4
I
i
t?
V
11

ZLATA PUSCICA * AFRIKA
■ ^
2	NAPOVEDUJEMO
KDAJ?	KAJ?	KDO?
7. december	7. seja Starešinstva ZTS	pisarna ZTS ZTS@rutka.net
7. - 8. december	ZNOT Janez Anžin (RST)	janez.anzin@mercator.si
december	Luč miru iz Betlehema v Sloveniji (taborniški rodovi po Sloveniji)	pisarna ZTS ZTS@rutka.net
28. december -7. januar 2003	20. svetovni skavtski jamboree -Tajska 2003	WOSM informacije na jamboree.rutka.net
Leto 2003		
11. januar	Glas Jelovice (Skofja Loka) Andrei Primožič (RSK)	rastarambo@yahoo.com
24. - 25. januar	ZOT (Maribor)	vindi@rutka.net
Gregor Vinder (RXI.SNOUB)
Pred dežjem	UVODNIK
ROT zagotovo še dolgo ne bo pozabljen, tako med tistimi, ki so si priborili lovoriko, kot med tistimi, ki -upravičeno - kritizirajo višino štartine na največjem orientacijskem tekmovanju. V Taboru objavljamo enega od pogledov na ta problem, odprto pismo načelnika rodu Jezerski zmaj Velenje.
Sicer pa so se v Taboru znašli: lokostrelsko tekmovanje Zlata puščica, Močne ukane, mariborska zabava
ŠTAM čaga, poročilo z JOTI-ja, zapis o akciji Teden vseživ-ljenjskega učenja in podelitev woodbadgeov. Vse neformalne taborniške skupine se bodo lahko uradno registrirale s Taborovo pomočjo - pišemo o ustanovitvi taborniškega rodu.
Pa uspešne priprave na prihajajoča zimovanja
Matija Tonejc
w
VSEBINA [november 3
Napovednik	2
Uvodnik	2
AKTUALNO	
Tabor na obisku	4
Zlata puščica	8
Neformalni timi	10
Afrika	12
Podelitev woodbadgeov	14
TVU	16
Močne ukane	18
STAM čaga	19
IZ PRVE ROKE	
Mnenje	22
Taborova pomoč	26
STROKOVNO	
Potuha	30
Pionirstvo	32
Astronomija	34
Orientacija	36
Narava	38
Kosobrin	39
Mednarodne strani	40
RAZVEDRILO	
Popotovanja	42
Trenutki	44
Ježev kotiček	45
Z znanjem do odgovora	46
Volk	46
Križanka	47
Tabor na obisku, stran 4
Še vedno se dobro spominjam začetkov taborništva v Ljutomeru. Takrat, v začetku 90-tih let, smo pripravljali mnogoboj za medvedke in čebelice v osrčju Prlekije.
Zlata pu{~ica, stran 8
Skorajda sem že dobil občutek, da je človeštvo pozabilo na zgodbe moje mladosti. O tem, kako je Robin Hood puščico razklal na polovico in kako je Wil-hellm Tell razpolavljal jabolka.
Podelitev woodbadgeov, stran 14
Bilo je svečano in bilo je romantično (vsekakor vredno prostora v spominu).
4
fes AKTUALNO
TABOR NA OBISKU
j
Zapisal: Aleš Cipot, foto: arhiv RVP in AC
Rod Vedri Prteki Ljutomer
Še vedno se dobro spominjam začetkov taborništva v Ljutomeru. Takrat, v začetku 90-tih let, smo pripravljali mnogoboj za medvedke in čebelice v osrčju Prlekije. Prvič smo se srečali s skupino mladih tabornikov in njihovo mentorico, Jano, ki je kmalu postala starešina rodu in to funkcijo opravlja še danes. Ljutomerčani so pridno zagrabili za delo in rezultati zavzetega dela se kažejo še danes, saj rod šteje že okrog 200 tabornikov, ne glede na to, da je Ljutomer manjše slovensko mesto in da se je medtem v Ljutomeru zamenjalo nekaj generacij, kar pa ni pustilo opaznih posledic. Današnji načelnik rodu, Simon, nas je popeljal skozi dogajanje v ljutomerskem rodu.
Kako se je v Ljutomeru začelo ...
"Začetki taborništva v Ljutomeru segajo med leti 1989-90. Ideja se je porodila, ko so v Ljutomeru taborili so-boški taborniki ob takratni 120-letnici prvega slovenskega tabora (leta 1988). Skupaj z Jano Ljubec, učiteljico biologije in kemije v Osnovni šoli Ivana Cankarja v Ljutomeru, so takratni še-stošolci pa tudi nekateri sedmošolci začeli zbirati in prebirati taborniško literaturo. Poleti 1990 so pripravili prvo sedemdnevno taborjenje v Bodislavcih v Prlekiji. V letu 1991 so se povezali s so-boškimi in lendavskimi taborniki in 15.6.1991 pripravili v Ljutomeru taborniški mnogoboj za MČ Pomurja. Teden dni za tem so tri dni preživeli v Do-manjševcih na Goričkem, kjer so imeli nekakšen uvodni tečaj. Takrat so prejeli tudi taborniške izkaznice in zaživeli v taborniškem delu. Do takrat smo delovali kot četa rodu Veseli veter, od
17.6.1993 pa po registraciji in vseh ostalih formalnostih delujemo kot samostojen rod Vedri Prleki."
... in nadaljevalo.
"Do leta 1995 smo zaradi premajhnega števila vodnikov še zmeraj delovali s pomočjo ostalih dveh rodov v Po-murju, Veselega vetra iz Murske Sobote in Vidre iz Lendave. Leta 1995 pa se je
takratni načelnik Miha Pirher odločil, da naš rod izpelje državni mnogoboj za murne in MČ-ke ter nas tako bolj ali manj potisnil v organizacijo različnih večjih akcij. Nato so se v rodu začele pojavljati nove sile, ki so se lotile organizacije različnih območnih akcij, tako je pri nas zelo znana akcija Še več prijateljev, ki bo prihodnje leto obeležila že peto obletnico. Omenjena akcija je
AKTUALNO (november 
namenjena starostni kategoriji GG in PP, že samo ime pa razkrije namen akcije in sicer, da se taborniki iz različnih pomurskih rodov povežemo in združimo prijateljske vezi."
Menda se akciji Še več prijateljev obetajo novosti...
Na peto obletnico akcije pripravljamo presenečenje v tem okviru, da bomo povabili nekatere rodove iz Slovenije in tudi zamejstva, predvsem naše prijatelje, ki smo jih spoznali na zletu v Velenju, Tolminu, Techuani in na različnih tečajih.
Odlično ste izkoristili na razpisu odobren projekt čezmejne-ga sodelovanja ...
"Leta 2000 smo se odločili, da bomo kandidirali na razpisu Evropske unije preko programa Phare in po spletu srečnih naključij je bil naš program oz. letni načrt rodu izbran med 120 prijavljenimi kot osmi najboljši, in tako smo dobili kar nekaj finančnih sredstev, ki smo jih ustrezno porabili. Zaradi projekta in z njim povezanih aktivnosti so nas bolje spoznali tudi v lokalnem prostoru in sedaj nimamo velikih težav pri pridobitvi različnih potrebnih pomoči za naše delovanje. Od leta 2000 poskušamo sodelovati na čim več občinskih in državnih razpisih in tako našim tabornikom omogočiti boljši in cenejši program ter udeležbo na čim več območnih in republiških akcijah ter različnih tečajih. Prav tako od leta 2000 uspešno sodelujemo z nekaterimi mediji, predvsem z lokalnimi časopisi, lokalno televizijo ter radiem in tudi tako predstavljamo naše delo in delo ZTS."
Akcija Se več prijateljev poteka po vinorodnih gričih prelepe Prlekije.
Struktura
Vodnik/vodnica Diana Vozlič Vito Žerdin Veronika Feus Nataša Siskin Ales Preglej Saša Kajdič Igor Siškin Saša Pergar Metoda Ljubec Simon Dreven Saša Pergar Goran Tomšič Tihomir Babič Matevž Jakelj Tina Mlakar
Ime voda Razred St.
Čebelice	i.
Medvedki	i
Delfinčki	2
Pikapolonice Kiti
Vesele pikapolonice Dinozavri Krokodilčki Črveki Vojaki Argo Gusarji
Severnih medvedov Vinske mušice Večno mladi starši
Simona Topolinjak
članov	Kategorija
11	MURNI
9	MURNI
13	MC 11	MC
14	MC 9	MC
9	MC
10	MC
15	GG 7	GG
13	GG
14	GG 13	GG 17	PP 22	GRCE 10	GRCE
Starostna kategorija
MURNI MC GG PP
GRCE SKUPAJ
Število članov 20
63
62
17 32
194
Načelnik
SIMONA TOPOLINJAK SIMONA TOPOLINJAK TIHOMIR BABIC MATEVŽ JAKELJ TINA MLAKAR
5
6 <m AKTUALNO
Članstvo rodu
Delovanje na območju
"Rod deluje na območju mesta Ljutomer. Naši člani obiskujejo Osnovno šolo Ivana Cankarja, nekaj tabornikov je tudi iz drugih osnovnih šol v bližini. V rodu imamo vsako leto okrog 15 tabornikov več. Tako se je z letošnjim novim taborniškim letom ta številka že zelo približala naši »magični« meji 200 tabornikov. Uspeh vsakoletnega povečanja članstva vidimo predvsem v atraktivnih akcijah, ki jih ne manjka tako za najmlajše murne, kot tudi za grče. Posebej smo ponosni na klub grč, ki ga sestavljajo aktivni starši članov. Sami starši so bili tako veseli z ustanovitvijo svojega kluba Večno mladi, da vsako leto zelo težko pričakujejo svoj tabor. Na taboru se preizkušajo v taborniških veščinah, kuhanju na prostem, spanju v šotorih, igranju raznih nočnih iger itd., pri vsem tem pa se vsaj enkrat na leto počutijo v vlogi tabornika. Za ustanovitev kluba smo se odločili, ker smo se tako hoteli staršem, ki nam pomagajo pri izvedbi raznih akcij skozi leto, zahvaliti za njihov trud."
Rodova uprava
"Zaradi velikega števila članstva v vseh kategorijah in velikega števila šo-lanega kadra poskušamo čim aktivneje delovati tudi na območju in s tem vzpodbujati, da bi bila tudi OO ZTS za Pomurje razpoznavna v Sloveniji, kljub večji oddaljenosti. Tako skupaj z ostalima rodovoma pomagamo pri pripravi vodniških tečajev, organiziramo mnogoboj za vse starostne kategorije ter akcijo Še več prijateljev. Prav tako
pa je kar nekaj naših članov v ožji upravi OO ZTS za Pomurje ter v različnih komisijah ZTS."
