za zunanje agdeva v
direktno lg Sibirije, d« J« totalni pura* Kolčaka pred, durmi tj* m "îuwlja'v Sibiriji ja zelo Tcrltitoia
d m i I y
•t Chicago, llhiàou.
wmm.
Uredaliki ia, uprav slâkt pro-•tori t Mftf B. Lawaéale av.
Offloe oX publication:
SHJJT 80. Law ud« le Telephon*: I^wndol» 4Q33.
SÄVti^V^TlBC CHICAGO, ILL., torek, 19. avgusta (August 19) IM».	* °° STEV.-NUMBER 195.
es» Sl» st tka Fast Qfgn CMeage. Wh* By eêS^TSeTprasIésat, A. i. Bsrtesss. PasUsa»t»r "Gass»sl
NA TISOßE ZÂPR-|TIH V BUDIMPES-¡TANSKIH JEÛAH.
'«tVT"5 T" 1	wST**"
Rumunci še vodno ropajo, toda ograki monarhtsti jim poma-! gajo loviti komuniste.
JUGOSLOVANI OKUPIRALI 0-OBSKO SLOVENIJO.
DEVET 8TO VOZ _
ŽIVIL NA POTU V CAOO.
HudapeŠta, 18. avg. — Rumun-ei ho polovili in aaprli več tisoč komuniatov, moških in žensk, me<l katerimi sta tudi bivša sovjetska poverjenika Oarbai in Janušek. Nova ograka policija pomaga Ru-ui uncem pri lova na komuniste.
Is Ljubljane por&ajo, da ao Ju-goslovani xaaedli vie ogrska pokrajine, Id jim pripadajo po mirovni pogodbi.
Budapešta, IT, avg. — Poveljnik rumunakih čot v Budapest i in diplomatični zastopniki rumunske vlade so danes obljubili članom medzavezniške misije, da ne bodo več jemali Ogrom živil iu da bodo pomagali pri nasičevanju ljudstva. Zavezniški zastopniki ao zagrozili Rumuncem, da jih bodo dr žali odgovorne za izstradanje mesta. ' •
Medtem pa rumunako vojaštvo nadaljuje z ropom ne glede na obljube, ki jih dajejo romunski poveljniki in komisarji. Američani so danes našteli 63 železniških va-gonov, napolnjenih z rekvirirani-mi živili, ki so na kolodvoru čakali odhoda proti Rumuniji.
Kapitan Gregory, načelnik ameriške iiveine komisije za države v mejah bivše Avatro-Ogrske, je izjavil odprto na seji medzavezniške misije, da ima pripravljenih dovolj «vil za Budapešto, stal ne bo niti ene unče toliko I as, dokler bo<lo smeli vsM fttvei dejsl, da on ne da nič na obljub» Rumuncev, pač pa hoče čakati, da svoje obljube tudi izpolnijo,
..44*-. y- V-v' i....... ^^ri^ivàfcf
TAKOLE ZNAJO MILJONAXJI.
New Torte, N. T. - William Waldorf Aator je napravil vlogo, da ae vae njegovo premoženje izroči v upravo Farmers' Loan in T ruat banki v intereau njegovih sinov Waldorf Aator ja in John Jacob Aatorja. Zemijižčna posest je vredna petdeset mlljonov dolarjev.	r j
Nekateri ljudje vprašujejo, zakaj je bila izvršena ta transakci-jat Ljudje, ki ae razumejo na stvar, odgovarjajo, da ne bo treba plsčsti davka od dedščine.
Chicago, IU. — Na potu v Chl-cago je devet ato železniških voz živil iz armadnih skladišč. Pol kovnik James Castleman bo od MU, koliko .tega živeža prejme vsaka posredovalnica za prodajo tega blaga, ki jih je določil župan George W. Montgomery, ravnatelj veletrgovine The Fair iz javlja, da ne bodo Živila na prodni pred sredo ali četrtkom.
Zdaj ao ae še druge veletrgovi ne priglasile, da bodo razproda jale živila iz armadnih skladišč.
ANGLIJA JE POBA-SALA PERZIJO.
Zgodilo as je kakor s Egiptom; • tajnim paktom je kršila ustavo lige narodov.
V PARIZU NISO ZADOVOLJNI
tično
bo
koriščenje
končno
no
V DRŽAVI OHIO PRUSKLJE-JO PROFITARJE TRDO.
Olsvsland, Ohio. — VeleporotH okraja Cuyahoga j« obtožila Wm. K. Bigalows, Ilarry J. Bigalowa in Albert C. Blaira, uradnike Fruit Auation kompsnije, da ao kršili Valentinov protitrustovat-akl ukor1,
V Colnmbuau je bîlo tzdsnih štirideset tiralnie proti trgovcem z Živili radi profitants in nagro-mad«vanja fi vil.
Governor Oox je naznanil, ds priporoči sveznim oblsstim, da zs plenijo približno dva milijona funtov mesa, ki je hranjen v hlsd-nih ahrambah.
fte ni dolgo, ko so dnevniki, ki zsgsvsrjajo privstna intatt** vpraševali porogljivo, kaj pa lahko ohijski governor podvssme prsti profitsrjem in ss odprsvo drsginje. Odgovor na njih zvedavo vprašanje so prejeli sedaj, ka teregs pa niso prav nié veseli.
Governor Oox is pok*/.al. d, ima železno voljo In da se ns boji prafitarjev In njih kričsvegs Čs-Hopisja hi ds kratkem mogoče doftive ss veéjs rasočsranja. kajti fc—panjs proti draginji i« pričela. v	,
Pariz, 18. avg. — Pred nekaj dnevi je prišla ua dan tajna pogodba, ki jo je Velika Britanija sklenila z vlado perzijskega šaha. S to pogodbo je Perzija faktično postala britiaka kolonija, oziroma je prišla pod britifiki protektorat kakor Egipt. Neodvisnost Perzije je zdaj le Se nbminalna.
Tajni pakt določa, da Perzija sme najeti ie angleške državljane za reorganiziran je svoje armado in financ. Carina bo revidirana in angleški kapital ima neomejeno svobodo za "razVoj industrij" v Perziji. Perzijska mirov ua delegacija je razpuščena in Anglija je obljubila, da izpoaluje Perziji odškodnino za zadnja trp Perzija je J
ŽELEZNIŠKI RAVNA- I TELI PROU PQDRA-2ENJU PREMOGA.
farmarji branijo zadružništvo.
Ali bodo Plumbove obtožbe preiskane.
OTROK 8L0VENSKI 8TARI ÔEV UTONIL V JEZERU.
t
l,il ieznie. Taka matakava bo araeri
sklenjen kopnprornis, da Anglija obdrži avoj vpliv v južni Perziji, dočim raztegne Rusija avojega čez severni del države. Medtem je prišla vojna in revolucija v Rusiji in to priliko je izrabila Anglija, da je pograbila vso Perzijo.
Zemljevid angleških kolonij v Aziji ae zdaj lahko smatra od Indije do Sueza in od Sueza do Ca-petovvna na koncu južne ¿Afrike.
Britiška osvojevalna politika v Perziji pa ni po volji Franciji, ki si tudi prilastuje vpliv v Mali A-ziji'. Ameriški delegatje v Parizu so mnenja, da je Anglija kršila točko v ustavi lige narodov s tajnim paktom s Perzijo in to mnenje navdušeno podpirajo Francozi, ki zdaj grozijo, da bodo vso zadevo spravili pred vrhovni svet mirovne konference. To ae ho najbrž zgodilo v par dneh, kadar pride perzijski šah v Pariz.
OGROMEN
NABIRALNIK VODO.
ZA
Orsslsy, Colo. — Storjeni ao bili prvi koraki za zgradbo ogromnega vodnega nabiralnika ob reki Cache La Poudre, v katerega ae bo atekala voda ob času deževja, ds odvmens poplava* in ki bo kasnejše alužils zs tismsksnje zemlje, ko se pojsvi suša. Za pro-' jekt se zanimajo inženirji, kapita-listi in farmarji, ki bo stal dva milijona dolarjev, da bo izvršen.
Kadar bo nabiralnik dovršen, bo prišlo pod plug več tisoč skrov zemlje, ki sedsj leži neobdelana.
VINOGRADNIŠKA DRUŽBA NASTOPILA PROTI FRO HIRICKJL
Ckiesgo hi okolic : V torek je v na In hladno Sèvernozapadni in m \ c rni, JfStro\ i.
New Yotlc, N. T. — Itsllsn Vineyard kompsnijs js vložila tožbo ns sodišču, ds nsj sodišče prepove držsvnema pravdni k u I« « (»liiinarjo izveati vojno-prohibid-joniški zakon proti družbi. To js šele j 4* drags tošbs "vinogradnikov proti Uvedenjn vojne probibieije. Kompsniju navaja v svoji vlogi, da lsstnje v KslMtfMjVj$MpS ki obsegs štiri tum>č skrov svrta in je vraAn rt» milijon dolsrjev. Družb* povdsrjs. da )s vojna proliibirija protluatsvns. *
proti farmarakeinu zadružništvu.
Farmarji meuijo, d* je zanje edina metoda zadružnišfto, po kateri se lahko rešijo prek 11 p.Vval-
etr.,'
Kongresnik Huddleston iz Ala-baine je predložil kongresni zbor niči rezolucijo, v kateri priporo-Ča, da se Unfcnuje poseben kon grešni odbor* ki naj preišče obtožbo mr. Plumba, advokata Ž«»-1 leznlčarakih organizacij, da Wall Street oplenll železniee.
Železničarske organizacije se strinjajo s preiskavo iu izjavlja jo, da je njih advokat vedel, kaj je govoril, ko je Wall Street ob tožil oplen je vanja ameriški*
Wauksgan, IU. — Hladnikovi
otroci, ».letni Lavrenelj, 5-letni Frank in 4-Utna Mary, so odšli k jezeru, tla »e igrajo. Zvečer sta ae vrnila bratca bres sestrice. V začetku sin tajila, da ne vesta, kje je sestrica, naenkrat je pa mlajši bratec pričel jokati in med jokom je rekel: 4,Mary je Šla v v vodo, pa nI prišla več iz nje."
Deška sta ae zbala, ko »ta videla, da je sestrica izginila v dva Čevlja globoki vodi, In sta stekla proč.
Malo .Mary so Še isti večer našli mrtvo iu potegnili iz vode.
■Washington, D. 0. — Glavni železniški ravnatelj Hines je odgovoril na senatno rezolucijo, da re« primanjkujejo vozovi v dis-triktu za mehki premog, toda to pomanjkanje ni tako veliko, d* bi učinkovalo na prevažanje premoga na trg, V svojem odgovoru pravi, da bodo nekateri prinianj> kovanje v produkciji preinogg iu transportnih sredstev tolmačili na ta način, da je zopet treba povi-iati cene premogu, ki so po nje-govern mnenju že tako «¿osti vi| soke.
Izjava železniškega ravnatelj» je jasna in pove, da ni za podraži tev premoga nobenegu vzroka.
Odbor farmarskih organizaciji je izdal na farmarje poziv, da Londo^EXvg.--''Daily Kx protestirajo proti neameriški me- press" je objavil neuradno poro-1 <>di, ki se je nekateri poslužujejo Čil«, i/ llelsingforaa, da ao angle
i.. ______1.-_____a___* •»..	«1 , '.. .... ....	. .
ZRAČEN NAPAD NA PETROGRADSKE FORTE.
A • ' 4 ,	\ 3 'Z: T gjl/ . T""j
Angleški leUloi rasdjali dva štiri-jaški milji pristanilkaga meeta Kronštat,
KATASTROFALEN PORAZ KOLÛAKA.
