.