Načrti za prihodnost
"V bodoče nameravamo naše članstvo povečati na več kot 200 članov ter v okviru zmožnosti v delovanje rodu vzeti pod okrilje še kako osnovno šolo v bližini. Upamo, da nam bodo naši načrti uspevali tako kot nam v zadnjih petih letih in da bomo še naprej tako dobro delovali kot delujemo sedaj."
Lanskoletni propagandni tabor v Ljutomeru.
FUNKCIJA STARESINA NAČELNIK RODU NAČELNICA M in MČ NAČELNIK GG NAČELNIK PP NAČELNICA GRČ BLAGAJNIČARKA TAJNIK in GOSPODAR PROPAGANDIST UREDNICA REVIJE
IME in PRIIMEK JANA LJUBEC SIMON SLOKAN SIMONA TOPOLINJAK TIHOMIR BABIC MATEVŽ JAKELJ TINA MLAKAR ANICA PERGAR MARKO JEREBIC SAŠA PERGAR MATEJA TOPOLINJAK
Clani rodove uprave (od leve proti desni): Nataša Šiškin, Marko Jerebic, Mateja Topolinjak, Simon Slokan, Simona Topolinjak, Matevž Jakelj, Anica Pergar, Saša Pergar in Jana Ljubec. Manjka Tihomir Babic.
AKTUALNO (november 7
Pomurska odprava vseh treh rodov na Techuani.
"Lani je članarina znašala 3 000 tolarjev, letos pa smo jo zvišali na 3.200 tolarjev. V primeru, da sta iz posamezne družine dva otroka znaša le-ta za oba skupaj 5.000 tolarjev. Tako poskušamo pomagati socialno ogroženim družinam, ki jih je na našem območju veliko."
Rod Vedri Prleki, Cankarjeva 10, 9240 Ljutomer e-naslov rodu: rvp@rutka.net spletna stran: rvp.rutka.net
Pomursko območje
Taborništvo v Pomurju ima dolgo tradicijo, saj sta zgodaj ustanovljena rodova Veseli veter v Murski Soboti (leta
1952)	in Beli rudarji v Lendavi (leta
1953)	nadaljevala tradicijo predvojnih skavtov. V dobrih 50-tih letih je v Pomurju delovalo večje število rodov v različnih krajih Pomurja, vendar pa je v večini delovanje zamrlo. Pred časi so imena pomurskih rodov slovela kot ena izmed najlepših, saj so Pomurci navdih zanje dobivali v lepotah narave, po značilnih predstavnikih živalskega in rastlinskega sveta v deželi ob Muri. Pomurski rodovi so združeni v Območni organizaciji ZTS za Pomurje in za njih je značilna tesna povezanost in pogosto medsebojno sodelovanje. Danes je v Pomurju aktivnih okrog 400 tabornikov.
POMURSKO OBMOČJE
ROD	KRAJ	ČLAN.
2001
ROD VIDRA LENDAVA	75
ROD VEDRI PRLEKI LJUTOMER	66
ROD VESELI VETER MURSKA SOBOTA 81 SKUPAJ	222
IZKAZ. OBISK ČLAN. IZKAZ. OBISK
		2002		
74	117	93	93	89
68	141	103	102	168
81	108	65	65	109
223	366	261	260	366
8 <m AKTUALNO
ZLATA PUŠČICA 2002
j
Skorajda sem že dobil občutek, da je človeštvo pozabilo na zgodbe moje mladosti. O tem, kako je Robin Hood puščico razklal na polovico in kako je Wilhellm Tell razpolavljal jabolka. Kdo pa še bere takšne staromodne zgodbice, danes imamo ja Harryja Potterja. In kaj za vraga se gredo ti RTT-jevci nekakšno lokostrelsko tekmovanje. Saj vendarle živimo v času jedrskega orožja.
Vid, RTT
Rok za prijavo ekip se je počasi bližal, prijavil pa se ni še nihče. In nato končno. Ko smo si na ROT-u postavljali šotor je zazvonil telefon. Imamo prvo prijavo. V naslednjih dneh, se je prijavilo še nekaj ekip, tako da se je pričakovano število udeležencev približalo številki 100. In ko se je nato na prizorišču pojavilo 140 tabornikov je bilo presenečenje popolno. Očitno še obstajajo ljudje, ki jih lokostrelstvo zanima. Saj res. Zagotovo so ljubitelji Gospodarja prstanov, ki so našli inspiracijo v loka veščem vilincu Legolasu.
In ko že govorimo o Gospodarju prstanov. Letošnjega 5. oktobra se je temni vladar Sauron očitno izogibal strelišča v Bizoviku. Po več temačnih, deževnih dneh se je nebo namreč ravno to soboto zjasnilo in pripravilo odlične pogoje za tekmovanje.
Najzgodnejši smo bili na strelišču že okoli sedme ure. Seveda potrebno je pripraviti še mnogo zadev. Dve uri do prihoda tekmovalcev hitro mineta ob prenašanju tarč (samokolnica je zelo uporabna zadeva), merjenju razdalj ... Sledijo prijave ekip, trening, zbor udeležencev, pregled opreme, nato pa se zlata puščica končno lahko začne.
MČ-ji odidejo k Matevžu, GG-ji pa k Petri, glavnima sodnikoma, ki jih začneta razporejati za streljanje. Pa da ne
AKTUALNO (november 9
bo pomote. Nismo v taborišču. Gre zgolj za to, da se odredi kateri tekmovalec je na vrsti in na katero tarčo bo streljal. Mladi lokostrelci začnejo streljati. MČ-ji začuda ne zadevajo nič slabše od GG-jev. Le zakaj bi, saj streljajo s polovične razdalje. Tekmovalci, ki trenutne ne streljajo, se medtem osvežijo s čajem, kmalu pridejo tudi sendviči. Tisti, ki jim je še dolgčas hitro sklenejo nova spoznanstva, začne se improvizirano igranje nogometa. Pri tem fantje poka-
žejo toliko lepih potez, da je človeku kar malo žal, da čez teden dni v Parizu Slovenije ne bodo zastopali oni.
PP-ji in grče se medtem odpravijo v gozd. V gozdu ji čaka 12 tarč, na katere bodo streljali iz zelo oteženih položajev. Na nekaterih mestih bodo pot puščici ovirale veje, drugje bo pred tekmovalcem stalo kar celo drevo, ne nekatere tarče se bo streljalo v strm hrib, spet na druge v dolino. Pravšnji izziv za vsakega lokostrelca.
Da pa zlata puščica ne bi vsebovala le tekmovalnosti, rivalstva in boja za zmago, je tu še šaljiva srebrna puščica, zabavna preizkušnja namenjena tako lokostrelskim analfabetom, ki se na igriv način spoznajo z osnovami lokostrelstva, kot tudi sprostitvi tekmovalcev. Tako se s puščicami pokajo baloni, strelja se skozi pajkovo mrežo, na premično tarčo, z zračno puško ...
Čas tako hitro mine in že je na vrsti razglasitev rezultatov. Seveda so nekateri nad njimi bolj navdušeni kot drugi, vendar pa kljub temu, da nekateri proslavljajo svojo uspeh, drugi pa skrivajo razočaranje zaradi slabše dnevne forme na koncu vsi udeleženci v srcu ohranijo prijetne spomine.
Še ena zlata puščica je mimo, čaka nas le še pospravljanje, ki pa nam gre mnogo lažje od rok, ob spoznanju, da lokostrelstvo le še ni povsem zamrlo, da spomin na Robina Hooda še vedno živi.
10 <m AKTUALNO
TIMSKI PRISTOP
A
Lrga
Od povezovanja do orgazmi~nega ciklusa
Težki in dolgotrajni porodni krči so nas v začetku oktobra končno izvrgli v srž taborniškega dela D v time! Tokrat se je le uspešno zgodila dvodnevna delavnica Timski pristop na neformalen način.
Ja, saj bi najbrž res že vsakdo sredi noči znal povedati, da je timsko delo sinonim za taborništvo. In prav je tako! Če pa te vprašamo po tem, kako "živi" in deluje tim, bi šlo še tako gladko? Ali pa si morda načelnik/-ca rodu in ne moreš razumeti, zakaj se vaš tim spre vedno na isti točki? Podobnih vprašanj smo se lotili na delavnici. Udeležili so se je člani že delujočih timov v ZTS, člani rodovih vodstev in nekateri posamezniki, ki so želeli poglobiti znanje o timih.
Iskanje arhitekturnih detajlov po stari Ljubljani po spretno pomanjkljivih podatki ni bila naključno izbrana naloga za udeležence. Tako je bila predstavljena prva in zelo pomembna faza oblikovanje tima. Nasprotovanje, pristajanje, izvajanje in zaključevanje so še ostale. Seveda smo se pozabavali tudi z vlogami v timu ter ugotavljali, ali smo iznajditelji, vizionarji, izvajalci, planerji ali analitiki. Mar ni podatek, da nas je večina izvajalcev, dovolj zgovoren?
Drugi dan pa je bil še bolj v znamenju izkustvenega dela. Preizkusili smo, kaj pomeni biti učinkovit ter uspešen tim, pogledali, kaj nas in člane tima motivira, podrobno prečesali stile vodenja in povedali, kaj vidi dober vodja. Za posladek smo si privoščili še malo bolj drugačen pogled na delo tima - spoznali smo ustvarjalni orgazmični cikel. Se negovali, enrgizirali ter se po orgazmičnem vrhu še sprostili.
No, če pa vam ni vse najbolj razumljivo, če bi radi vedeli več, če želite postaviti vprašanje, smo s to delavnico še vedno na voljo dve Barbari, Habo in
Pugi.