ški avijatiki izvršili zadnjo sredo velik zračni napad nu mesto Kronštat, ki s svojimi utrdbami ob obrežju Finskega zaliva tvori glavno obrambno postojanko Pe-trograda. Poročilo se glaai, da ao letalci vrgli na tone bomb, ki ao razdjale dve kvadratni milji mesta iu fortifikacij. Takoj po ua-padu je bilo videti velik plamen in oblake dima. Boljše viki so st re-je, Ijali iz topov n« napadalec in trije eroplani so padli na tla. •
Wasliington, 18. avg. — Vojni departmena je pirjel informacije
tna
škemu ljudstvu odprla oči, da spozna, kako so privatni pod jet nikifgospodarili z železnicami.
ALI JE AMERIKA "KOZEL" VELIKE BRITANIJI?
Waahington, D. 0. — Prcd Sk kaj dnevi je bilo prvil objavlje 110 pismo lorda Frencha, vrhovne ga poveljnika atigleškiii šel na Ir akem. Pismo, ki je naslovljeno na nekega irskega državnika, je ob javil tukajšnji Irski narodni biro in vsebina povzročila veliko senzacijo.
Freudi, ki so bavi z Irskim vprašanjem, piše: "Sedanja an gleška vlada nima spoštovanja ni ti zaupanja pri ljudeh, ki so dobro informirani. Naravnost blaznost je, ds ae izzivsjo ponovni sitnosti z Irsko, ki obratno iz/.i vajo reakcijo v Ameriki in v kolonijah, v katerih se ljudstvo ne mara več slepiti z blagoslovljeno frazo 'zakon in .red/ Povprečni Anglež nrfče pojmiti teh faktov. temveč pravi: 'Zmagali smo v največji vojni ua svetu in abso lutno kontroliramo morja. Mene nič ns brigs, če ae je drgotom K v ropi zs hotelo lskots in boljš< vizma. a kar se tiče Amerike, naj se pobriga zs svoje nigre in nsj niksr ne vtiks svojih prstov v na Še notranje zsdeve; Irsks je nsši notrsnjs zadeva. Amerika fte lahko k vragu'."
Dalje piše French, da bo Ara«; riks potom lige nsrodov postala svetovni bankir in polielat za bat* krotirano Kvrop« in a tem bo m jamčila Angliji pn'» meato pri domiuiranju aveta. Bogastvo iu trgovina Kvrope mora ostati pod kontrolo Anglije, ali vsled vojne je ts kotit rols v nevsrnosli. Nsto ee bavi Freneh a sedsnjim go«pn darskim polomom v mnogih ev ropekih državsk 'in rskljočajel "To, ksr je znam» pod isienom 'kapitalistična družbs.' «e ms je . temeljih in č# psde, potegne a a« • hoj vso elvilizseljo KvrM», Rilo Im torej nsst<»pil kot l»snkir. p<di-eiat in pomirjevale*- v tem reenem momentu f Pravijo, da liga «aro. dev. All liga nsrodov bret. Amerike js ničla. Ali ps roseets As glljs in Amerika delovali skupoo
BOJ 6LE0E MIROVNE POGODBE POSTA-JA OSTREJSI.
rspublikanekTo poziciji
STOJI NASFBOTI DEMOKRATIČNA VRSTA.
Kakšen bo iHd tega boja?
| INehington, D. 0. — Vsa znamenj« govore, da ae boj glede mirovne pogodbe med repuhlikanako opozicijo iu predsednikom bliža ■vojemu višku.
Predsednik ae je seveda pripravil, da bo pogodba sprejeta in je povabil senatorjs Hitehcocka iz VIiraške v Belo hišo na konferenco o strategiji. Po konfersnei ae je izvedelo, ds bo sdministrsoijs osredotočila vao iuoč, da poraai aktualna spremembe predloge, ki >i rea spremenili mirovno pogodbo.
I'o govoricah v političnih krogih ae bo boj aukal okoli dveh glavuih vprašanj.
1.	Revidiranje Aautungake pogodbe v tem amisiu, ds se Sau-tung direktno Izroči Kitaj u mesto Japonski.
2.	Iajednačenje glasov v ligi nsrodov, kajti po aedanjl ustavi ima Velika Britsnijs leat glasov, Sdruiene drŽave ps asrno enega. Republikanci zahtevajo, da imajo Zdruiene države toliko glsaov kot Velika Britsnijs.
Pripravljeni ata torej obe skupini: opoaleljoualna skupitia iu sltuplua, ki atojl trdno za pred« sednikom, ds ae boj glede mirov* ne pogodbe izvojuje z vsemi parlamentarnimi areditvi.
V torek sa vrši konferenca tued predsednikom in aenstuim odse-
ZALOGE V HLADNIH SHRAM-BAH SO OGROMNE.
Pitubargk, Pa. — Jams* Faust, ravnatelj Üvilskega biroja, ki t no-ri oddelek za sebe v poljedelskem department», je naznanil, da js letos v er sirovega iiuisIm, perut I-ne In jaje v hladnih aliraml^ih kot lani ob tem času.
Ta živila ao nagromadili v hlad-nih shrambah, da sbdrži visok« cene ns trgu.
Kokošjih jajc je v hladnih ahrsuibah 4,(MfMiK0 tuest o V» sirovega masla l,23«.04a funtov, pe. rutnine 413,7:111 ftintov, govedino pa 245,ß IH funtov.
s stališča zaveznikov. Ententni poveljniki v Sibiriji so sklenili konceutrirati svoje čete na gotova središča. Vse zavezniške in amerl« fike posadk«» se umuknejo na go-tovp Črto, kajti grozi jim uniči-nje, ako bi ostale osamljene v dosedanjih postojankah.
Poročilo se tudi glaal, ds se boljše viška kampanja razširja po vsej Sibiriji in pojavila ae je «tudi v Vladi v ost oku. ftt rajki in maj. hne révolte so na dnevnem redu. Napadi ua vlake, ki vozijo streli-vo in živež Kolčakovim četam, se ponavljajo dnevno.
KLAVNUKI DELAVCI SO VRNILI NA DELO.
Donver, Oolo. — fttrsjkajo«
delavci v klavnicah Armourjavs in Hvviftove kompsnije ao ae vrni-H na delo, ker bo tudi o njih sa-htevsh odločil sodnik Alachuler v ( liK-agu, ki je izbran razsodnikom v sporih med klavnišklmi delavci in raessrji.
Klavniški delavci zahtevajo, da prejmejo rokodelci po sedemdeaet centov na liro, delavci, ki oprav-Ijsjo spccijalno delo, centov, pomagači pa 55 eentv.
STRAiNA NAJDBA.
1 Denver, Oolo. — Ns smetišču,
ki se nshsja na vogalu Brya»itovs ceste in Kden in tridesete ulice, ao našli človeško lobanjo.
Nekateri menijo da lobanja pri-haja iz »Mrke kakšnega čudsks. policija pa eodl, da s« za to nsj-d|»o skriva hudodelstvo in uvsdls je preiskavo. Policijski zdravnik i/.ja vi js, ds j« lobanja od W dv 40 let starega človeka ia da ata na nji /immenji dveh udarcev.
za ohranitev ei villsacl je dokler ni rešeno irsko vprašanje T Neaio goče," '
. 0. I1 pravi ua koncu pisma, ds je sbs«»lutrio pot rebrn«, ds ae irsko vprsAifije reši v ¿adovolj, etvo Zdroženih drŽsv in ds as a tem zagotovi drag>*eeno prijateljstvo Amerike, ki ime po njegovem mnenju Igrati vlogo bsnklrjs la polies js v KsnknH Irani In rev» loeioasrni Evropi!
tem boju, ds ae po konferenci o-
brne zmaga na eno aH drugo stran, prida pa lahko do aporaa-uhia na podlagi informacij, ki jih dobi senatni odsek. Konferenca bo jsvus, to se prsvl, ds bo ljudstvo Imelo priliko Izvedeti delaj le, kajti predsednik je naznanil asnstorju Lodgu, ds bo pri kon-ferenci nsvzoČ stenogrsf, ki bo zspissl ves rsagovor. rsvnotako je ps augestlral, naj Ima odaek svojega stenografa. Oflcljelnl prepis stenogrsf s bo priob« < n
Predaednik smatra spremembe v mirovni pogodbi za težko Izved-Ijlvo stvar. On pravi, da bodo Združene drUve prialljene izdela ti novo pogodbo, če bodo aprejete spremembe.
Predsednik m j« bsje Izrazil, če naatsne potrsbs, ds pošlje aena-torja Lodga in Knoaa v Berlin, ds vodlts novs pogajanja.
Ko js aenstor Lodge Izvedel, da eenator McNsry obveatll aena-orja Hlteheoeka, ds js od dvsj-sst dO pet in dvsjaet republikanskih esnstorjov pri volji podpira» ti rezerviranje pravic, Je tskoj iz-dsl svoj ultimst. Dejsl je, če «e hod o t iati zdrullll z demokratlč. niml senatorji, ki ao za mila r+ zerviranji pravle, tedaj bomo jaz in vsi senatorji, ki teko čutijo kot jaz. glaeovali proti pogodbi v ce-
m
Republikanci so do zdsj že več. krst lajavlll, da Im pet in trideset esnstorjev glasovalo proti pogodbi v celoti, če ne Inido sprejeta efektivna reaervlranja pravic.
i:;
DVA AVTOMOBILA Z V VODO.
MOSTA
Dsavsr, Oolo. — Ns uioatu, ki ss nahaja ns vogslu Fsderslnegs bulevsrds In Zspsdtie «mciiinejste ulice ata psdls dva svtomobils z mosta v vode. Poškodovanih je bila šsst oseh. drugih deset oseb js ps komaj ušlo ernrii.
Avtomobila ata zadela drug ob dragega, nakar ata peelnls ograjo in psdls drug as dragim raz most v vodo. Težji avtomobil ae je pri psdru ujel as veliki vodovodni "I. frr J» pMm»Wa, ds ss niso poškodovsle oeel»e, ki eo eedels r
n'
DEMOKRATJE NASPROTNI BOJU PROTI DRAGINJI
JUSTlONI TAJNIK JE AKTI. VEN KLJUB VSEM OVIRAM.
Senatorji ao imanjavali v debati preoaj oatra besede.
Waahington, D. 0. ~ .lusii,m tsjulk Palmer gre svojo pot naprej ,da odkrije tiagromadeni živež, medtem ko demokratje lx južnih držav ovirajo delo uprave. * tlužiil demokrat je v kongresu ao tako nasprotni predsednikove, mu pyograiJift proti draginji, da ao se slišale v senatnem poljedelskem odseku grožnje, da nastopi. Jo /, obžtrukcijo. Poljedelski od-sek tako nasprotuje predlogi ad. minst racije, da je bila predloga zopet odložena in da se mora n«. kaj zgoditi do torka, da južni de-mokratje postanejo bolj prijazni napram predlogi za odpravo dra* linje.
t Heuanbr Hsusell ia Uiulsisne jo rekel: "Poznam senatorja, ki lah ko proti nji govori najmanj lest, deitet rtnj/^^ / *
Sena» o j- i« MlsaiiUtljM, W Hk nasproinik vladne Žlvt-Žtic kontrole, je napovedal boj pro-gramu administracije s scuzacl-jonalnlm govorom. Hekel je, da bo ravno tsko nasprotoval pred logi, kskor je nastopil proti origi-nainl predlogi v letu lfl7. Miaaou riški senator so js zapletel v kon-trovsrao » senatorjem McKellsr-Jem, ki je pri|mroČal reforme m vklailailje živil v hladne shram» be.
H Senator Iz Tunnsssseja ima liladno shrambo \ molgsull»," j* rekel senator Heed. "On pogleda v hladilno omaro in nJemu se /di, da mu nasproti zije omara Pandi* re .napolucna N svetovnimi težko* čemi.* ,
Senator >l<Kell«r je vztrajal pri tem, ila vkladaiijs živil v Hladno abrstiilie igra veliko vlago pri draginji. Citiral Je besede ju* tlčnegs tajnika da zakon as kos-trollrsuji« Živil uima določb,-po katerih bi bilo lahko kaznovati o-asi», ki so kršile te določbe.
Senator Smith U (Jeorgije in senator K«*' d alg odločno na «i" " tovsls, da ee kaznujejo o*. I»«-, ki so kršite postave za kontrolo živil.
r;, I). H, Weld, ravnatelj Salf-tovega oddelka za trgovino, je pral Iu zagovarjal mesarje, darjsl je, da je mesarjem v vtM»h hladnih sluaio^.sb v 'Mruh državah le M islntotkov prostora na razpolago. Ilejal je, da Hiesai jI ne nagromadiijrjo živil, ampak jih le spravljajo v skladišča, da Jih Imajo v zalogi, ksdar pohaja» jo ns trga.
Od zsstopulks mesarjev ni bilo pričakovati drugega poročila, kajti mesarji n# IhmIo vendar re.» kil, da v Iliads jo radi lega Živila v skladišča, da «kozi vse leto ob-drže visoke cene__
D. 0. I'redar.I vet irai posfavo za va prehrsnitev
Washington,
nik Wilson je preklic zakona dnevne svltlobe
Pretlnnlnik je tUng\Č vdiral ta zakon .JM prvem veti» js bit vključen kot pose bi is določbs
mfm	■■ a.ess


. L .. •	j»* ! 1
'Jm. -
■
-
TA
glasilo slovenske NARODNE PODPORNE JEPNOTZ
LASTNINA .SIX)VENSKE NABODNK PODPORNE JEDNOTE
Cetm oflmMv p« dogovoru. Rokopisi «o m vt*4»J«.
Naročnin.: Z*dinjen« driave (laven ChkegeHn Canada i4.0cI m lete. •2.00 m pol let« in $1.00 za trt immc«; Chicaao $6.60 oa leto, $176 M pol (rta, $140 u trt mcscce, ia u inoMnutvo $7.00.	___
sssr s*, u
THE ENLIGHTENMENT'
Orfia gf (Im lUepala Ntliwul
Ow»W kr Um SIotmIc N«UmmI Bmfit
Chicago
_Advertising rates oa
Sabccription: United States (except Chicago) ige $6.60, and foreign countries $7.00 per year.
Dem» v okl«««j« pjr. (Julij* J0-I0) o^e taM«i If •m, J« via j« • taai daaveet »olaAda oarafatoe. PsoarUa Ja prave»
• m»o, 4a se vaai oa n*tevi list.
AVTOKRACIJA V JEKLARSKI INDUSTRIJI SE MORA PODATI.
DOPIS
Jeklarski in železarski delavci, ki opravljajo težko in naporno delo za nizko mezdo, so se organizirali, ne da bi vprašali svoje podjetnike za dovoljenje. V vojnem času so jim podjetniki sami, med njimi znani jeklarski magnat Charles Schwab, pripovedovali, da se ta vojna vrši v obrahnbo demokracije in da bodo po vojni spoštovani le taki ljudje, ki delajo in koristijo s svojim ročnim ali duševnim delom človeški družbi. Delavci so mirno čakali, da pride ta dan, ko bodo spoštovani kot koristni člani človeške družbe, in ker tega dne le ni bilo, so se pričeli organizirati, ker so spoznali resnico, da je demokracija v industriji taka reč, katere jim nihče ne prinese na krožniku, najmanj pa tisti privatni podjetniki, za katere delajo.
Listi so te dni poročali, da so jeklarski in železarski delavci sestavili svoje zahteve in da se med njimi vrši «plošno glasovanje, da zastavkajo, če podjetniki zavrnejo njih zahteve. ¿p ;
Zakaj to?
Ko so se razne jeklarske družbe združile v trust, je ta trust podedoval od teh kompanij njih princip, da v jek-larnah in železarnah ne bodo delali organizirani delavci in da se strokovna organizacija delavcev ne prizna. Taka je ostala taktika jeklarskega trusta v vojnem času in je še danes dasiravno so dali jeklarski podjetniki svojim delavcem na koše obljub, ko jim je šla trda za delavce.
Organiziranje jeklarskih delavcev ni bila lahka reč. Časniki so poročali, da so jim v pittsburškem okraju nasprotovali lokalni oblastveni organi. To se je zgodilo posebno v takih mestih, v katerih je mesto odvisno od jeklarskih in železarskih magnatov. Organizatorjem je bilo prepovedano govoriti o namenu in ciljih organizacije. Seveda so imela taks preganjanja nasproten učinek, kajti delavcem so ßadle luskine raz oči, da so spregledali in spoznali, če se ne organizirajo, da so na milost in nemilost izročeni svojim podjetnikom.
In tako ja rastla strokovna oiganizacija, dokler ni dosegla moči, da se lahko meri z jeklarskimi magnati.
Delavci niso iskali boja, ampak sprejeli so ga/ ker jim je bil vsiljen od jeklarskih*trustavcev.
In dokler jeklarski trustovci ne priznajo svojim delavcem pravice do organizacij, se delavci ne smatrajo za svobodne ljudi. Zato je tudi njih glavna zahteva priznanje organizacije. Delavci pravijo: Padla je politična avto-kracija in pasti mora tudi industrijalna. Dokler ni delavcem priznana pravica, da se organizirajo in kolektivno pogajajo o razmerah v jeklarnah in železarnah, se ne more govoriti, da je v jeklarski in železarski industriji uvedena demokracija.
- V tukajš-
nji naselbini ni veliko rojakov in le ti Žive tako raztreseno, da ko-maj znano eden za drugega. Pred nekaj dnevi je pa nas zapustil še .lol.ii Frakcij s svojo družino ter odšel v širni svet lovit srečo.
Delavske razmere so take, ka~ koršne hočejo naši preljubi delodajalci. Zaslužek je .dober, toda za polovico premajhen z ozirom na današnjo draginjo. Vse je drago, samo kruh je majhen. Cene nekaterim življenskim potrebščinam so že tako visoke, da bi jih najbrže ne mogel doseči noben zrakoplavec.
Ker se vse draži, radi tega tu di laetniki tukajšnje poulične železnice niso hotele zaostajati, ampak zvišali ao tudi oni voznino od pet na sedem centov. To se je pa ljudstvu tako dopadlo in so bili veseli, da so od same radosti šli ter prostovoljno "pomili" okna karam. To delo so tako hitro in temc'jito opravili, da so prehiteli le celo požarno brambo. Najprvo eo opravili svoje delo pri ksrah, katere so bile v službi in potem so odšli v remizo, kjer so opravili svoje delo. Kdor pa hiti pri delu, temu se velikokrat kaj pokvari. Jsto ne je tudi tukaj pripetilo in vi činoma vse kare so poškodovl ne in nekatere toliko, da niso za nobeno rabo več.
Smešen je pogled, kako kare le Žijo vse navskriž, ena na dragi, črez cesto, v jarkih Up nekatere so pa zapustile svoj tir, ter odšle v neznano daljino.
Kolikor moram izpoznati iz ra znih znamenj, ae pripravlja Se ne JiaJ. Kaj, je pa meni popolnoma "neznano Upam, da bom v krat kem že lahko poročal.
Poročevalec.
ni nikakor upravičen, da bi ae i-mcnoval delavski voditelj, ker «rim napada delavce, kateri zahtevajo zboljšanje plače, ker s sedanjo m mogoče živeti. Mesto, da bi delavce podučeval, jim dajal razne nasvete, da bi mirnim potom dosegli svoje pravice, nas V& & napada v časopisih, kot da bi bi li mi kaki zločinci. To ni pošteno od otk»be, katera je vposlena v u radu delavske organize .-i je. Toda plačilo ne izostane.
Mi bomo pa vstrajali pri naših zahtevah, ker vemo, da smo upravičeni do tega in pričakujemo od naših delegatov, da bodo zastopali v resnici delavske interese, da bodo zastopali premogarje spadajoče k organizaciji " United Mine Workers of America.". P '	Poročevalec.
m
Kamen do kamna----— Kamen do kamna palača,
zrno do zrna pogača, pravi slovenski pregovor. Ta pregovor se da prenesti tudi na razvoj v človeški družbi. Dokler je bil človek na najnižji stopinji kulture in civilizacije, je največ trpel. In če pogledamo nazaj v zgodovino, vidimo kako počasi so se spreminjale forme v človeški družbi, dokler je bilo orodje primitivno. Orodje se je zboljšalo, pa tudi civilizacija in kultura sta se pričeli širiti hitreje, toda forme v človeški družbi so se vedno spreminjale polževo pot Sele z izumitvijo parnih in drugih strojev, vporabo elektrike in naravnih sil pri delu se je pričela širiti v hitrejšem tenpu splošna želja po spremembah v človeški družbi. Vsaki dan je prinašal delavcem nove uspehe in jih prinaša še danes, ker je naravni zakon tak, da se vse spopolnuje v boljše forme, čeprav .skušajo reakcijame sile zadržati ta nizvoj.
Ali nekaterim se zdi U napredek prepočasen. Videli bi radi, da se zgodi čez noč, kar je nemogoče, ker naravni zakon tega ne pripušča, kakor ne dovoli reakcionarnim silam, da |>ogazijo pridobljene uspehe.
Vsaki dan naprej, vnaki dan uspeh in končno se pride na cilj. Ali vsaki dan bo ti koraki večji in uspehi boljši, ker so tudi razmere postale ugodnejše za razvoj v boljše gospodarske forme v človeški družbi. In to je najzanesljivejši porok, da se človeška družba ne razvija počasi, ampak dandanes je U razvoj tako filter, da ga lahko vaakdo opazi, če ni slep sa vse, kar se godi okoli njega in po širnem svetu.
Weet Frankfort, DI. — Svetovni delavski položaj postaja vedno večje vprašanje in marsikateri odgovorni faktorji se že vpraŠu jejo, kake je mogoče istega pra vilno rešiti. Delavci so to že iz-poznuli in radi tega so se pričeli organizirati strokovno in politi čno, rahtevajo, da se izboljša dru žabni'sistem, zahtevajo skrajšanje delavnika, povišanje tflače in odpravo neznosne draginji kate-
ne
delavskimi vodHelji je tukaj nekaj smernih, kateri so svarili delavce, da naj se nikar ne prenaglijo, ampak da naj še počakajo, kako ho vsa stvar izpadla. Razumno. da so se dcavci že naveličali čakati in ne verjamejo več raz-nim frazam in objubam, od katerih nimajo nobenega dobička in nihče se ne more nasititi.
Nazadnje se je skenllo, da se počaka s stavko, da se ho videlo, kako ho izpadla glavna konvencija organizacije "United Mine Workers of America", katera se vrši dne 9. .septembra v Clevelan-du. O.
Radi tega opozarjam, v»e m-jake-pemogarje, udeležujte se sej in izvolite delegate, kateri bodo v resnici delovali sa koristi nas pre-mogarjev, ne pa sa privatne inte-
Zadnji teden je prinesel tukajšnji meščanski list poročilo, katero je nsjbrže poslal tajnik tukajšnjega podkrolja premog« r ske organi sadje v list. V tem po-ročiln se napada na* s rdečkarj.l i»ol ji'vik I, da hofemo rde*o ta-
Iz Cayoona okrožja, Minn. Z de
lavskimi razmbrami se ne moremo nič kaj poselmo pohvaliti. Sicer delamo skoro vsaki dan, toda kaj nam to pomaga, ker jc tako velika draginja vseh življcnskih potrebščin, da marsikdo ne more zaslužiti za dnevne stroške. Posebno trda prede onim, kateri imajo družine. Marsikdo si že be li glavo, kako bo izhajal v zim skem času, ako se bodo cene tako dražile raznim življenskim potrebščinam. Da bi pa nam razne družbe, katero lastujejo tukajšnje železne rudnike zvišale nekoliko plače, jim pa še na misel ne pride, akoravno oni sami delajo velikanske dobitfke.