AKTUALNO (november 11
Člani se med seboj spodbujajo, da svojo usposobljenost se bolj razvijajo in da uporabljajo pri delu, kar so se naučili. Osebnostne lastnosti bistveno vplivajo na učinkovitost tima. Sem štejemo lastnosti, ki se v glavnem nanašajo na socialno življenje: odprtost, družabnost,... Dosežke celotnega tima prepoznava vsak član posebej; v njih najde zadovoljitev lastnih ciljev. Delovni tim se razvija, člani so visoko storilni in zadovoljni in rezultati so čedalje boljši. Tega se ne da doseči s stereotipnim delovanjem, šablonskim načinom reševanja problemov, ampak z neprestano iniciativo vseh članov, z izvirnimi idejami . Tim mora oblikovati ustvarjalno mišljenje. Motivirati pomeni razumeti, kaj ljudi žene in spodbuja k dobremu delu, ter ustvarjati priložnosti, da si bodo sami želeli dobro delati. Neformalni tim je lahko sestavljen naključno in ima tudi ohlapnejšo strukturo. Vendar naj vas to ne zavede. Neformalni timi so lahko tudi veliko bolj togi od formalnih. Nikar ne vrednotimo z občutji. To je človeška kategorija, ki se jo razume, sprejema in spremlja. Naša naloga vodje je, da poskušamo ta občutja razumeti do te mere, da bomo z ljudmi lažje delali. Če ima skupina skupno željo, ustrezno znanje in sredstva, lahko stopi na pot, ki ji pravimo ustvarjalni orgazmični ciklus.
12 <m AKTUALNO

Malus,
fotografije Malus, Lrga
Afriška taborniška kronika (II)
Brez utrujanja
Veste kaj, če po pravici povem, se mi o Ugandi sploh ne da pisati! Ne samo, da sem o "biseru Afrike" že razlagal v nekaterih drugih medijih, občuten delež bralstva Tabora je pred meseci slišal moje predavanje o taisti ekvatorialni državi D na zletu ali kje drugje. Ampak po drugi strani je verjetno nujno, da Ugandi poklonimo kako vrstico, preden na glavo skočimo v jezero Bunyonyi v njenem jugozahodnem delu ... Dajmo, opravimo s tem na hitro:
Zamislite si prosim deset Slovenij, malo sploščenih in položenih okoli ekvatorja. Potem se spomnite, kako toplo je maja. Oblecite si sveže oprano in kar najbolj elegantno obleko (kakšen zašit ali trajno popackan delček bo prednost) in si čevlje zloščite do popolnega sijaja. Pozabite na grozdje, jabolka in maline, na mizi naj se znajde obilje banan, ananasa, lubenic, mangov in pa-paje. Predstavljajte si, da zaslužite tisoč dolarjev na leto. Nataknite si končno kaka stara sončna očala, da bodo obličja ljudi okoli vas obarvala rjavo. Ha ha, dobrodošli v Ugandi!
Kaj, to vas še ne zadovolji?! Potem pobarajte starše (ali vrstnike), kaj je to idi amin (ugotovili boste, da se piše z velikimi začetnicami) - in gladko pre-slišite večino povedanega, saj Uganda ni več enako Idi Amin. Spomnite se še, kaj veste o Afriki in aidsu - in vedite, da je Uganda zelo drugačen primer, z le nekaj odstotki okuženosti.
Nazadnje poiščite kakšno slovensko borko za pravice žensk in samo recite "Uganda". Če ima izbrana oseba količkaj mednarodne perspektive, vam bo zasanjano povedala, da imajo v ugand-
Tipicni poskakajoci ples Bakig
AKTUALNO (november 13
razkosan na štiri manjše distrikte (okrožja), med katerimi bomo izbrali Kabale.
______
Velika Planina? Ne, Kabale!
ski verziji Državnega zbora ženske avtomatski in ekskluzivni dostop do kar nekaj stolčkov (da ene tretjine sedežev v krajevnih skupnostih niti ne izpostavljamo) in pribitek točk za vpis na univerzo ... In slabše volje dodala, da sta pretepanje in varanje žena dva ljuba konjička ugandskih moških.
Glej no glej, tole pa res ni bilo preveč utrudljivo - v nekaj odstavkih se je pred vami zarisala slika Ugande! Malo poenostavljena sicer, a kaj ko nihče (vključno z novinarskimi prispevki) ni popoln ... Za bolj radovedne bo poskrbela domača enciklopedija, Google ali kateri izmed njegovih internetskih sorodnikov, mi pa že drvimo naprej, do mednaslova ...
Afriška Švica
Taka je turistična nalepka, ki jo radi prilepijo čez jugozahodni konec
Kabale
Ugande. Ako se vrnete nekaj centimetrov nazaj in obnovite znanje o denarju v žepu povprečnega Ugandčana, boste pravilno sklepali, da se ona "Švica" ne nanaša na finančne zadeve. Ne, hakeljc ni niti v tem, da prebivalci teh krajev radi smučajo in uganjajo druge zimske športe ... Pravemu odgovoru pa smo le bližje: gre za nadpovprečno hribovite kraje.
Do statusa gora tem zelenim vzpetinam nekaj manjka, toda nadmorska višina od 1981 do 2347 metrov je kar solidna. Prebivalstvo šteje 1,4 milijona in tako rekoč vsi (95%) so kmetje poljedelci. Ko ne bi ljudje rastja posekali in prav vsakega kosa zemlje spremenili v terasaste njive, bi se lahko dandanes naslajali nad bambusovimi gozdovi in afro-alpskim zelenjem.
Njega dni se je ta del Ugande uradno imenoval Kigezi. Danes je Kigezi
Pol milijona ljudi na 1800 kvadratnih kilometrih Kabaleja je skoraj v celoti iz plemena Bakiga ("bačiga"). Ba-kige so znani po izjemni delavnosti (predvsem njihove ženske seveda) in prenaseljenosti, ki jih poriva v druge predele Ugande. Ja ja, povprečno število otrok na mamo je osem - in kar pol prebivalstva je mlajšega od 14 let!
Povprečne temperature v Kabaleju znašajo od 15 do 20 stopinj, ponoči pa se spustijo na do deset. Pozabite na trajni maj iz preostanka Ugande, tole je po slovenskih merilih večni konec septembra! Zjutraj je relativna vlašnost med 90 in 100 odstotki, potem pa čez dan pade na 42 do 75 odstotkov. Praktičen primer: nekoč sem šel še v temi iz mesta Kabale, da bi bil ob jutranji svetlobi na hribu - in med tem je kar teklo od mene!
Na vrh sem plezal zato, da bi poslikal jezero Bunyonyi, moj dom na 1950 metrih. Na enem izmed polotokov, v okviru osnovne šole Bufuka, ustanavljam The Heart of Edirisa (www.ediri-sa.org/heart) oziroma Edirisino Srce. To bo kombinacija kantine, knjižnice, lokalnega muzeja in razstave o svetu, kakor ga vidijo otroci.
Vedno bolj tudi kaže, da bo ob Srcu nastal mednarodni skavtski center - če le ugandska protestantska cerkev, lastnica zašelenega kosa zemlje, pokaže dovolj elastičnosti in pripravljenosti za sodelovanje ... Prvi odzivi oz škofove pisarne so spodbudni, drugič pa vam povem, kako so se iztekli pogovori in kaj natančno imamo v mislih.
Lepo se imejte.
14 <m AKTUALNO
INŠTRUKTORJI
Pugy
Veliki in mali brat
Podelitev inštruktorskih nazivov
Bilo je sve~ano in bilo je romanti~no (vsekakor vredno prostora v spominu).
Barbara Petelin Visocnik -trenerka (II. stopnja)
Barbara Papež - trenerka (II. stopnja)
Tine Radinja - vodja enote (I. stopnja)
Tadej Beočanln - vodja enote (I. stopnja)
ftalMi
Peter Bajec - vodja enote (I. stopnja)
Nevenka Brecelj - vodja enote (I. stopnja)
Tamara Fajdiga - vodja enote (I. stopnja)
Rok Mlklavžina - vodja enote (I. stopnja)
AKTUALNO (november 15
NOVIČKE
Usmerjeni h kratkoročnim ciljem
Letni posvet KVIO
Pugy
Center šolskih in obšolskih dejavnosti v Fari je gostil 24 članov na letnem posvetu Komisije za vzgojo in izobraževanje odraslih v ZTS. Delo je potekalo večinoma po interesnih skupinah. Poleg analize letošnjega leta smo obdelali področje sodelovanja s komisijo za program, pripravili predloge nadaljnjih korakov v smeri prenove izobraževalne sheme, se dotaknili podobe usposabljanja in izobraževanja v ZTS, pregledali projekte, ki potekajo v okviru komisije (Odrasli v skavts-tvu, TVU in spremembe statuta ZTS) ter se seznanili s pripravami na Evropski skavtski forum, ki bo potekal maja naslednje leto v Lipici.
Seveda je bilo dovolj časa tudi za zabavo in neformalno druženje ter obisk Tahitija (na fotografijah), v zgodnjih jutranjih urah pa smo pristali na otoku Catan.
Rezultati dela na posvetu bodo opazni že v naslednjih mesecih, članice in člani KVIO pa obljubljajo predvsem učinkovito delo na kratkoročnih ciljih za leto 2003.
Znoru bom
Od 18. do 20. oktobra je na Paškem Kozjaku v organizaciji Rodu jezerski zmaj iz Velenja potekalo srečanje udeležencev šole za vodje 2002. V prijetnem vzdušju je več kot polovica tečajnikov in članov vodstva (ostali so bili iz objektivnih razlogov zadržani) še enkrat podoživela program tečaja z vsemi elementi - seveda na šaljiv način. Kaj jih je na srečanju najbolj očaralo, pa vam bodo zaupali v naslednji številki Tabora.
16 <m AKTUALNO
TEDEN VSEŽIVLJENSKEGA UČENJA
Ideja vseživljenjskega učenja
Vrednote za kakovostno življenje.
Lansko leto 10 taborniških rodov in 15 aktivnosti, letos kar 22 rodov, ki so pripravili kar 38 najrazličnejših dejavnosti: delavnice, čistilne akcije, šaljive igre, predavanja, okrogle mize, športna tekmovanja, družabna srečanja, predstavitve taborništva, informativne in naravoslovne dneve, seminarje in delavnice, posvete, predstavitve na Internetu, podelitve nazivov ...
Pugy
Skupni imenovalec vseh dejavnosti je bil slogan "V naravo po zabavo" glavni namen pa razvijanje odnosa mladega človeka do ideje vseživljenjskega učenja - kot vrednote za kakovostno življenje. S sodelovanjem v okviru Tedna vseživljenjskega učenja:
dosegamo ozaveščen odnos članstva do vseživljenskega učenja
na lokalnem nivoju na ta proces opozarjamo tudi neorganizirano mladino in družbo vzpostavljamo sodelovanje z drugimi organizacijami -
AKTUALNO (november 17
za bolj učinkovito uresničevanje poslanstva TVU • promoviramo delovanje taborniških rodov v lokalni skupnosti
Teden vseživljenjskega učenja 2002 je bil za Zvezo tabornikov Slovenije še posebej slovesen, saj ji je Andragoški center Slovenije podelil priznanje za izjemne strokovne ali promocijske dosežke pri bogatitvi znanja drugih. Laskavo priznanje je načelniku za vzgojo in izobraževanje odraslih v ZTS Damjanu Habetu podelila direktorica ACS in predsednica komisije za priznanja Vida A. Mohorčič Špolar.