Todu, kdor Čita list "Hrvatski Rodoljub" in sicer št. 52, dobi tA-koj ves drug utis. Kajti med de lavskimi vestmi je tudi neka vest iz M«j*suba Range, da so splošne delavske razmere najboljše, da je uprava v dobrih rokah. Delavci-rudarji so zadovoljni, ker zaslu Žijo od $6.50 do $7.— na dan in ni jim treba tako trdo delati, kot so morali pred štirimi leti za po lovioo tega zaslužka.
To poročilo je vseskozi lažnji-vo; Pilo je namreč prevedeno iz nekega tukajšnjega angleškega jista, katerega kontrolirajo delodajalci, Kolikor je meni znano nobadin navaden delavec ne za služi toliko, kot je poročano omenjenem hrvaškem listu na celem železnem okrožju. Zakaj pa stavkajo rudarji na Woodrow in
EGIPČANE.
Pobijanje in trpinčenje revoluci-onaroev; apel a» svobodo pokopan v Parim.
FLÜgBO* »AORT BO IORAL VELIKO VLOGO V VO
PROŠNJA RTA AMERIKO ZA POMOČ.
ra je pričela vedno bolj guliti de- _______________ _____
lavca. Vsa ta važna vprašanja	pet dolarjev in 25cf Pri
na duevnem redu organiziranega4 - ----- ----
delavca in vse to je naperjeno proiti privatnim izkoriščevalcem in vcleprofltarjem, kateri so si menda nadeli nalogo, da izkoriščajo vedno bolj in bolj delavski razred.
Tudi premogarji so se pričeli gibat;, ter zahtevati skrajšanje delavnika in povišanje plače. V tukajšnjem mestu smo imeli zadnji teden dve izredni seji, na kateri se je debatiralo o sedanjih razmerah, v katerih morajo delavci živeti. Glavna točka na o-beh »ejah je bila, ali naj stopimo, v stavko proti "High coat of living'* ali iz simpatije do drugih stavkajočih premogarjev. Zbrani premogarji so soglasno zahtevali, «branih je bilo okrog sedem sto delavcev, da ae prične s stavko. Razni delavski voditelji, bolj radikalni, so zahtevali, da naj se ta-koj proglasi stavka in sicer proti neznosni draginji, in da naj se podvsamjo takoj potrebni koraki, da se skliče izredna kouvencija ilinoifkega distrikta "United Mi-Workers of America". Med
so imeli od $4.50 do $4.85 na dan. Ako-bi zaslužili šest dolarjev na dan, gotovo ne stavkali. Omenjeni, list nadalje piše, da dobri rudarji zaslužijo celo deset do ed najst dolarjev na dan. Zelo sem radoveSen, kdo je tako srečen rudar na Messaba Range, ki toli ko zasluži. Želel bi od tega hrva Skega lista, da navede imena vseh teh delavcev, kateri zaslužijo po šest in pol, sedem, deset in ed-nast dolarjev na dan. (lofovo, da navadni rudarji, ne pa kaki pred delavci (furmani in bowsi"). Omenjeni list tudi nekoliko stoka, da imajo družbe sedaj izgubo, ker ne morejo prodati (toliko Železne rude in ker imajo vedno večje stroške. No, te se pa meni tudi smilijo.. Posebno veliko izgub») mora imeti 'Oliver Minning Co.', katerega mora izplačati vsako leto toliko mlljonov delničarjem.
Gotovo, da trgovcem in bankirjem je pa dobifo. Sploh za te nik-dar nI bilo slabo. Toda, v kakih razmerah pa živimo mi delavci, se pa ti ne brigajo dosti.
Vsa "čast" pa takim listom, kateri pišejo laka poročila. Iz kakega namena pošiljajo taka laž-njiva poročila med delavski svet, je gotovo vsakomu znano. Vsakemu jc tudi lahko jamo, da se ti listi niti najmanj ne brigajo za delavce In jim. je vscedno, v kaki* razmerah da živijo in koliko ds zaslužijo. Saj oni Itak dobijo dobrj plačano za vse kar pišejo.
Poživljam vse rojake, da podpirajo liste, kateri v resnici pišejo za «delavce in kateri prinašajo resnična in prava poročila glede delavskega položaja ne pa lažnjiva. Naročajte se na dnevnik "Prosveta", ker ta list je edini pravi delavski dnevnik in edini V Zdr državah. Vsak slovenski lavce bi moral biU naročen na a list, ker je lastnina delavcev-Manov SNPJ in ne kaka privat na lent nine. —
Rudar.
USTiriOA UREDNIŠTVA.
Joetp Ule, Chisholm, Minn —
.Ss pojasnite « obrniUrns flat stavo in ne vem kaj le rm. Ako "The New Majority", m Weet je on v resnici poelat to poročilo, 1 Washington Street, Chicago, 111.
Washington, D. C. — Jos. W. Polk iz Missourija, bivši governor, je v imenu egiptovske k ¿misije, imenovane po zakonodaji v Egiptu, predložil zahtevo senatnemu odseku zunanjih zadev, da naj Združene države vodijo gibanje za dosego neodvisnosti Egipta. Polk je predložil dolgo spomenico omenjenemu odseku, v kate ri dol/.i Anglijo, da je ugrabila £< gipt pod krinko protektorata. Anglija je nastopila na mirovni kon ferenci, kakor da smatra vpraša nje Egipta za svojo "notranji) zadevo," toda egiptovska komjei-ja se je obrnila ua vse države, ki imajo tvoriti ligo narodov, da < zadevi Egipta razpravlja liga na rodov in mu prisodi popolno neodvisnost.
New York, N. Y. — Voditeljem egiptovskega gibanja za neodvisnost se je posrečilo spraviti v a meriško javnost poročilo o resničnem položaju v Egiptu, odkar se tam vrši >boj za narodno svobodo. Objavili so štirinajst izjav, ki so bile predložene mirovni konferen-ei v Parizu in ki so bile tamka, pokopane in potlačene po cenzu-ri. ,
Iz objavljenih izjav je raztid no, da je Anglija brutalno zadušila mirne demonstracije za neodvisnost domačinov, ki nočejo priznati njenega protektorata Več kot tisoč egiptovskih ¡rebelov je bilo ubitih bodisi v odprtem boju z britiško solda*Csko ali u strel jenih na komando britiškega vojnega sodišča. Angleški vojaki so izvršili nebrojna barbarstva na egiptovskih ženah in otrocih.
Izjave je podpisal Zagloul paša, načelnik egiptovske delegaci je v Parizu. Zagloul paša isjpvlja v pismu,, ki ga je naslovil na Cle menceauja, predsednika mirovne konference, da egiptovsko ljud sivo ne'priznava angleškega go spodstva in da ne mara sdžnost za plačilo, ker seje ves čas vojne bojevalo na strani zaveznikov.
Obtožbe proti Angliji, ki jih vsebujejo omenjene izjave, so ob kratkem: - ' v
Velika Britanija je leta 1882 okupirala Egipt z oboroženo silo in takrat je obljubila, da bo okupacija "le začasna in v korist e giptovskega naroda." To obljubo so ponovili vsi angleški vladarji do leta 1914, ali nikdar je niso i» polnili in britiške garnizije so bile 32 let v deželi. — Ko je prišla svetovna vojna, je egiptovska via da takoj stopila ua stran zavezni kov in napovedala vojno central nim državam. Anglija je imela na razpolago moštvo in vse materi jalne zaloge dežele. Leta 1914 je Anglija proglasila protektorat nad Egiptom, ne da bi vprašala, če je egiptovsko ljudstvo s tem zadovoljno ali ne. — Anglija je pro-t e klora t. vzdržala tudi po konča ni vojni, dasi je Turčija premagana in se ni več bati, da bi Turki tirjali suverenstvo nad deželo —' Ko je bilo sklenjeno premirje nn podlagi Wllsonovih štirinajstih točk, so Egipčani upali, da pride tudi za nje dan svobode in l>oslali so štiri delegate, ki jih i m a jo zastopati v Parizu. Dne :$ marca so pa bili delegatje — med teint tudi Zagloul paša — aretirani in deportirani na otok Kako bVcz vsake obtožbe ali preiskave. Egiptovsko ljudstvo je pričelo protestirati po vseh mestih; vršile so se demonstracije. Anglija je odgovorila s prekini sodom in nje ine vojaške čete so potlačile protestne shode In umorile 800, ranile 1600 in zaprle 2000 oseb. To se je /godilo v marcu in aprilu, toda *«' le v juliju je angleška vlada poročala o tem v parlamentn. Bri-tiSki vojaki so 4« požgali več vasi, vlomili v stotine stanovanj in iz vršili sločin nad ženami in dekle ti. — Po preteku nekaj tednov je angleška vlada izpustila delegate i Malte in jim dovolila, da so smeli priti v l'arix in obljubila je "boli liberalno vlado" v Egiptu. PreMvalci so hoteli javnd proslaviti te obljnbe — a britiiko vojaštvo je zopet padlo po njih in streljalo na nje.
Zagloul paša je v Parian le od 1* aprila, an do danes ga mirov-na konferenca še ni sprejAa In ni od govoril s na njegove apele,
P, 0. — Jasno je, da sedanji kongzea bo fckaprejcl Piuutbovega načrta za podržalj. nje ameriških železnic, aiupak da k» ta načrt igral važno vlogo v volilni ¿ampa^ji v letu 1920.
Voditelji železnjčarakih organizacij se dobro zavedajo, da sedanji kongres ne bo pbdvzel akci-je za podržavljenje ameriških „ iezni'v klj*b Mmu pa ne bodo odnehali s pritiskom na kongresni, ke ki senatorje, da spoanajo, kak. Sne stališče zavsemajo z ozirom ua Plumbov načrt na podržavlje-nje ameriških želesnic.
Vodkelji demokratov in republikancev ae izgovarjajo, da ni njih naloga, da rešijo to vpraša-nje, ampak to delo spada v področje konvencij; ki se vršita v prihodnjem letu.
Najbolj ae pa trudijo političar-ji izvedeti, kakšno stališče o tem vprašanju zavzema predsednik Wilsen. Ce <bi poznali njegovo stališče, bi se'poiitftarji že še na kakšen način izrazili, da bi saj aa otip držalo do prihodnje kon vencije. Ali to je težka reč za po-litičarje, kajti predsednik ni več
rtkej v svojih prešnjih adresahj kot da je delavstvo opravičeno do deleži} ki ga dajejo obrati za javne potrebščine in velikih korpo-racij.
Na podlagi teh izjav delajo po-litičartf razne zaključke in vprašujejo: Ali bo predsednik vodil boj za podržavljanje ameriških železnic po Plumbovem načrtu t In najbolj jih boli, ker na to Vprašanje ne dobe odgovora.
- mw%
STAVKA V CTOAHYJEVI
* f	■ rnlmmd m ^mkaili «	t^-v
KtAVHICI. J
MUwnnlcee, Wia. Mesarska
tvrdka Cudahy Brothers je odslovila več delavcev, ki ji niso bili všeč radi njih aktivnosti za organizacijo. Posledica tega dejanja je btya, da so zaatavkall še ostali uslužbenci/tako je družba morala zapreti svoje klavnice.
Dra&ba se sicer izgovarja, da je delavce radi tega odpustila, ker se je znižala produkcija. Delavci od^ovarjkjo na ta izgovor, zakaj so bili tisti delavci odveč, ki so bili najbolj delavni za organizacijo, če je druHba znižala produkcijo. Družba vendar ne more zagovarjali znižane produkcije, da so ljudje prenehali jesti meso.
Družbj je foogoče še všeč, ds se ¿e znižala produkcija in da jc do stavke, ker bo družba prodala meso iz ledenic in tako obdržala visoke cene. Kadar prične zopet z obratom, bo pa začela zopet voziti meso v le denice, tako da je vedno primanjkljaj mesa na trgu.
ŽRTSV DRAGINJE I
Ghioago, 111. — John Bcmish je zaslužil na teden šest in dvajset dolarjev, izhajal je za silo s svojo Ženo in Štirimi otroci, dokler uiso profitarji pričeli navijarti ži-vežnih cen, da je bilo strah in groza. Zdaj so nastopili zanj hudi časi. kajti poleg drugih draginjskih nadlog, ki so ga trle, ae je oglasila še ena nesroča v hrti. Njegova soproga j* obolela za jettko.
Zdravnik je svetoval «da odpotuje žena na deželo, končno so se pa odločili, da jo pošljejo v nanir
torij. >	" » . i mm
Nekega jutra se je zbudil B< raish in pogrešil je evpjo soprogo. Mislit ja. da je izvršila samomor. Naznanil je atvar policiji. Zadnje dni je pa frejel pismo, ki je bilo naslovljeno na njegovega sina, v katerem je stalo z belim ua črnem :	i '
"Dragi ainl Ostani pri o<Vtu Vaša mama ni dobra. Poskusi jo
P#*aWti	' \ Mati"
IssledU je, kje je bilo pismo <>d dano na poštn, portera je pa stvar naznanil policiji.
potor*"
<*> kdo
mesarji ne sna jo napel ja vat i vodo na avoj miki, aa moti. ker ni menda pod solneem tako narihaSih privatnih podjetnikov, ki znajo vsako še tako neznatno eredstvo t rabi t i v svoje koriet. KI« v ni* ki delavci ssiitevaje po-•¿«nje meade In
i «Mm Mmv k> IM, Omi» RMS ■ M» Kafer. Mm S4S. QUW\ kite», a
Nadzorni odbor. < * Orfh. laaiT «Main oa, cnimoaa* < PI*» «i, SvabOt, Ma» B. 74tk St., CUvalaad, OUa,
Tiskovni odbofw -IT
!er, ki je «v^n	razs^mtum	v
tem sporu, zaznan)« gospomtije iz
j.l*viiwk«|o okraj», kako visoki tu njih izdatki za prehranitev,
M«• arji imajo tudi svojo go-Lpodiujo, neko mrs. Jean Preseott \dama, predstojnico v ekonomskem depsrtmentu v obratu Ar-niourjeve kompanije, ki je pri nasičenju 6 oseb izvršila Čudel, ki nima para na svetu. Napravila je kobilo za šest dseb, pri katerem ao se baje vsi takffnajedli do Littgr, da se je bilo bati, da jim popokajo trebuhi. In to kosilo je stalo — čujte in etrmite — samo en dolar in sedem centov. Kupila Me za štirideset centov goveje pečenke, za dvanajst centov krompirja, za štiri cente korenja, za iest centov presnega zelja, za petnajst centov slad&c, tri cente ša-ja deset centov kruha, deset centov sirovega masla, dva centa zelenjave in za pet centoy sladkorja. Vae skupaj znese en dolar in Mcltm centov. Ko je položila ra-Ifun. je dostavila, da je bila edina [napaka pri kosila, da je preveč Oftalo od obeda.
Hrihtna gospodinja ni aeveda razložila, če je bilo tistih šest oseb, ki so sedle k mizi, že tako sitih, ds niso mogle več'jesti, ali h je bilo kosilo tako slabo, da jim ni šlo v slaat.
Delavske gospodinje se smejejo takenin proračunu, kajti pekovskega kruha sne en za deset oenlov, torej je nepotrebno, da »edi pri mizi Še pet drugih oseb in gleda, kako otrok vživa kruh. S takimi pravljicami o obedu, L ki stane le en dolar in sedem centov za šest oseb, skušajo mesarji vpliv.uti na sodnika Alschulerjs in javnost, da so klavniški delavci ae predobro plačani, dasiravno ves svet ve, da mora ena oseba plačati za pošten obed v restavraciji skoraj en dolar. v
Klavniški delavci pravijo, da naj mesarji skušajo s svojimi dru-žinan.i živeiti vsaj eno leto po-receptih, ki jih zna sestavljati njih hrihtna gospodinja, da tako na sebi poskusijo, kar drugim privoščijo.
neizučeni delavci dl ladjegradni&ka indu. i^TSTRIJA.
Washington, D. O. — Polkovnik Arthur Woods, podtajnik v vojnem depsrtmentu, ki ima nalogo, da skrbi za niastavljenje odpuščenih vojakov, izjavlja, da imajo pohabljeni vojaki lepo priliko za «popolnitev strokovne izobrazbe v ladjegradniški industriji.
Vojaki, ki so zainteresirani na stvari, naj se obrnejo na pod tajnika, ki jim poda vsa potrebna pojasnila. Zelo ugodno priliko daje Submarine Boat korporacija v Nevvarku, N. J., ki ponuja neizu-čenim delavcem po 4H do 56« na uro, dokler se uče sledečih del: Zabijanja žcbljic, ladijakega tesarstva in zalivanja »malo krova in aten, montiranja vodovodnih naprav, montiranja strojev in Še drugega ladje grad nlške ga dela.
Delavec se Ishko izobrazi za ladjc^radniškega delavca v šestih tednih do dveh mesecih. Vsak delavec se uči direktno na delu, ko se uči, tudi producirá. Iz te strokovne šole sd izšli delavci* ki zaslužijo kot zabijalci žebljic od i*75 do $100 na teden.
Inozemstvo.
KOLIKO JE VOLNE ANGLEŠKEM
NA
določbo. Fokker, glavni izdelova
ioc eroplanov v Nemčiji, je odpotoval na Hoiandeko, kjer odpre
nbvo tovarno.
so
London. Na Angleškem napravili tako velike zaloge volne, da ao celo z njo napolnili barake za letala. Na Albertovem pomolu je vzkladiščene trideset tisoč ton volne.
Britska vlada je pokupila volno v prekmurskih kolonijah, da je ne kupijo trgovci drugih dežel. Velike priprave delajo tudi v dru gih pristanih, \ da vzkladiščijo volno, ki je bila kupljena v prek morskih kolonijah. Če bo Anglija nadaljevala s nakupovanjem volne, postane trgovina z volno njen monopol.
Generalna stavka v gornji Šleziji.
Berlin. — Generalni «tavki v gornji Šleziji so ae pKdruiili tudi elektriciati in vsled tega je vsa dežela brez električne sile. Ves industrijalci'obrat počiva. Državni komisar je zagrozil, da uvede prt silno delo in postavi elektrarne pod vojaško kontrolo.
Bivši kajaer je kupil vilo.
Utrecht, Holandija. — Nemški ekscesar Viljem je kupil vilo v Doornu blizo JJtrechta. Vila z zemljiškim posestvom vred je bila lastnina baronice Baufert in nahaja se kakih pet milj od grada Amerongena, sedanjega Viljemo-vega bivališča. Tako poroča "Dagblat".
in
Letvjja v nevarnosti lakote boljševizma.
Kodanj. — Ullnian, načelnik letske vlade, ki ima sedež v Rigi, je izjavil pred nekaj dnevi, da Let vi ji grozi lakota in boljše viška revolucija, ako ne pride hitra pomoč. Zaloga kruha v Rigi bo za-doatovala le do t septembra.
Žita no mara biti ved oesarioa.
Pariz, — Iz Curiha poročajo, da razni monarhisti iz Avstrije in Ogrske dnevno obiskujejo bivšega avstrijskega cesarja Karla in ga nagovarjajo, da se pridruži gibanju za vpostavljenje monarhije. Pri neki konferenci, ki je trajala tri ure je pa posegla vmes bivša cesarica Žita in dejala mon-arhistom: "Dovolj je govorjenja, gospodje. Cessrski dvor je bil pekel za nas. Dosti smo trpeli in povratek je nemogoč."
POLICAJI tO SS OftOAHIZI
Boston, Mess. — Policijski komisar je izdal ukaarMa se poliesji ne smejo organizirati v drugih društvi hkot veteranskih, toda u-kaz ni napravil nijmanjšega u-činka, kajti policaji so se organizirali v svojem strokovnem društvu in se prid rušili "Ameriški de-lavski federaciji." Organizacija šteje 1,400 članov.
BLAZVO PBIPOBO&LO.
New Torte, W. T. - Med naj l>olj blazna priporočila, kar jih je dosilaj skuhala takozvana "Narodno varnostna liga' spada gotovo priporočilo, da se deportirsjo vai t ujete mri, ki ne znajo ongle-ščhie in hs ne poslultjo prilike da se tega jezika nanše.
Če Iti angleški jezik kopal pre mog. «radii železnice, delal v tovarnah in na polju, bi se dalo s temi prenspetimi gospodi le ras-previjati in argument roti, tako pa njih priporočilo ni drusetfO vredno, kot ds se priobči, da ljad j* VS spozna, da )» v ta j ligi ne kaj ljudi, fci spadajo najbrl v
Francoski vojaki zatrli stavko v Luksemburgu.
Luksemburg. —r V soboto so delavci demonstrirali pred zbornično palačo v tukajšnjem mestu in oblegali poslance z zahtevo, da jim povišajo vladno "nagrado iz $50 na $90, ki jih ima varovati-pomanjkanja Iivil vsled draginje. Župan je pa poklical francoske čete, ki so razgnale delavce z nasajenimi bajoneti.
Italija zahteva posojilo od boga-
tinov.
»
Rim.—"Popolo" Romano" piše, da'je italijanska vlada umaknila predlogo za davek na dedščine in namesto tega bo vlada prisilila bogštine, da ji posodijo denar proti nizkim obroatim.
Prisilna francoščina ob Reni.
Goblenz. — Francoske oblasti v okupirani nemški pokrajini ob Reni so odredile, da se s prihodnjim šolskim letom uvede francoski jezik v nemških šolah. Vodstvo nemških šol je obveščeno, da je pouk francoščine obligatoričen.
Nemška armada bo
poljn in v rudnikih.
Berlin. — Voditelji nemške ar made, ki bo po mirovni pogodbi omejena na maksimalno število število 200,000, se poevetujejo, da bi vpričo vellkegs pomsnjksnje delovnih moči vposlili kar cele bataljone vojskov na kmetijah in v rudnikih.
Plemski naslovi ostanejo oo Bavarskem
Bamberg, Bavarija. — Bavar 8ka zborniea je sprejela novo n stavo bavarske republike. Ustava dovoljuje pleaoenitašem, da obdr-še svoje naslove, Čeprav so se socislisti ljuto borili	tej
točki.
Z boljševiške fronta o Ukrajini.
Oaršava. — Beneral Simon Pet-lura je umaknil čete s poljake fronte in je napadel boljŠevUce, katerim je vzel važno postojanko
Zverinko.
Bela garda na Nizozemskem.
Ilaag. — Holandaka barioazija, ki se malo ali nič ne zanaša na armado in mornarieo, se je pripravila za eventuelno kumuniatič-no revolucijo. Bela garda (imenuje se "meščanska straža") je organizirana v 1800 mestih, trgih in vaseh Sirom Holandlje v obrambo privatne lastnine. Garda je v mnogih krajih plačana od občin.
ftpanald kapitalisti bi radi isprli vse delavoe.