Čestitamo vsem članicam in članom, ki so pomembno prispevali k prejemu tega priznanja.
SEJMI
Predstavitev na sejmu Narava zdravje
Zveza tabornikov Slovenije se je predstavila tudi na letošnjem sejmu Narava zdravje, ki se je odvijal med petkom in torkom, to je med 11. in 15. oktobrom. Dvajset tisoč obiskovalcev, kolikor si jih je po podatkih organizatorja ogledalo letošnji sejem, si je lahko ogledalo tudi taborniški razstavni prostor, na katerem smo razdelili precej promocijskega materiala ter usmerjali morebitne nove člane do načelnikov tako v Ljubljani kot drugje po Sloveniji. O učinkih sejma glede na vložen trud so si mnenja deljena tako na ZTS kot v Mestni zvezi tabornikov, ki je poskrbela za celotno organizacijo. Dejstvo pa ostaja, da smo določen učinek dosegli že s tem, da smo se tam pojavili in poskrbeli, da ljudje opazijo naše delo. Podobno kot mi so se predstavili še planinska zveza, triglavski narodni park in ornitologi, sodelovanje na sejmu pa tudi
poudarja naše delovanje na področju narave in ekologije, ki jo pogosto pozabljamo.
Za pomoč pri organizaciji sejma gre velika zahvala Mičotu ter taborni-
kom iz naslednjih rodov MZT Ljubljana, ki so sodelovali na sejmu: RTT, RSV, RSa, RBS, RDV in ZR. Še enkrat najlepša hvala.
Djurko
18 <m AKTUALNO
MOČNE UKANE 2002
a
Živa Praprotnik, RDR
Predzadnji vikend v oktobru smo taborniki iz rodu dveh rek iz Medvod že tretje leto pripravili Močne ukane. Prišlo je rekordno število ekpi, kar 34. Tudi letos smo se odločili, da poamagamo, in zbirali knjige za nesrečno pogorelo osnovno šolo Podzemelj; zbrali smo okoli 150 knjig.
Ko smo okoli tretje popoldne zaceli dnevni del Močnih ukan, nas je kmalu presenetila nevihta, ki je prekinila celotno dogajanje za eno uro in preselili smo se v telovadnico v prirejeni kino. Po dežju pa je posijalo sonce in odprli smo vse dnevne KT, razen minskega polja, ki je nesrečno poplavilo. Vse ostale točke pa so bile toliko bolj zanimive, saj je blato prekrilo zelenico. Še posebej je blatna kopel oziroma podlaga popestrila akcijo prenašanje ranjenca na nosilih, kjer je bila proga speljana po hribčkih in dolincah. Slalom z zavezanimi očmi na samokolnici je zahteval pomoč vse ekipe pri zavijanju levo ali desno. Tudi gasilske spretnosti smo sprobali; ek-pia je vedro, polno vode, nesla do gasilske brizgalke, jo napolnila in s curkom skušala čimveč-krat zavrteti stojalo s kozarčki. Bob-kanu nas je ponesel v mostiščarske čase, saj so se morali trije člani ekipe v kanuju s palicami poriniti do cilja. Met plastične bombe je pričaral partizane, Miki-jev ritolino pa je dal misliti in taktizirati vsem tekmovalcem. Noč je bila kmalu tu in ekipe so štartale na nočno orientacijo. Zaradi nalivov prejšnjih dni je nepričakovano odplaknilo brv in vsi so s hlačami izmerili globino vode. Kljub meglicam in mrazu so nekateri na progi vztrajali do šestih zjutraj, nadebudni filmarji pa v telovadnici vse do jutra. Še krof namesto zajtrka in razglasitev- skupno prvo mesto in prenosni pokal si je prislužil Savski rod iz Ljubljane, ter na snidenje prihodnje leto!
Pa še morda nasvet za prihodnje leto: vse ekipe naj prinesejo še vrečko kostanja, saj je ga kljub 25 kilogramov zmanjkalo že pred nočno orientacijo!
AKTUALNO (november 19
Aleš
ŠTAM ČAGA
Iz leta v leto boljša
Na Stam čagi se nas je noro zabavalo 24 tabornikov Iz 7 rodov, Iz 5 območij, ki študirajo v Mariboru. Za glasbo je poskrbel mariborski karaoka band BETONASFALT.
"Hm, Štam čaga, kaj naj rečem?! ... pa kar lepo od začetka. Najprej za vse tiste, ki ne veste, kaj pravzaprav to je. To je čaga, ljubljansko žur, za vse tabornike in seveda tabornice, ki študirajo/študiramo v Mariboru," pravi vedno optimistična Polona.
Misli Prleka Matevža - Mateka: "Vsi študentje, pauzerji, dijaki iz Maribora in vsi tisti, ki so to nekdaj bili, ki ob svojih študijskih obveznostih najdemo še čas za druženje s taborniki, smo se zvečer zbrali v taborniškem centru mariborskih tabornikov. Seveda ni šlo brez zamud, vendar te niso pretirano vplivale na potek našega druženja. Po nekaj polurnem čakanju je naše druženje štelo spoštljivih 24 tabornikov. Po začetni tremi, nepoznanstvu, zamudah in še čemu, je Stam čaga dobivala obrise prave čage. Glasbenikom skupine Betonasfalt ni in ni zmanjkalo repertoarja in kmalu so nas njihovi ritmi na kitaro in boben začeli spravljati v delirij in kaj kmalu smo se navdušenim glasbenikom pridružili še vsi
Udeleženci: Anja, Bobi, Bojan, Dani, Grega, Iris, Jasna, Lina, Martin, Tine, Tomi, Urška, Vindi, Vol (XI.SNOUB Maribor), Katka (RTR Ljubljana), Larisa (RPK Ljubljana), Luka (RMR Mirna), Matek (RVP Ljutomer), Polona (RST Domžale), Monika, Petra, Aleš C. (RVV Murska Sobota), Silva in Aleš K.
Polona (RST Domžale): "Zame je bila letošnja Stam čaga prva, kolikor pa vem, se jih je zgodilo že nekaj. Bil je prelep, dokaj mrzel torkov večer ... Ime, priimek pa jurja prosim! Najprej je seveda sledilo nekaj standardnega objemanja in pozdravljanja ob ponovnem snidenju, nato pa, glej no glej, sej bomo imeli bend pa ne samo to, celo karaoke bodo! Po kratkotrajni sramežljivosti se je začelo . (slike povejo vse)! Verjetno mi sploh ni treba nadaljevati. Se pravi, Stam čaga - neverjetno, nepozabno, noro, najlepše ... STAM ČAGA - zakon! ... in zabava se je za nekatere nadaljevala še pozno v noč ... se vidimo drugo leto, nujno! Pa tisti, ki vas ni bilo, lahko vam je žal!"
Zaključil je Matek: "Kot pravijo organizatorji sami: Stam čaga 2002 je definitivno uspela! Zgodila se bo Stam čaga 2003 ..."
ostali v stilu karaok (vsak si pač vsaj enkrat v življenju želi postati Gianni Rijavec in spravljati v ekstazo vse živo ...). Sproti smo spoštljivo obdelovali 'tekočo problematiko'. Nismo dolgo čakali, da je problematika postala dokaj neproblematična in takrat je bila čaga na vrhuncu. Koncertna utrujenost nas je premagala (nas in bližnje stanujoče) približno ob treh zjutraj, ko smo končno rešili vse probleme in tegobe, ki tarejo našo zvezo, državo in tudi cel svet."
20 <m AKTUALNO
ROT
Martina Mršnik-Mršnca, RSR, Ilirska Bistrica
Čokoladna teljta lazila po kakavu z okusom grozdja
Nihče ne ve, kaj je tisti lep septembrski petek leta 2002, 27. smo bili, gnalo pet mladih deklet iz Ilirske Bistrice na dolgo pot proti Goričkemu, natančneje, eni vasi, "bogu za hrbtom" po imenu Mačkovci (naglas poljuben, po bistriško pa stoji naglasno znamenje na prvem zlogu). Le one so vedele. Želele so dokazati celotni taborniški javnosti, da Ingrid Fatur, Nataša Zemljič, Polona Simonič, Vesna Bošt-jančič in Martina Mršnik niso le članice znamenitega Roda snežniških ruševcev, pač pa tudi izvrstne poznavalke orientacije. Tako je. Odpravile so se na ROT-Republiško orientacijsko tekmovanje, ki slovi kot najzahtevnejše tovrstno tekmovanje.
Po šesturni vožnji z neverjetno varno voznico Vesno so prispele na cilj. Vožnja je bila polna smeha, saj so spoznavale značilnosti Prekmurja in Mure, kar je bila tema tega ROT-a. Zvedele so, da obiskovalci Radencev najraje zahajajo na Kapeljski Vrh, da so bili vrelci odkriti leta 1833 in da so ustanovili toplice leta 1882. Srce jim je vztrepetalo, ko so zagledale tablo z napisom gosti-teljskega naselja. ROT je tokrat gostila zveza pomurskih rodov, zato je bilo logično pričakovati lep sprejem, saj smo se s Prleki in Prekmurci bolje spoznali že na Zletu.
V Mačkovcih nas je lepo pričakala skupina šotorov in tudi mi smo si morale postaviti bivališče za prvo noč. Prijavile smo se pod imenom Čokoladna teljta, saj so bile tri članice ekipe pripadnice voda Čokolatce, preostali dve pa standardne ekipe na tekmovanjih Teljta. Tekmovale smo v kategoriji gr-čic kljub temu, da so bile tri petine ekipe PP-jke. Pojedle smo večerjo in opazovale druge tekmovalce.
Konkurenca je bila huda. In takrat se je začelo zares:
21.30-topotest
Po petminutnem potenju ob težkih vprašanjih so se Čokoladna teljta spomnila učenja znakov v avtu in vse napake so bile oproščene.
21.45-Morse
Nataša in Vesna sta se dobro pripravljeni postavili na pozicije in črke so bliskale skozi zrak tako močno, da so sosedi prišli umikat vse kar je bilo ko-vinskega.Bliskalo se je, treskalo pa prav nič.