Madrid. — Ministrski predsednik Toča je zadnji petek sprejel
deputacijo Španske trgovske sveže, ki mu je naznanila šeljo organizacije, da bi se isprle vse delavske organizacija«, na Španskem radi tega, ker delujejo za revolucijo. Toea je bil proti temu koraku in opozoril je zastopnike kapitalistov, da njikov načrt lahko povroči veliko nevarnost. Deputa-cija je nato izjavila, da bodo umaknili izprtje.
Öehoslovald okupirali mostišče pri Požunu.
Dunaj. — ^ehoslovaške čete so 14. t. m. okupirale mostišče pri
Požunu brez odpora.
Stavka v Belgiji odložena.
Brusel. — Izvvševalni odbor je vnedeljo odložil generalno stavko vladnih uslužbencev na Želez-nicah in brzojavnih postajah in dovolil, da se nadaljujejo pogajanja z vlado.
To podjetje bo popolnoma ljud-sko in ue bo iskalo nikakega dobička, v Čemer ee bo glavno ločilo od aedanjih zavarovalnic, ki so u-stanovi jene le na špekulaciji. Akcijski kapital 1,000.000 kron bo razdeljen na delnice po 100 K. De ne pride to podjetje v roke kapitalistov, bodo pri kapitalu udeležene glavne delavske korporaolje, med njimi tudi bolniške blagajne. To bo podjetje, kjer bo ljudstvo oziroma oni, ki so zavarovani, vodilo zavod ,dobivalo ev. dobiček itd. Delavskim masam bo to zelo v korist.
VAB&O NA ISLBT A U JPIKNIK,
SLOVENSKA GODBA NA PIHALA V DUNLO, dna 24. avgusta 191» NA FRANK SlBALOVt FARMI
(na Lantferl) pri Dunlu, Pa.
Priiotek bode še zjutraj ob «ksstih, tako da bo T daljši dan sabavo. Kar se pa Uda jedil is *»***% bodo vsega dovolj. Pro-gtom bo zelo ssnimiv, ki ga pa na-«n«no vsega ta popisati, da U m isvodel vsak prej, nago prida tja.
Najnljudnejše vabimo vso alav-no občinstvo domače in bližnje okolice, da sa v obilnem številu udeleži tega piknika in tako pripomore do boljšega uspeha.
Torej no pozabite m pravi do-ton, piknik bo dne 24. avgazU 101*. Ta dan vri na pikniki
ODBOR.
BAD BI IZVBDBL,
kje se nahaja Frank Popsčnik, po domače Hajman is Podtabra pri Brezjah na Gorenjaksm. Cenjene rojaka širom Amerika uljudno proami, če kdo va aa njegov naslov, naj mi ga naznani, ako pa bode sam čital ta oglas, naj se mi prijavi na moj naslov: Frank Pretnar, 11834 Langlejr Ave.f Chicago, lil.
Socijaiistična promofi v koagrasni Poljaki.
Boji med strankami na Poljskem se pooetrujejo. Socialistične stranke imajo v kongresni Poljski premoč in meščanske stranke se
bojijo, da se ne razširi socialistični vpliv tudi na ostale poljske pokrajine. Meščanske stranke nameravajo rabiti najskrajnejša sredstva, da to preprečijo. "Ku-rier Codzienni", glasilo narodno-demokratične stranke, piše o tem: 44 Poznanjska jc napravila svojo neodvisnost. Galicija mora napraviti isto, sko noče, da postane Žrtev socialistične bolezni, ki se širi s kongresne Poljske. Galicija mora postati samostojna, kor preteče še mnogo časa, da se bo moglo uveeti enotno pravo, zakone itd." Socijalno demokratično glasilo "Naprzod" pa napada radi tega narodno demokracijo in pravi: i "Poljski grozita dve anarhiji : boljševiška in narodno-demo-kratična, druga je pa hujša od prve." Enako je tudi "Csss" v tem ozlru proti nsrodni demokraciji in pravi, da bi bila vsaka vrnitev k stanju, v katerem se je nshajala Poljsks za delovanja likvidacijske komisije, en korak nazaj. — K poročilu, da so sklenili gališki poslonei na svojih posvetovanjih v Varšavi zahtevati popolno ssmpstojnost Galicije, pripominjajo listi? "To poročilo je ali popolnoma neresnično ali pa ti poelanci ne spsdsjo med daleko-vidno politike".
Velika vročina v Parizu.
Pariz. — Zadnje dni je pritisnila v Parizu tako neznosna vročina. da je okrog 750,000 oseb pobegnilo iz mests na deželo. Kolodvori in vlaki so tako natlačeni, kakor niso bili niti tskrat, ko so bili Nemci 15 milj od Pariza in ko so padsle bombe z nemških letal
Nemci
«stav/11 produkcijo eroplanov.
Berlin. * Nemška republika je zaprlo eroplanske fovaml. Mirovna pogodba aie«r določa, da mora izdelovanje letal prenehati v i sdk laeeseih p» sklenjenem miru, toda nemšks viada je le izvedla
Ustanovitev ljudske »varovalni ca v čehosiovaški republiki.
Že nekaj let pred vojno se je govorilo — posebno fr delavskih krogih — o potrebi ustanovitve zavsrovalniee sa življenje na popolnoma ljudski podlagi. V tam ozlru niso napravili ničesar niti t j.n »inj» Avstriji niti Oshoslova-ški, daai obstoja te Ijodsks zavarovalnica v sosedni Nemčiji le le-ts.
Po prevratu so začeli v Čehosiovaški republiki na to zopet misli U in v kratkem času ss bo te šolja delavstva urssnišila. Froponetoti ljudske zavarovalnice s pravosodnim ministrom dr. Hokopom na čelu, eo že vse potrebno pripravili.
RADA BI TpoSnfi^
kje se naboja Alojz Hudeček. Oe-njene rojuke uljudno prosim, če kdo ve za njegov naslov, noj mi ga naznani. Alfo pa bo asm čital ta oglas, juj sa mi prijavi. Imam tukaj eno pismo fe star« domovina sa njega. Moj naslov jot Mrs. Mary Jaltfič, 113334 Lsnglej ave., BMcago, IUL *
f ■ "i»n nimm .......
I JwTWH naroMf
Podporna JednoU.
Una IT. JaaIJa 1SOT fObft Iin^k.
OLAVm STAN« S0S7-SS SO. LAWlfOALE A VB* CHICAGO, ILLINOIS.
GLAVNI ODBOR ZA DOBO ltlf-lBB.
Isvršavalni odbori Jj
■^■■M	uraAVNi
Tfc! Z 1
m
a».
■utt: . "i
Rofakl Pozor! Zelo vožnol —Čltaftel
P-AD BI IZVBDBL
kje se nahaja Marija Pote. Plod onim letom jo bilo tnkaj v Gallop, N. Mex. Cenjene rojaka uljudno prosim, če kdo va sa njani naslov, naj mi ga naznani. Ako bodo pa sama čitala ta oglas, naj se mi prijavi na moj naslovi Anton Ms-rušič, P. O. 665, Gallup, N. Mex.
ITA PRODAJ JB
40 akrov farma, le 5>/a milje od mesta Bovey City, Minn. 8 akrov j« izčiščenega, nova dve nadstropna hiša 28x16, dve sobi spodaj in 27x15 spalnica zgoraj, klet spoidaj meri 10x18. Podlags je sezidana ife kamna pod hišo. Stala sa 4 krave .kokoštjak mori 14x12, automobil garala 16z 14, šupa za seno 20x18 čevljev, dobra voda, dobra cesta. Slovenci so sosedje. Pišite danes na naslov: Btwi Fitmsn, B. 7, Bok 22, Bovoj Minn.
INIL KISS BANKE PO KABLOGNAMU
Te k napeevsdns svssa ss Kranjske, štajerske, Spodaj« Korolko,
FOOB^^WBIE®!	UrrattKO| bIatodIJoi vosfto HBFCB*
•TRVA HtVATSKA^ITBOIONICA U SAORIBU^ *
100 kron velja »daj... S 4,00
10,000 kron............$375,00
Bsnrapto brzojavno pottljattv snaftajo stroški 18,60 ne glede nato, kolika je svota. Vse donnrno oošiliatva so iamčono.
PRODAJA PAROBRODNIH LISTKOV V VSZ
na potovanje.
Jt._____i» i
asa prsssroi
are. - v» peti
S | aajajo osebno ia
Bedite v«dno aelo oprsshl ta ne aoskaŠsJto to
in Um a poliljanjem d.niri v'£rt«TSm^ -
u nvJjsicT1^^ t Vale stare šsmevlae ia kaUre naaiev jat
Emil Kisa, bankir,
^	^^fW^h O^MTe Sto
NZW YORK, N. Y.
PlašasM po 4% okreati aa Imalla« vloge, itUmm I SOS. Poslvjs pod dviavalsi aadss
VA PRODAJ JB
v Burch, Mo. (BurŠesu, Mo.) v bližini Mulberry poslopje in stav-bišče (lote). Hiša sestoji is štirih sob in kuhinja, poleg je tudi auto-mobil garala: tem so Štiri lote, proda se tudi poslopje in senu dre loti, ki so zasajene s sadhlm drevjem io s garalo ali pa tudi brez antomobil garale. Vse sku> paj ae proda po zelo nizki ceni. Za v hm ko nadaljno pojasnilo o prodaji tega posestva obrnite ss ossb-no ali pa pismeno na moj naslov: John Leskošek, P. O. Bos 24, (lrossf Kans.
' PBODASB	¡J
gtedorno, dobro stoječo trgovina molkih obisk, klobukov,	m
čevljev, Ltd,	B
VBiÄBjiÄJlÄ íí1 W^OdflWÖ DOOMi 0a ^	^p
Lopo prilika os podjetnega SIX)VENCA.	■
Za m pojasnila te droga podrobnosti glada prodaja, ebr.	i
4 alto se de lastnika __■
* \ F. B. BOBFFBBLB,	o
042 First Street, La Salle, 111.	§
Šimmmmfšmmmmmmmmmmmmmmmmmmmi
Henry J. Schnitzer
State Bank
SNA NAJSTAASJllM BANK, U »VOJI POD flfAUfO DRŽAVNO
kontrolo
aASPOilUA DSN AB NA VIS ICH aji S POLNO OAAANCIJO PÉOOAJA vozne UMTUÍ XA VfB ČBTB PO OaiOINALNI CENI
IZVBlU/S VfB ZAOEVg V STAAEM UUUU tU UU	r «Ur» a—kl UU pmUú dmmrn9 ß M
--i^ ------- " - J^m m —i j----—I M ¿..u H
zptzz'í	izrittf* ix
VttfrUNiSA naÄ A
IN POJASNILA doM vaefcJe UWJ
HENRY i. SCHNITZER STATE BANK
»41 WiiHspt— Uno	Nw Torb, N. V.
oooosooeeooooooooesseseeeeoosoeeooeoeesssese
tej
im
S fSO.ir rojuovuróevalae
mtlyittii ■H k Di (Hi


NOYICE IZ JÜ-■ GOSLAVIJE.
Čebelarstvo T Ji*osleviJi. število i»anjcv rezilih vrst v četi Ju goslavljl ee ceni približno ne 750.. 000 komadov. Če ae vzame, da en pauj prinaša letno povprečno 7.5 kilogramov medu in voake, potem znese »kupni čebelarski pridelek okoli M milijonov kilogramov medu in voaka. — Najbolj je razvito iebelarstvo: v Bosni In Hercegovini z 199.701 panji, v Hlove idjiz 150.000 panji, v Hrbiji z 140.000, Hrvaški in Slavoniji z 126.000, Vojvodini z 95.000, Dalmaciji z 36.44:1 ia letri z 8749 panji.