In potem zaslužen spanec. Bilo je mrzlo, ledeno, če smo natančni. Ekipa se je stiskala, vendar ni nič pomagalo-mraz je rezal šotorsko platno in moralno ubijal ekipo. Vendar se Čokoladna teljta niso dala ...
5-15-vstajanje
Premrzle pogumnice so kljub zgodnji uri vstale naglo in si pripravile
vse potrebno za pravi start, za naporno hojo po Goričkem.
5.40-vrisovanje 1
Naloge so bile težke in dvomljive, vendar je najboljsa ekspedicija uspela ponajti večino točk na karti. In potem so šle na dolgo pot. Začetni koraki so bili nagli in optimistični, potem pa se je začelo: novi gojzarji so zahtevali davek, pot je sla gor pa dol pa gor pa dol, mla-dust je bila fizicno nepripravljena in si je ob vzponih pela Kamion, dvesto ton gura kao avion..., starusti je slo specialno, čeprav je drobencljala mimo vinogradov, šefica je imela karto in kazala pot, hkrati pa utrujala ostale članice z besedami tipa: Je treba stuop't!!! Ki je mladust? Dejmo mladust, dejmo!!!, Čez dvej minute gr'mo naprej!!!. Ta druga najstarejsa je cisto penila: Vesna, še enkrat mi tu rjeci, bos vidla, kaj bo!!! Ta srednja pa je pokušala grozdje in z njim ohranjala mladust pokonci.
Nahrbtniki, v katerih je bila vsa osebna in vodova oprema za bivakiranje, so se zažirali v mlade rame in ce-
AKTUALNO (november 21
lotno telo je skupaj z usti preklinjalo odločitev ekipe, da pride na ROT. Prvič in zadnjič, se je oglasila ta mlada in tega reka nismo slišali samo enkrat. Ta druga najstarejsa je govorila, da bo sla na ROT samo vsako drugo leto.
Šefica pa je bila izvrstna. Na vsako točko nas je dobesedno pripeljala in se ni nikoli zmotila, tako da je naše zaupanje vanjo samo raslo. Na točkah smo opravljale razne naloge: risale smo skico terena, skico poti, kroki, minsko polje, pisale opis poti, na minskem polju nas je na žalost vrglo v zrak, pokazale smo svoje znanje na testu iz Mure, signalizirale smo z zastavicami... Pot je bila dolga in naporna, vse pa je poslabšal mraz, ki je skozi oblačila iskal dostop do kosti. Vendar je bilo vse skupaj poplačano s prihodom na cilj prvega dne. Po 12 urah hoje smo prispele na jaso, rezervirano za postavitev bivaka in pripravo večerje. Vsaka ekipa si je morala postaviti bivak in skuhati golaž, kar je nato ocenila komisija. Srečo smo imele, da so bili v komisiji za prehrano sami gurmani in smo dobile najvišje možno število točk. Celotno telo je ječa-lo od bolečin, zato smo se kmalu odpravile spat v spalne vreče, oblečene kot eskimi. Nase smo namreč navlekle vse, kar smo imele s sabo in poplačane smo bile s toplo nočjo.
Zjutraj nas je zbudil pristni prleški glas, ki nam je naznanil drugo vrisova-nje ob 7.30.
7.30-vrisovanje 2
Naloge so bile tokrat zelo lahke in našle smo vse točke, jutro pa je bilo polepšano še z informacijo o trenutnem
rezultatu. Bile smo druge in do prvih nam ni manjkalo veliko. Zato smo se polne novih moči, bolečih sklepov in kosti odpravile na pot. Tokrat je bilo točk manj in reševale smo naloge iz prve pomoči, risale smo profil terena in hitele čez hitrostno etapo, pri kateri smo bile najhitrejše v naši kategoriji. Še vedno je bilo slišati izjave tipa: UUUUUF, Kaj spjt hrib? Je treba stuopt. Čez 5 minut grmo.Tu pomeni, da muorm jt jest naprej, da me dohitiste. Kaj je moznu, da je kej naruobe sz gljznjom? Ma je finu tu gruozdje. Nje, tu je buljse. Ki je mladust, dejmo mla-dust, dejmo!!! Hodi si u maloro!!! Prvič in zadnjič!!!
Po 5 urah hoje smo prispele na končen cilj, kjer je sledil pregled opreme. Nobena ni imela taborniškega pasu in zato smo izgubile veliko točk. Vendar vsi naši inteligentni poskusi, da bi prepričali Vičota o nesmiselnosti pasu so bili zaman.
Obsedele smo na ciljnem mestu in se sproscale. Čevlji so bili vsi blatni, hlače prav tako, majice premočene, vendar nas ni nihče mogel premakniti z zelenice, kjer smo se usidrale. Za kosilo smo dobile pasulj. Za konec pa smo sprejele sklep, da se bomo drugič bolje fizično pipravile(mladust), tako da bomo zmagale.
Odšle smo domov in se še ustavile pri prijatelju Ruševcev Markotu s Štajerske, kjer smo nabrale novih moči za nadaljevanje poti.
Domov smo prišle fizično polomljene z veliko bolečinami, vendar psihično močne, saj smo preživele test vzdržljivosti in zasedle lepo 4.mesto.
22 ] IZ PRVE ROKE
MNENJE
Odprto pismo
Republiško orientacijsko tekmovanje ROT 2002 - PREKMURJE
Pred sabo imam razpis letošnjega državnega tekmovanja ROT 2002, ki je potekalo v kraju Mačkovci v Prekmurju. Naš rod Jezerski zmaj iz Velenja šteje približno 650 aktivnih članov. Razumljivo je, da so v tem številu zajeti tudi naši člani, ki so dobro podkovani z znanjem o taborniških panogah, ki se izvajajo na ROT-u. Celo leto se pripravljajo, tako teoretično kot tudi kondicijsko, da bi na državnem tekmovanju bili kar najboljši.
Razpis sem dobil po ROT-u in kaj kmalu sem zasledil višino cene štartni-ne 20.000,00 SIT. Bil sem kar malo presenečen, negativno seveda. Pa dobro, sem si mislil, to je državno tekmovanje in zagotovo se bo letos ZTS izkazala in popravila svoj lanski vtis z boljšimi nagradami in pokali.
V rodu smo se razveselili informacije, da so se naše ekipe odlično odrezale. Kaj kmalu, ko smo jim pripravili simboličen sprejem, pa sem spoznal in že od daleč slišal nezadovoljstvo nad tekmovanjem.
Glede na to, da je bila štartnina 20.000,00 SIT na ekipo in je na ROT-u po mojih podatkih sodelovalo 29 ekip iz vse Slovenije, to v grobem znese 580.000,00 SIT. Zato me zanimajo natančni stroški, ki jih je imel organizator z državnim tekmovanjem. Glede na ceno štartnine lahko vsak laik izračuna, da za ta denar nismo dobili NIČESAR.
Poraja se mi vprašanje, kam vse to vodi našo predrago ZTS, v katero sem imel še pred kratkim globoko zaupanje.
Očitno je, da je vse, kar je v interesu ZTS, da že na samem začetku, ko sploh pridobimo kakšnega novega člana, ki ima željo, da se opremi s celotno predpisano "uniformo" - krojem -, od njega izlušči vse, kar se izluščiti da. Potem pride na vrsto plačilo članarine.Vsi prav dobro vemo, kako jo večina rodov odvaja na ZTS. Odvedejo minimalno število članarin, potrebnih za registracijo rodu. Da imajo po svoje prav, smo opazili tudi v RJZ-ju. Nekdo bi lahko celo rekel, da smo prav neumni, ker plačujemo realno število članarin. Kaj sploh še ostane rodu za osnovno delovanje? Kje mislite, da lahko dobi rod finančna sredstva za npr. plačilo inštruktorskih tečajev, ki ste jih spet predpisali in si jih zamislili prav v ZTS, koliko sploh še ostane denarja, da bi poslali koga na specialistični tečaj? NIČ. Res, cena ponosa, da smo najštevilčnejši rod v Sloveniji, je pa malo prevelika. In potem pridejo akcije, takšne kot sta državni mnogoboj in ROT, na katerih se želi vsak tabornik preizkusiti. Vsakemu rodu bi bilo zelo lepo hitro odvesti članarino brez teht-
nega premisleka, če bi tudi ZTS kdaj dala kakšno finančno pomoč nazaj! Očitno je, da nekateri še vedno živijo v preživetem sistemu, v katerem so vsi vlagali samo v enega, vendar jim je ta včasih kaj nudil tudi brezplačno. Danes pa očitno nekateri potrebujejo veliko denarja, drugi pa delo opravljamo brezplačno in prostovoljno. Če me spomin še ne zapušča: kaj ni v statutu ZTS izmed vseh ostalih členov zapisano tudi, da smo neprofitna in prostovoljna organizacija? Potemtakem zagotovo ni tako. Največ kar lahko kateri koli rod doseže je, da enostavno ne odvede dejanskega števila članarin. To je edina stvar, s katero se pri ZTS da kaj doseči.
No, pa se ponovno vrnimo k letošnjemu ROT-u. Tako jaz kot tudi vsi naši člani imamo visoko motivacijo za državno tekmovanje. Mislim, da ne samo v rodu Jezerski zmaj, ampak tudi še v kateremkoli drugem rodu v Sloveniji. To tekmovanje bi moralo biti vrhunec taborniškega znanja in organizacije, kar ju zmoremo vsi člani ZTS. Od slabe hrane, do raznih zapletov na kontrol-
IZ PRVE ROKE (november 23
nih točkah, in navsezadnje, po naporni progi bi človek pričakoval vsaj lepe pokale in nagrade. Dobi pa kilogram kruha in liter mineralne vode, to je pa že 100 metrov pod ničlo. Ko pa slišiš, da so prejšnji večer nekateri spraševali po kruhu, da bi se najedli, a ga je zmanjkalo, naslednji dan ga pa dobiš za nagrado. Kaj je z vami, se vi šalite z nami ali s kruhom? Pa vendar, da ne bo pomote, mislim, da malokatera ekipa tekmuje samo zaradi nagrad. Vendar za takšno ceno štartnine bi morale biti tudi nagrade in pokali temu primerni! Celo vsaka akcija v našem rodu, pa tudi drugod po Sloveniji, se organizira na VIŠJI ravni, kakor ste ga letos pokazali na ROT-u - DRŽAVNEM tekmovanju. Ste se mogoče že kdajkoli udeležili kakršnegakoli državnega tekmovanja v Sloveniji, ki ga prirejajo druge krovne mladinske organizacije v naši deželici (gasilci ...)? Na koncu koncev bo biti tabornik kar prestiž, pa ne zaradi kakovosti dela krovne organizacije. Tabornik bo očitno lahko samo otrok premožnih staršev, ostali pa bomo to
neprofitno organizacijo lahko samo od daleč opazovali.