V poraba vodnih sil v Hercegovini m jnžni Dalmaciji. Neko
francosko društvo v zvezi s "Zadružnim Za vozom" v Splitu misli, kr.ko bi se moglo izsušiti Popovo polje v Hercegovini, pa speljali vodo preko Ožljega v dolino Bi-»t rine. da bi bil na ta način na pravljen slap Orfieviee in K»ke. V dolini Bistrine naj bi se napra vile razne tovarne cementa, karbida in umetnega gnoja.
Koliko gozda je v Boni. Celo kupna po vrlina boeenekih gozdov znaša okoli 27.00.000 hektarov, od katerih pripada nad 2.150.000 hektarov državi, a okoli 550.000 hektarov le privatna last. Povr šiha visokih gozdov znaša okoli 1,446.000 hektarov, nizkih in grr movja približno 994.000, a planin skih psšriikov okoli 130,000 hek t s rov. t i lavne vrsti dreves se: jel ks, bukev, smreka, braat, jnŽnl in košati, brin ter beli in temen borovec.
Vrhnika. — Da se Vrhnlčanom ne bo moglo kdsj očitati, da se ni eo borili za Jugoslavijo, je bilo potrebe dveh sodrugov, katerih e f den je tri leta prebil v jugoslovsn-skt legiji in se bil na macedonski fronti, drugi pa v Albaniji. Mlad mož je. resen In izkušen, nesebi-( tČen in ne mara Če&enja. Ker je pa «tudi precej izobražen in Sp9-soben, iuia upanje, da bo h tem kaj napredoval, ko bo mir. Da bi mu narodna "domoljubnoat" kaj pomoli a vsled pribor jenih zsalug, nI večletno, ker se ta domoljubnoat le markira. Vesel pa bo, ko bo vpoštevan le toliko, da bo pred Jesfkl imel mir, ne pa preganja nje, za kar nekateri vrhniški "boljši" rodoljubi znajo skrbeli Drugi je pa siromak. Bolan in re ven, ima kopico otrok, pa niti tistih par kron ubogo podpore za ženo in otroke ne dobi iz Ljubljane, četudi se nanjo zanaša že pol leta.
Proč s ovadnštvoml — Po na-cionaltil osvoboditvi izpod avstrijskega jarma amo se oddahnili. Napočila ms j bi dtAe, ko se bomo mogli z vso nsšo prirojeno nem silo razmahniti. Razmahniti pred .vscni kulturno.
Nastopila je stagnacija. Hlapčevstvo Izza starih časov se je ix-premcnilo zdaj v "svobodni" Ju-goslsvljl v zahrbtnost, hinavšči-no in ovaduštvo — naravno, da ]mh1 krinko nacionalizma. Nacionalni čut je bil v starih avstrijskih časih poštenejši, naravnejši. Saj se je šlo za ohranitev slovenskega livljs predvsem v kulturnem boju. (Jonpodarsko smo se brenlll s pridnim delom. De smo se povzpe li do naše kulture, ee imamo za hvaliti predvsem okolnostbn.
In kaj opažamo zdaj t Pod frazo nacionalizma ae redi strupen gsd. ki hoče zsstrupiti vse — vse, ker )»omeni napredek. To ni več boj ra tskozvsnl gospodarski obstoj ali takosvano naeionallziranje, nego grda poŽrešnoet, nečistost, korl tsrstvo, ovaduštvo, sramoten pečat naši kulturi 1 Nacionalizem prostitutka! To je Izdajatvo bratu nad bratom, človeka uad člove kom!
Brutalna korupcija se celo ksr javno gojit In a tako vnemo, da sc (Musblja na vae drugo, na so «•»altu» in kulturno delo t ftaUmtun. t»rcšal«Mtno! Vse te umaranoati, «»\ sdušivo, knritarslvo. «Hliranje. hlaiHcvanje — to smatrajo neka 1 «%ri /n naš kulturni napredek! Narkn/ji ljudatva — narionaliseio - je hrana vseh pijsvk, ki pljej«i kri narmln.
AH *c ne sramujete — In Še ceh» vi, "kulturni" delavci! Ali se ne rszjočet* nad to aramotoT Ali naj nam grda straat popači še to kulturo. ksr urno al Jo v tef.kih bojih pridobili? ln še vodno: \i«ak «Un pvaduštvol
Kdaj »e lio nehala U tragedija. Is «amimior'?
Zagorje ob lavi. — Brali *mn y "Nhpreju", kako ialji\o j« pi-
sal klerikalni "Domoljub" o o osem urnem delavniku. Uospods okoli "Domoljuba" bi seveda kaj rada videla, da bi delevee delet
kot vprežna živina, dospodjs, ki so napisali teke stvari, na j bi pre-je vprašali kakegs delavna, ki se Že leta in leta trudi in ubUÍuLde-Ioni. pa iilms od vsega ničesar, še eelo toliko ne, da bi bilo za njegov pogret) t Potikal nem se 22 let po svetu, delel v rudnikih lu drugod, pa nti osemurno delo ni bilo nikoli prekratko. Vas pa boli najbrže glava, če niste delali najutunj 16 ur na dan. Ali ni res, vi, "Domoljubov«'!"? Vprašajte kaj naj delavce celili 16 proatih ur počenja, vi pa seveda ne poveste tega, da Imate po pisarnah na-pisano:: Uradne ure od 8. do 11. in od 2. «la 4.1 Koliko ostane torej prostih urT — Ko sem bil v Bel-giji, na Nemškem. Francoskem, sem res lahko izhajsl z delom. Potem pa sem se ob prostem času lotil študiranja In se marsikaj naučil! Ne mislite, da ne zna delavec v prostih urah drugega kot piti! Jako se motite o delavstvu! v domaČih rudnikih je tako delo, da se tudi z osemurnim delom tako utrudim, ds nisem zmoten ničesar brut I po delu. In potem vam pride "Domoljub" in govori na tsk način o delovnem času! Pridite vendar k nam, pa boste re-kli:'Ubogi delavec, teko garaš, pa tako malo zaslužiš! J. A.
Kočevje. — JD8 poka ln se ruši po celi Sloveniji. V Kočevju ps je kar če znoč nastala velika kstastrofa. Kaj je bilo iako hu dega, da je razdvojilo zveste pristaše liberalne stranke, gospoda dr. Hajovlca, Kajfeža. Repovža itd., nas ne briga. Zsnimive pa so druge stvsri. Že nekaj mesecev imiimo v Kočevju novega postaje-načelnika, mogočnega HepovŽa. Pravilno »«poznavati smo ga pričeli le le zadnji čas. Po shodih so mu usta polna deniokrstlzma, v kavarnah njegove kretnje kava-irnke, v službi pa svoje uslužbcu-ee nczsslišno Šikanira. Ni več varno in mimo postaje. To Je mimo grede. — Dr. Ssjovic, predsednik JDH je ns svojo pesi izključil i/, stranke med drugimi tudi posls-jenačelnlka Repcrvža zaradi njegovega soundest nega protlstran-karskega delovanja ter to zadevo svečano javil — ravnateljstvu dr-žsvnth železnic v Ljubljani, češ, da dobi g. Kepovš tudi od zgoraj, kar mu gre. Pa se je zmotil mož juristlčnega razlaganja.
Postajenačclnik inta pod seboj precej železničsrjev. Ne bodi len, jih skliče neko popoldne v čakalnico, k j< r so morali vel podpisati, da so t» njegovi strani. Dne 8. julija pa jo bil sklican shod, na katerega je morali priti vse, kar Še životari po njegovi milosti. V enotirnem govoru je g. Repovž neusmiljeno raztrgal dr. Sajoviea In oMesal veleposestnika Kajfeža. Nato s«» se izvršile volitve. Tajnik 'je preje še poročal, da je že pred dvema mese<?ema izstopil iz stranke Zapisnikar in blagaj-nlčar nlsts bila prisotna. Podpredsednik je dejal poročila s koščka papirjs, češ vse knjige so poskrlte. Po glasovanju, kjer je gasovalo okoli 70 prisotnih, za glasovanje sploh neopravičenih, je g. RepovŽ odnesel ztnsgo. Izvoljen je bil za predsednika in se tskoj drulg dan imitfisen o«lpeljal v LJubljano poročat ravnateljstvu o svoji Isvolkvi.
Radovedni smo, ksj ima ravnateljstvo drž. Železnice opraviti s tem, je li kdo o«l JDH stranke sli
ne!	'
Pri premogokopnem konzumu se je razdeljevalo od ONtslega •iadkorja delavcem, ki' delajo v rudokopu po tri četrt kilograma kladkorja. tistim pe, ki ne delajo tam, pa «amo po pol kilograma. Ravnatelj je vaako tozadevno pritožim razburjen odbil. Ne vemo. Vnni sc dela v tem «take razlike! I>ela\ei bi želeli, da ravnatelj že gre vendar aledujič v pok«>j, kamor «pada.
Zveea vojnih Invalidov se slo venako Štajersko je priredila v v I nedeljo dne 29 junija v Narod-item domu v 4'elju *h«*l, kjer <*c je I itvtilil nov iNllHir. Izvoljeni mi Idili: («eMkošek Alojz, predmetnik. Pa k Mihael, Hpcglič Frane, pod-predsednika Mcžuarič Ivo. tajnik. Pueer AU»ert. Mese r tč On-»tav. p«Mltajnlka. Knaust Peter, I Dolar Alojz, kontrola Bač F. J. i centralni blagajnik. Odborniki: Arošek Ivan. l<*«k«ivŠek Rudolf, lUrečner Frane. Htreicher Jo«. kolut Matija, Panšer Ignac, Spek Fr, Kori.'an I., (M PUH>I, 1.« Lun rt Jon, koštomaj Frauc.
Simen.

IXÑJUUHMNMI
Joško Oven.
(Delje.)
"Počakaj, Francka! Ti veš, da te ljubim; veš, da me lahko uničiš, samo ti — ti veš vse to. Čemu me mučiš? Zakaj ml ne ~p0veS ns-ravnost, da me nočeš, da me ne ljubiš zato, ker aem reven in ker hočeš kaj boljšega — ker se hočeš prodati za denarfl Za najvišjo «•eno!"
Bil je rdeč in jezik se mu je razmajal, iz njegovih oči je pa sijal ogenj. , V< ♦ t-¿¿V
V Pranckinih očeh se je zasvetila jeza.
Ti me psu ješ! Ako bi se proda U —- je to moje pravica."
"Ne, Francka, ne mislim te žaliti. AH ti ne veš, kako te ljubim Kako mi pa vraču ješ? Namesto da govoriš z menoj resno, se ml posmehu ješ.. Oh, ksko to boli! Nc zavedaš li se, da sem človek?"
"ftimen, jaz grem. Kadar boš lepše govoril, se bova morda še kaj pomenila. Zbogom." 'm
Al men ni odgovoril. Vedel je, da je konec. Zrl je za njo, dokler ni izginila za ovinkom. Nato jr odšel v gostilno in se napil.
Tako je šlo dalj.e Zaklel se je, da je nikoli več ne vpraša zs ljubezen, nje in nobene druge. Pil :e čimdalje bolj. Včaai je po celo nor blodil okrog njene hiše. Življenje mu je postalo neznosno. Čutil je, kako Se smešen in ves dan je doku koval sam sebi, du je skrajno netfmen, ali ko je prišla noč, so ga noge zopet nesle na stari prostor. Oboževal je vae, kar ga je epom i-njalo na njo ali kar je bilo z njo v zvezi, dasiravno se je sto in stokrat skušal prepričati, da je ona pravzaprav nič, da je duševno zelo omejena in da končno ni drugo, kakor porcelanasta pun<*ka. TjkIu slabič v njem je bil močnejši in — hodil je v gostilno in okrog njene hiše.