Kot načelnik rodu imam v prvi vrsti dolžnost in tudi pravico odpreti problematiko taborništva pri nas. Ni mi vseeno, kako kakovostno delujejo taborniki iz okolice Velenja, še manj pa mi ni vseeno, kaj dela krovna organizacija. Tabornik sem jaz, si ti, taborniki smo mi ... Dobro vemo, da obstajata v Sloveniji dve skavtski organizaciji, ki se v določenih stvareh zelo razlikujeta. Mislim da nisem edini, ki se sprašujem, kam vse to pelje. Katoliški skavti se zelo trudijo in nas mogoče tudi v določenih stvareh dodobra prekašajo. Vsi skupaj se lahko vprašamo, kje nas je 10.000 tabornikov v Sloveniji? Poglejmo resnici v oči! In na ključnih točkah in v trenutkih, v katerih bi morali stopiti skupaj, mi, še preden kar koli poskusimo, rečemo: "NE, ne da se sodelovati ..."
Upam, da mi boste na nekatera vprašanja zagotovo znali takoj odgovoriti, za druga pa boste morda morali še sami sebe kaj vprašati.
Kot načelnik enega najštevilčnejših
rodov v Sloveniji od vas pričakujem konkretne odgovore in mnenja, za katera pa upam, da ne bodo ostala samo napisana ali izgovorjena.
Kar pa je bistveno, v imenu rodove uprave Jezerski zmaj in tudi v svojem imenu od pristojnih zahtevam natančno finančno poročilo državnega tekmovanja ROT 2002, ki mora imeti vse priložene fotokopije računov -faktur.
Da ne bo pomote, to pismo je glede na vse okoliščine namenjeno organizatorju ROT-a, ki je dal samo piko na i, in ne toliko gostitelju, ki je bil res gostitelj v pravem pomenu besede.
Upam, da se bo slovenskemu tabor-ništvu obrnilo na bolje! Vedno pomislim na znani rek "v slogi je moč", a če ni sloge, tudi moči ne more biti.
Velenje, 6. oktobra 2002
Sandi Glinšek načelnik rodu Jezerski zmaj Velenje
inš.i stopnje
TABORNIŠKI VESTNIK ureja: ivo štajdohar, leto xlix
RAZPIS ZA ZBIRANJE POBUD IN PREDLOGOV ZA SPREMEMBE STATUTA
ZTS
Komisija za spremembe statuta ZTS (nadalje KSS), ki sta jo imenovala Starešinstvo ZTS na 6. seji dne 16. 6. 2002 in IO ZTS na 29. seji dne 30. 9. 2002 objavlja razpis za zbiranje predlogov za spremembe Statuta ZTS.
1.	Pobude in predloge lahko posredujejo rodove uprave, vodstva OO ZTS, starešina ZTS in organi ZTS iz 24. člena Statuta ZTS (Izvršni odbor, Nadzorni odbor, Častno razsodišče) in posamezniki, če so v času dajanja pobude člani registriranega rodu.
2.	Pobude in predlogi morajo biti v pisni obliki in morajo vsebovati:
a)	navedbo, kdo je predlagatelj,
b)	navedbo poglavja in člena, ki se spreminja, oziroma navedbo, da gre za novo določilo,
c)	besedilo novega določila statuta,
d)	obrazložitev, ki naj vsebuje:
-	razlog za spremembo oziroma uvedbo novega določila,
-	dejanski(e) primer(e), v katerem(ih) dosedanja določila niso (dobro) delovala,
-	predvidene boljše posledice novega določila,
e)	datum in podpis predlagatelja.
3.	Pobude in predlogi morajo biti posredovani do 31. 1. 2003 na sedež ZTS, Parmova 33, 1000 Ljubljana, oziroma po elektronski pošti na naslov zts@rutka.net ali zts@guest.arnes.si.
4.	KSS bo zbrane pobude in predloge s stališča stroke - pravne in taborniške proučila, jih nato na podlagi svoje presoje upoštevala v celoti ali deloma ali pa zavrnila ter pripravila gradivo za predhodno javno obravnavo.
5.	O zavrnjenih pobudah in predlogih bo KSS obvestila predlagatelja, ki lahko predlog, ki je bil zavrnjen v času predhodne obravnave, v obliki amandmaja predlaga skupščini ZTS in to na način in v rokih, ki bodo navedeni v objavi za javno razpravo, ki jo razpiše IO ZTS (55. člen Statuta ZTS).
6.	Predhodna javna obravnava in javna razprava o predlogih za spremembe statuta bosta potekali:
•	Do 28. 2. 2003 pripravi KSS osnutek predlogov za spremembe statuta in jih posreduje v predhodno obravnavo, ki se zaključi 31. 3. 2003. V predhodni obravnavi glede sodelovanja ni omejitev. Predhodna obravnava bo formalno zaključena na način, ki ga bo izbrala KSS (npr. okrogla miza, skupna seja območnih vodstev ipd.).
•	Do 22. 4. 2003 posreduje Izvršnemu odboru besedila osnutkov predlogov za spremembe statuta.
•	Do 8. 5. 2003 Izvršni odbor objavi javno obravnavo o
predlogih za spremembe statuta (55. člen Statuta ZTS). • Dne 8. 6. 2003 obravnava predlogov za spremembe statuta na
skupščini ZTS. Komisija za spremembe Statuta ZTS
GLAS JELOVICE 2003
PRVE INFORMACIJE
Tako kot vsako leto, vam bomo tudi letos člani Rodu svobodnega Kamnitnika pripravili prvo taborniško tekmovanje v novem koledarskem letu. Organizatorji že temeljito delamo na tem projektu, saj bi vam radi podarili najlepše novoletno darilo, ki ga boste pomnili do konca življenja. Prišlo bo do nekaj revolucionarnih sprememb v samem tekmovanju, predvsem pa na področju Kul ekipe, seveda bo zagotovo zmagala najboljša. Naj vam zaenkrat povem samo to, da bo v okolici Škofje Loke, da bo štartnina malih 7000 sit, golaž dober, našitki umetelni, ter da pričakujemo množico tekmovalcev. In seveda, da Vam tako kot se za tabornike spodobi nikoli ne bo dolgčas. Potekal bo namreč zelo pester spremljevalni program. Tekmovanje je odprto za taborniške in ne-taborniške ekipe v šestih kategorijah - GG, PP in Grče. Pomembna novost letošnjega leta je popust za ekipe Grč, saj štartnina znaša borih 5000 sit.
Ustanovljena pa je bila tudi uradna stran tekmovanja: http:// glas_jelovice.rutka.net.
Prijavite se lahko že sedaj na naslov: Tjaša Drabik, Frankovo naselje 68, 4221 Škofja Loka. Telefon : 041 316 607, e-mail: tjasa.drabik@cmok.si. Za dodatne informacije pa vam je na voljo Andrej na tel: 040 / 70-25-27 (aprimozic@yahoo.com) ali Klemen: rastastfk@yahoo.com.
Za nadaljnje informacije berite TABOR in POROD, ter prisrfajte na rutko in domačo stran tekmovanja.
ZNOT 2002 BO!
Zima nezadržno prihaja v podalpsko deželico in preden se pripravite na zimsko spanje, preverite še vaše orientacijsko znanje. Le kje bi to lahko najbolj elegantno naredili kot na Zimskem nočnem orientacijskem tekmovanju, ki ga organizira Rod skalnih taborov iz Domžal.
Na kontrolnih točkah orientacijskega pohoda se boste lahko spopadali z IQ testi, ciljanjem, spretnostnim tekmovanjem, iskanjem in oskrbo ranjenca, KT presenečenja in še čem. Pred odhodom na orientacijsko progo pa bodo ekipe reševale še TOPO test.
Letošnje tekmovanje se bo odvijalo v noči s 7. 12. - 8. 12. 2002 pred osnovno šolo Preserje pri Radomljah v kraju Preserje. Zbor ekip bo ob 16.30 uri pred osnovno šolo. Za vse tekmovalce, ki niso iz rodu Skalnih taborov, je možna prenočitev v šoli.
<1
november *2002* 25
Ekipe so petčlanske in tekmujejo v treh kategorijah: GG, PP in GRČE. Vsako dekle v ekipi prinese nekaj bonus točk. Novost letošnjega ZNOT-a je, da se bodo v orientaciji pomerile ekipe grč. Rok prijav, ki veljajo s plačilom štartnine, je 30. 11. 2002. Prijave ekip zbiramo pisno na naslovu: Sašo Jenko, Študljanska cesta 33/ a, 1230 Domžale ali na e-pošti saso.jenko@siol.net oziroma erika.zalokar@siol.net. Ob prijavi ekipe navedite starostno kategorijo, ime in primek, naslov in e-naslov ter telefonsko številko vodje ekipe.
Štartnina znaša 4000 SIT na ekipo in se porabi za organizacijske
stroške (nagrade, večerja, zajtrk, karte, prenočevanje, ...). Poravnate jo lahko na transakcijski račun: 18300 - 0012196070 odprt pri Banki Domžale, namen nakazila: ZNOT, prejemnik: RST Domžale P.P. 49. Na dan tekmovanja znaša štartnina 5500 SIT. Več informacij o tekmovanju pa lahko dobite na domači strani RST (rst.rutka.net) oziroma na telefonu 040/396-286 ali 01/ 7213-319 (Sašo) in na številki 041/332-297 ali 01/7211-202 (Erika).
NE ZIMA NE MRAZ ME NE USTAVI, NA ZNOTU SEM VEDNO TA PRAVI!
Izboljšajmo svoje finančno stanje in hkrati pomagajmo Skavtski fundaciji do prvega tabornega prostora za slovenske tabornike
PRODAJA NOVOLETNIH VOŠČILNIC ZALOŽBE SIDARTA
Tudi v letošnjem letu vabimo vse rodove in njihove člane, da se vključijo v prodajo novoletnih voščilnic založbe Sidarta. S to založbo sodeluje že vrsto let Skavtska fundacija v zbiranju sredstev za fundacijo, ki je namenjena območnim tabornim centrom. To in še marsikaj počenjajo člani skavtskega gibanja v različnih deželah, da si v tem obdobju leta izboljšajo svoj materialni položaj. In zato je prav, da se sleherni rod odloči sodelovati v tej akciji.
PONUDBA JE NASLEDNJA!
Založba Sidarta je pripravila komplet božično novoletnih voščilnic z oznako K 49, ki je opremljen z napisom Skavtska fundacija-ustanova Zveze tabornikov Slovenije. V kompletu je deset voščilnic in deset kuvert z že vpisanimi teksti ali brez. Tekste je moč dobiti tudi na posebnem listu.
Ponujamo tudi vse ostale voščilnice iz priloženega kataloga. Res pa je, da jih založba zagotavlja le do razprodaje naklade. V tem primeru gre del izkupička tudi Centru slepih in slabovidnih.
Maloprodajne cene z vključenim DDV so:		
voščilnice-podolgovate za v amerikanko - komplet	1.490,00	sit
voščilnice D ostale vel. B6-komplet	1.190,00	sit
In še Vaš zaslužek:		
za vsak prodan komplet voščilnic	250,00	sit
Prilagamo katalog božično-novoletnih voščilnic!
Čimprej pošljite svoje naročilo na naslov Zveza tabornikov Slovenije, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Lahko tudi po faxu na 01 436 14 77 ali na el.naslov: frane.merela@guest.arnes.si.
s
26 ] IZ PRVE ROKE
TABOROVA POMOČ
Črtomir
Kako ustanovimo svoj taborniški rod
Opozorilo: pričujoči članek relativno poljudno opisuje postopek ustanovitve društva in včlanitve v Zvezo tabornikov Slovenije, s čimer šele taborniško društvo dejansko postane polnopravni taborniški rod. Za podrobnejše informacije, bolj pravno pravilni jezik in druge stranske učinke si preberite Zakon o društvih in druge ustrezne pravne predpise ali pa se posvetujte s pisarno ZTS, pristojno upravni enoti, notarjem, ali Agencijo za javnopravne evidence in storitve.
Društvo lahko ustanovijo najmanj tri polnoletne osebe, ki se zberejo ob istem času na istem kraju, kjer izvedejo ustanovitveno skupščino, na kateri sprejmejo sklep o ustanovitvi, statut društva (t.j. temeljni akt) in imenujejo zastopnika društva (predsednika oz. starešino) ter skladno s statutom tudi druge organe društva (kot so člane predsedstva oz. uprave, nadzornega sveta, častnega razsodišča oz. disciplinske komisije, blagajnika, načelnika in podobno.
Statut društva mora določati ime, sedež, namen in naloge društva, način včlanjevanja in prenehanje članstva, način upravljanja društva (t.j. organe kot si starešina, načelnik in uprava) pravice in dolžnosti članov, zastopanje društva (t.j. organ, kot je strešina), financiranje in opravljanje nadzora na tekočimi sredstvi, prenehanje, zagotavljanje javnosti delovanja in postopek spreminjanja statuta. V statutu je tudi smiselno predvideti, kateri organi morajo in kateri so lahko izvoljeni - tako ni razumno pričakovati, da bo imelo društvo tričlansko častno razsodišče,
petčlanski nadzorni svet, tajnika, blagajnika, načelnika in predsednika, če je vanj včlanjenih samo sedem članov. Čeprav je statut navidezno težko sestaviti, se to lahko v praksi to zelo enostavno izvede - samo pisarno ZTS morate prositi za vzorčni statut rodov, ki ga nato ustrezno dopolnite in preuredite (vstavite pravilno ime in sedež društva in podobno).
Potek ustanovitvene skupščine se mora zabeležiti v zapisniku, ki ga podpišeta predsedujoči skupščini in zapisnikar, priloži pa se mu tudi sprejeti statut. Zapisnik vsebuje dnevni red, kjer so najpomembnejše točke sklep o ustanovitvi društva, imenovanje zastopnika in sprejetje statuta, vsebuje pa naj tudi seznam ustanovitvenih članov ter kraj in datum skupščine.
Društvo je sicer ustanovljeno na ustanovitveni skupščini, toda pravna oseba postane šele z registracijo. Registrirati ga je treba pri upravni enoti, na katere območju se nahaja sedež društva. Vlogi za registracijo, katere vzorec pridobite na upravni enoti, je treba priložiti še zapisnik ustanovitvene skupšči-
ne, dva izvoda statuta, seznam z osebnimi podatki ustanovnih članov (ime, datum rojstva, državljanstvo, stalno prebivališče) z njihovimi notarsko overjenimi podpisi in ime zastopnika društva. Vlogo mora izpolniti zastopnik društva (običajno starešina), ki jo bo tudi žigosal. Vlogi je treba dodati tudi v obliki upravnih kolekov plačano upravno takso v vrednosti 5.950 SIT.
Še pred registracijo pa morajo ustanovni člani pri notarju overiti svoje podpise (prvi podpis stane 1.800 SIT, vsak nadaljnji, ki se overovi istočasno s prvim, pa 900 SIT, kar torej skupaj znaša najmanj 3.600 SIT). Hkrati morate že pred registracijo izdelati tudi žig društva (strošek 3.000 - 5.000 SIT).
Če ste vložili popolno dokumentacijo, bo upravna enota izdala odločbo in potrdilo o registraciji društva (najverjetneje ga bo poslala na sedež ali pa zastopniku društva). Potrdilo pošljite na ali z njim obiščete pristojni urad AJPES (sedaj pristojna za nekatere naloge, ki je včasih opravljal Statistični urad), ki bo izdala obvestilo o identifikaciji in razvrstitvi. S potrdilom o registraciji in obvestilom o identifikaciji ter izpolnjenimi obrazci, ki jih dobite pri pristojnem uradu Davčne uprave RS, lahko sedaj pridobite davčno številko. Z vsemi že naštetimi dokumenti, statutom ter izpolnjenimi obrazci, ki vam jih priskrbi vaša banka, morate samo še odpreti transakcijski račun (trenutno je Hypo Bank Alpe Adria d.d. edina avtorju znana banka, ki ne zaračunava stroškov vodenja računa, pri drugih bankah pa ti stroški znašajo 1.500 -2.000 SIT mesečno) in društvo je sklad-
IZ PRVE ROKE (november 27
no z veljavno zakonodajo ustanovljeno, registrirano in pripravljeno na normalno delovanje.
Če pa želite ustanoviti pravi taborniški rod, ga morate še včlaniti v Zvezo tabornikov Slovenije. Za to mora vaše društvo izpolnjevati naslednje minimalne pogoje:
•	registrirano mora bit skladno z določbami Zakona o društvih (urejeno),
•	pravila in organiziranost društva morajo biti skladna z Enotnimi načeli organiziranosti taborniških rodov (tako ali tako ste prepisali vzorčni statut, ki vam ga so odstopili v pisarni ZTS, torej: urejeno),
•	v društvo mora biti včlanjenih vsaj 30 tabornikov,
•	člani društva morajo delovati po programu, skladnem z namenom, načeli in metodo ZTS,
•	vzpostavljen mora biti vodov sistem,
•	vodniki in vodstvo morajo biti usposobljeni za normalno delovanje,
•	načelnik mora biti vsaj v procesu izobraževanja za inštruktorja 1. stopnje,
•	skupščina društva mora sprejeti sklep o včlanitvi v ZTS (tovrstni sklep lahko sprejme tudi ustanovitvena skupščina).
Ko članstvo vašega društva torej potrdi tudi starešinstvo oz. skupščina ZTS, je resnično nastopil trenutek, si lahko čestitate k ustanovitvi novega taborniškega rodu.
Kako pa prakti~no poteka vklju~itev novega rodu v ZTS, je podrobneje opisal Ivo [taj-dohar, tajnik ZTS:
"Skupina, ki se zeli včlaniti, najprej vzpostavi kontakt s sedežem ZTS. Pošljemo ali damo jim osnovne materiale (statut in enotna načela, nekaj priročnikov, nekaj izvodov revije Tabor,...). Dogovorimo se za kratek seminar o taborništvu (za štiri do pet odraslih udeležencev)v kraju, kjer naj bi nova enota delovala, seminar izvedemo in se dogovorimo za nadaljnje korake. Sledi organiziranje skupine po enotnih načelih in usposabljanje vodstva (vodniški tečaji, inštruktorski tečaji), hkrati pa se vzpostavljajo tudi stiki in relacije do drugih subjektov v okolju (lokalna skupnost, občina, župan, druga društva, mladinski klubi,... ) in navežejo kontakti s sosednjimi rodovi in območno organizacijo ZTS. Če so razmere zrele (društvo deluje v sistemu vodov, vodstvo je usposobljeno...) se na naslednjem sestanku dogovorimo o možnem datumu občnega zbora. Na osnovi vzorca pravil rodov (t.j. vzorčni statut, op.a.), rod pripravi osnutek pravil in ga posreduje ZTS za morebitne pripombe. Pravila sprejmejo na občnem zboru, ki je lahko ustanovni, če gre za novo skupino, lahko pa je društvo že ustanovljeno in je potrebno spremeniti pravila; v obeh primerih se morajo na občnem zboru odločiti za članstvo v ZTS.
Rod posreduje sprejeta pravila v potrditev Izvršnemu odboru ZTS, prijavi nove člane in odvede predpisan del članarine. Izvršni odbor ZTS potrdi pravila in o tem obvesti rod, skupščina ali starešinstvo pa sprejme sklep o članstvu rodu v ZTS, ki se objavi v Taborniškem vestni-ku."

28 ] IZ PRVE ROKE
LUKSEMBURŽANI
Pugy
poleti v Sloveniji
Mi pa jeseni v Luksemburgu
Že veste, da bo poleti naslednje leto več kot 300 luksemburških skavtov starih od 14 do 17 let taborilo pri nas? Ja, pravcati mini jamboree bo potekal od 16. do 28. julija 2003 v Ribčevem Lazu. Vabilo velja tudi tebi oz. tvojemu vodu, saj se jim bo pridružilo še kakšnih 50 slovenskih tabornic in tabornikov. Bi rad izvedel več? Pošlji mail na jurij.tihelj@rutka.net in dobil boš sveže informacije.
Kako so se odločili ravno za Slovenijo?
organizacija laičnih skavtov in predstavnice WAGGGS iz Lu-xemburga. Udeležili smo se tudi srečanja vodnikov iz celotne države (približno 500 vodnikov). Plenarni del je bil namenjen pregledu dejavnosti v LGS-u na vseh področjih v preteklem letu, ki je potekal v obliki TV showa, najboljšim aktivnostim pa so podelili celo oskarje.