Tedaj je pa nekaj prišlo v dim novo življenje, ki ga je zaobrnilo nu drugo pot.
Zgodilo se je takole: V otroških letih je pozilSl majhno, drolmo dekletce, ki je stanovalo pri sosedu. Tončka ji je bilo ,ime(in več krat sta se igrala na dvorišču in po vsaki igri sta se navadno ste-pla. Bila je najrajšaWma. Pozne Je odšle k teti v mesto in &iipen je pozebil na njo. Bil na je prijetno iznennden, ko jo je srečal po mnogih letih v domačem kraju. Vprašal jo je, če se še spominja, kako jo jo vlekel za lase, ko sta bila šc otroka in ona se je smejala. Povedala mu je, da je učiteljica uekje na Dolenjskem in da ostane Čez počitnice v vaai, kjer je prebila svojo mladost.
ftimen si jc takoj priznal, da Jo lepa. Njen vitki stas, težki kosta tijevi lasje in velike rojeva oči 4 sploh popolnejše si ni mogel mi al iti — so jo delale naravnost o čarljivo. Vinici pa je, da je med njima prepad ln ni še hotel dreza ti v rano, ki še ni bila zaceljena
Ali prišlo je samo. Prosil« ga Je zs knjige in ftiroen jI je ustregel z veseljem. Sedela sta skupaj |m> ee le ure in govorila. Opisala nI a drug drugemu njune doživljaje. On jI je povedal vse; zaupal ji je tudi svojo nesrečno ljubezen do Francke. Tončka je pokazala napram njemu iakreuo sočutje in tsko je Imel prvo resnično prija teljioo.
Dnevi so tekli. Približal se jc koue«- počitnic. Aimuu je odleglo Kadar je bil v njeni bližini, SO Je čutil zadovoljnega, da, eelo sreč nega. Njene besede ao donele tak« zvonko, dase mu je zdelo, da po »iluša pesem. In sprehodi po go-zdu! Tončka mu je pripovc<lovala o stvareh, ki jih ni prej nikoli sil šal in jih nI razume). Zgodilo ae je * njim nekaj Čudovitega. Prcne-. hal je hoditi v gostilno in zatopil se je v nove ntUli. Namesto sa njarfj in zdlhovanja je pričel razmišljat i. Ona je bila vesela, ko je opazila spremembo. Dopadel se ji je. Videla je, «le je talentiran Iti da kljub vnem njegovim napakam lahko Še postane človek. Veaela je pa bile toliko bolj. ker je bile ta sprememba njeno delo.
Himen je s|mznsl. da je veliko zamudil; Izgubil je Čas. ko bi se Ml lahko naučil vae to, kar sns Tončke. Toda še ni prepozno. Ne-pomene, nove želja se je vrbudiLi v njemu, ki je postajala dnetno silnejšo. Ven Is tega tesnega oK.j sorjet Ven med svet, da se Izolira-] si, študira jezike in dohiti saj ne ksj. ksr je zamudil.
1 Konec prihodnjič.)'
POTOP.	Zgodovinski X rompan
•ptelH.iMdewio. MeranilPadmnld.	
Ko je tako premišljeni, se jc hotel kar razjokali, kajti čutil je, da ljubi tako močno to dekle, kakor še ni ljubil v avojem življenju nikogar. "Pri sv«*i Devici 1" mislH si je v duhu, "vse učinim, ksr bo zaželela od mene. Odpravim to-fariše ter jih pošljem na konec sveta, kajti resni-a je. da me oni napeljujejo k zlemu."
Tu mu šine v glavo, da jih najde, ko pride v Ljubic', bržkone pijane, ali pe pri deklineh; pri tem sc* ga polasti takšna jeza, da je bil pripravljen, planiti s sabljo med nje in jih klestiti brez usmiljenja, naj so bili tudi nekdaj njegovi tovariši. i	• 'C
"Jaz jim pokažem!" je momljal in airoval brado. Nikdar me še niso videli takšnega, kakor-šucga me zagledajo I. .
Po teh besedah je začel tako Padati konja in potresu t i ga za uzdo, da je žival kar besnela. Ko zapazi it o Soroka, reče vojkkora:
"Stotnik je znorel. Bog o/bvaruj, ee mu pride kdo pod roke. . .
Vse naokrog je bilo mirno. Luna je prijazno svetila, na nebu se je lesketajo brez števila zevzd. Niti najmanjši vetrič ni gngal vej na «Irevesih, samo v vitezovih prsih je razgrajala nevihta. Pot v Ljubic se mu je zdela zelo dolga, kakor še nikdar. Nekak nepoznan strah se ga je polaščeval. Čutil se je pobitega in utrujenega. Nikako čudo, je prebedel v Upiti vso noč, pil in razgrajal. Da se otrese utrujenosti, se obrne k vojakom ter j za po ve:
"Naprej v skok!. . ."
Zdirjal je naprej kakor punčka in za njim ves oddelek. V teh lesovih, po teh pustih poljanah so drvili tkakor kaka karavana križarskih vitezov, o katerih pripoveduje prebivalstvo nu Žrudi, da se prikažejo v jasnih, mesečnih nočeh, ds drve po ozračju in napovedujejo boj ip poraz. Odmev kopit se je glasil spred in zad, konji so se potili in je I i jezdariti počasneje, ko so zagledali s snegom pokrite strehe ljubiškega dvora.
Vrata na dvorišče najdejo odprte na stešaj. Kmiticu se jc zdelo močno Čudno, da jim ni prišel nihče naproti, dasiravno je dospelo na dvorišč.- vse polno ljudij in konj. Pričakovati je, da najde okna razsvetljena, da začuje glas Uhlikove piščalke ter veseli krik gostovalcev; med tem pa >|e migljala samo v dveh oknih obedniee luč, si-cer pa je bilo vse temno, tiho in nemo. Stražnik j&oroku skrfči prvi s konja in drži stotniku stre-«4ne.
' "Pojdite spat!" zapove Kmitic. "Kdor hoče, naj se nastani v obedniei, drugi pa naj gredo v hlev. Konje postavite v hleve in jim dajte se-
na!"
"Čujem," odgovori stražnik. Kmitic stopi a konja. Vrata v vežo so bila odprta na stežaj, v vežice bilo mrzlo.
'' Ilej! Kje ste ljudje?" zakliče Kmitic. Nihče sc ne oglasi.
'Hej, ljudje 1" ponovi gluMi« je.
f Molčanje. "Pijani sol" samoinlja Andrej. H Pri tem pa ga pograbi takšna jeza, da me sklepati % zobmi. Po poti si je domisli svoji jezi, da nejde tu popivanje in ia¿uidgnJ; tedaj pa ga je tem huje razdarüla ta tišina
Stopi V obednico. Na velikanski mizi j, ^ rela lojena aveča ter aejnečno kadila. Sapa je
veže v sobo in telo zagugala plamen! ,|a „j mogel Andrej delj časa ničesar videti Ko t* k komaj nekoliko pomirila luč, je zapazil, da J ljudje po vrati ob steni.	¡
"So-li res tako pijani, ali kaj?'' zamnura »j mirno.
Na to sr nestrpno približa najbližji .„, ( sicer ni mogel videti, toda po nožnici za čakun ¡»1 po usnjatem pasu spozna Uhlika ter ga ja,,u. su> ] vati brez obotavljanja c nogo. f
"Vstanite, capini, vstanite! * Toda Uhlik je ležal nepremično ter imel r.^ položene poleg sebe; takisto so ležali tudi ostiJL Nobeden ni zinil, ni strepetal, ni se ganil. Se^j ppezi Kmitic tudi, da leže vsi vznak, vsi enak«! memo in takrat ga spreleti nekak «trah. Skoči k mizi pograbi s tresočo se roko svečnik in lM)SU.,¡ ležečim v obraz. Lasje mu vstanejo po koueu, — pred seboj je imel strašen prizor. Vsi so ležali mrtvi z okrvavljenimi lici in z odtrganimi ko. saVi mesa. Po vrsti ogüeduje trupla. Dosperit Šestemu, k Pekutu, je Kmitic zapazil, kako w mu trepalnice nekoliko strepetale pred svitloi»®. Svečnik postavi na tla in ga na lahno drami. "Rekut, Rekut! Jaz sem tukaj, Kmitic! . . Rekuc odpre oči, spozna prijatelja ter /.». jeclja potihoma:' . , <■ 'KL r ¡V: '<';.#¡¡
"Andrej! . . . po. duhovnika! ..." ,\\ "Kdo vas je pobil?" zakriči KniiticH zgrabi za lase,...A - -v.;f- 1" a>
"Bu-tri-mi ..." oglasi se glas, tsko tih, da ga je Andrej komaj slišal. Na to se Rekut vzravna, upre svoje oči v strop in — umre.
Kmitic stopi molče k mizi, postavi svečnik na njo, sam pa sede v naslonjač in se začne drgniti po obrazu, kakor človek, ki ne ve zjutraj, ko he vzbudi iz spanja, ali se je res že prebudil, ali pa \ se mu še sanja, r • » / : j
Potem pogleda znovič trupla, katera s» I«. ' žala v polutemi. Mrzel pot mu stopi na čelo ig j lasje se mu ježe. Na to pa zakriči, da so k«r j škripe zaškripale v oknih: "Semkaj, na pomoč!**
Vojaki, ki so se nastanili v družinski sobi, planejo v sobo. ku začujejo krik. Kmitie jim poJ kaže trupla, ležeča poleg stene.
"Vsi so pobiti!" ponovi s hripavini glasom Vojaki gledajo osupneni strašen prizor. Kol so se otresli prvega vtisa, se začne hrup in zui«i,1 njava. Polagoma prihite tudi oni, ki so že pole. gti v hlevu in skednja. Vse polno lučij šviga semtertje po poslopju, vse dvorišče se napolni t ljudmi; samo pobiti so ležali poleg stene tiho, a nič se niso več zmenili, in mirno, kakor še nikdar v življenju. Duše so zapuetile telesa, trupel pa m more vzbudiiti niti bojni klic, niti kakdriiRi hrup. s Med tem 8e je začnlo v tem hrupu čimdsljl več groženj. Kmitic, ki je bil doslej kakor bresl zavesti, skoči nakrat po koncu in zakriči: \ "Na konje!"	1
POZOR! ROJAKI! POZOR!
Ta slika Vam predstavlja poštno potrdilo naše jugoslovanska državne pošta, katero smo dobili t par sto drugih z današnjo pošto. Potrdila pričajo, da je pošta v domovini dobila in izplačala vse nakaznice, katere smo do zadnjega junija odposlali. Vsako potrdilo je lastnoročno podpisano od naslovnika.
1X6YA* POST AIOAZOATAa
UFUAVA ÜOAR8KK FO.iTB.

ilBtt utalványról.
Obavlaot • Izpfaóenoj dazna6nloi.
_______ftutm+téiHái IM....M
^	v^T^ saii>4j»«f»#»» aeeoaoao»*—ao>o—»
...	O	......J
cumér* HélllfU .....f^rTrÍTil
........*• wWirí^i» WApseos»
w	/	A magj. klr. postahivatal: |
Kr nl - -
'ejHp!:
OUáUU.
ivi/a gsBsss?"' feaarujat^rttsc-
Upamo, da Vas U dokaz prepriča, da mi ne le samo obetamo, ampak tudi izpolnimo, 1
a as n*
"•mspfflmú
Ako pošljeta denar domov, obrnite se na: ¿ . j

JOHN NEMETH STATE BANK,
1587 SECOND AVENUE, *# P«RONEW YORK, N. Y.