Načrti za prihodnost?
Najprej so izbrali Estonijo, pa so se načrti izjalovili. Potem je v luči spoznavanja in poglobljenega sodelovanja zasijala nova zvezda - Slovenija. In tako so prišli na naš zlet, si ogledali Slovenijo in nas povabili na dogovore v Luksemburg. Obisk, ki smo se ga udeležili Blondi, Zala, Jure in Pugy, je bil namenjen predstavitvi obeh organizacij in razvijanju možnosti za nadaljnje sodelovanje. Poleg izmenjave informacij o možnostih programskih aktivnosti na njihovem taboru v Sloveniji smo se pogovarjali tudi o drugih področjih sodelovanja, o sodelovanju z državami tretjega sveta, o vzgoji in izobraževanju kadrov ter o trendih članstva.
V času obiska smo prisostvovali konferenci LGS-a (primerjalno naša skupščina), na kateri imajo možnost sodelovanja vsi voditelji v organizaciji (tisti, ki so na funkciji in tisti, ki so brez in so opravili tečaj za vodje). Na konferenci so sodelovali tudi eminentni gostje: minister za pravosodje in finance, direktor urada za mladino in luksemburški nadškof, sodelovali pa so tudi predstavniki nemških skavtov, FNEL -
Poleg že omenjenega tabora v naslednjem letu smo se dogovorili še za nekatere oblike sodelovanja na področju mladinske politike, izobraževanja (predvsem za trenerje), udeležbe na mednarodnem taboru B4U, ki bo leta 2004 v Luksemburgu, sodelovanja pri projektih v državah tretjega sveta (iniciativa Sever - jug) ter vzpodbujanja partnerstva z vladnimi organi. Velikopotezni načrti? Kje pa, saj bomo cilje lažje realizirali tudi s pomočjo Andreja Lozarja, ki bo od februarja do oktobra 2003 na sedežu Luksemburške skavtske organizacije v okviru Evropske prostovoljne službe deloval kot prostovoljec.
IZ PRVE ROKE (november 29
Samo Vodopivec, Nacionalni JOTI koordinator
JOTI
Bole~ine v prstih, trd vrat ter megla pred o~mi D vse to so znaki prekomerne uporabe ra~unalnika. Če pa jim dodamo še šumenje in piskanje v ušesih, ki prihaja od poslušanja radia slabe kvalitete (toda vsebinsko zelo dobrega), pa to postanejo simptomi udeležencev letošnjega JOTI-ja.
Kot še vsako leto doslej je tudi letos JOTI potekal tretji vikend v oktobru, udeležba pa ni bila nič slabša kot prejšnja leta. Udeležile so se ga kar štiri večje organizirane taborniške skupine in sicer iz Cerknega, Škofje Loke, Ilirske Bistrice ter Maribora, od katerih je vsaka štela približno 15 članov, prav tako pa ni manjkalo posameznikov, ki se zaradi različnih razlogov niso mogli udeležiti skupinskega »ircanja« oziroma so se nam ponovno pridružili potem, ko je njihova skupina že zaključila s programom. Našteli smo približno 100 udeležencev iz Slovenije (ZTS in ZSKSS skupaj), največje število istočasno priklopljenih uporabnikov pa je bilo malenkost čez 3800. Ocenjuje se, da je na JOTI-ju letos sodelovalo približno 6000 različnih osebkov iz celega sveta, večinoma prihajajočih iz vrst WOSM-a ter WAGGGS-a.
Posebnost tokratnega JOTI-ja je bil radio, katerega program so izmenično oblikovale skupine oziroma posamezniki in je večino poslušalcev zelo spominjal na legendarni radio Cen3fuga z zleta v Tolminu. Radio bo zagotovo ponovno obratoval na JOTI-ju 2003, če pa bo mogoče pa tudi že kdaj prej, saj je med poslušalci zaradi izpolnjevanja glasbenih želja postal zelo priljubljen.
Za primer hujših tehničnih težav je bilo zelo dobro poskrbljeno, saj bi uporabniki v tem primeru za lažje čakanje imeli na voljo Tetrinet strežnik, ki omogoča igranje legendarne igrice Tetris med večimi uporabniki hkrati, toda na srečo tehničnih težav nismo imeli in je zadeva bolj kot ne samevala.
JOTI sicer poteka samo en vikend na leto, toda najbolj vztrajni se srečujemo vsak večer na kanalu #zts v omrežju IrcNET (strežnik irc.arnes.si), zato vabimo vse, da nas pridete kdaj obiskat. Tu je tudi možno dobiti odgovore na različna vprašanja v zvezi z delovanjem spletnega servisa RutkaNET, najbolj sveže informacije o pripravah na JOTI, o poteku drugih akcij ZTS, itd.
Prihodnje leto načrtujemo izdelavo našitka, ki ga bodo prejeli vsi udeleženci JOTI-ja in za katerega upamo, da bo privabil k sodelovanju še koga. Prav tako nameravamo s pomočjo vseh naših udeležencev izdelati zemljevid sveta z označenimi državami, s katerimi nam je uspelo vzpostaviti stik, saj je pogled na vse označene eksotične kraje več kot veličasten. Meni je letos med drugim uspelo vzpostaviti stik z Arubo ter Mauritiusom, pa vam?
30 ^ ) STROKOVNO
TABOROVA POTUHA
a
Tokrat se bomo posvetili veščinam, ki otroku pomagajo pri osebnostnem razvoju. Medtem ko lahko na cilji formalnega izobraževanja otroka gledamo kot na os razvoja otrokove osebnosti, so spretnosti, ki jih otrok razvije, kot obroči okrog te osi. Veščine moramo torej razumeti kot nekaj, kar oplemeniti izobraževalni proces.
ix •	v v»
Kaj so veščine
Veščin (ne samo tistih, ki jih uporabljamo in osvajamo taborniki) je ogromno in mnoge so takšne, da niso osredotočene le na eno področje osebnostnega razvoja. Na primer veščina vodovega kronista spodbuja poleg sposobnosti zapisovanja dogodkov tudi vestnost in odgovornost. Če želi vodnik tabornikom v vodu pomagati in jih pravilno usmeriti, katerih veščin naj se naučijo, mora dodobra poznati njihovo zanimanje za določene dejavnosti in njihove zmožnosti, za kar mora s taborniki komunicirati in odkriti njihove želje in potrebe.
Skupine veščin
Veščine lahko razdelimo na različna področja, glede na področje, s katerim se ukvarjajo. Naziva veščina ne smemo zamenjevati z našim terminom veščine, ki pomeni priznanje za osvojeno znanje. Veščine so tukaj predstavljene kot neka specifična znanja oziroma spretnosti. Predstavljamo vam nekaj osnovnih področij z nekaj primeri veščin:
Obdelava lesa
Taborniki se naučijo obdelave lesa, lahko popravijo manjše lesene izdelke (na primer igrače), spoznajo lastnosti lesa in znajo ceniti naravne materiali.
Fotografija
Taborniki se naučijo opazovati, znajo uporabljati fotografski aparat in pozneje tudi razvijati fotografije.
Računalništvo
Sodobnega življenja si ne moremo več predstavljati brez računalnika, zato je ta veščina morda ena izmed najbolj samoumevnih, pa vendar se je lahko loti tudi bolj poglobljeno.
Umetnost in kultura
Folklora
Poznavanje ljudskih običajev področja, kjer živimo, je pomembna za poznavanje zgodovine, kot tudi za razgledanost. Sem sodi izdelava tradicionalnega glasbila, učenje tradicionalnih plesov, tudi peka tipične jedi.
Slikanje in risanje
Najboljši način za stimulacijo kreativnosti, saj omogoča, da se taborniki izražajo na svoj način.
STROKOVNO (november 31
V
[port
Športne aktivnosti krepijo telo, hkrati pa navajajo mlade na disciplino in predanost. Poleg fizične razvitosti sta pozitivni posledici tudi povečana samozavest in samostojnost.
Pomo~ drugim
Prva pomoč
Nauči skrbeti za poškodovane in kako si pomagati sam. Za tabornike je zelo koristna, saj lahko ob poškodbi med aktivnostmi v naravi sami poskrbijo za manjše poškodbe.
Varnost
Zmožnost predvidevanja morebitnih nesreč močno zmanjša možnost,
da bi se te zgodile. Pri tej veščini gre tudi za pomoč v izrednih razmerah in sposobnost pravilnega in pretehtanega reagiranja.
Pomoč starejšim
Razvija čut za soljudi in odgovornost do drugih v družbi. Moto veščine bi lahko bil, da lahko že z majhnim dejanjem nekomu polepšamo dan in premagamo marsikatero oviro, ki je sam ne bi mogel.
Vrtnarstvo
Naučiti se skrbeti za vrt pomeni razumeti procese v naravi, znati gospodariti z zemljo in tudi ekološko ravnati z biološkimi odpadki.
Skrb za živali
Prostovoljna pomoč v živalskem vrtu ali azilu, ali pa zgolj nastavljanje hrane pticam v zimskih mesecih je mnogo več kot le skrb za živali , saj na nek način gradi otrokovo osebnost v duhu solidarnosti in prostovoljnega dela.
/
Interamerican Scout Office, Santiago, Chile
32 ^ ) STROKOVNO
PIONIRSTVO
A
Preprosti mostovi
Spoznali bomo tri preproste mostove za prečenje manjših potokov. Prednosti takšnih mostov so enostavnost gradnje in majhna poraba materiala.
Enostavni vrteči most
Eden od najpreprostješih mostov, sestavljen iz le dveh sušic, vendar zahteva kar nekaj spretnosti pri prečkanju.
Material
Vrteči dvižni most
1 x 5 m susica
1	x 3 m suSica
4 x 10 m vrvi (f 10 mm)
2	x 5 m vrvi 4 veliki klini
Ta most je po konstrukciji enak enostavnemu vrtečemu mostu, le da namesto vodoravne sušice uporabimo lestev. Namesto škripca lahko uporabimo tudi leseno vejo (oblike V), le da bo v tem primeru dviganje mostu težje.
Ce hočete postaviti ta mosti, mora nekdo od tabornikov v potok. Primeren je le za potoke z blatnim in ne kamnitim oz. trdim dnom. Najprej pritrdite vse Stiri 10-metrske vrvi na pokončno 5-metrsko palico, tik pod njimi pa pritrdite Se 5-metrsko vrv. SuSico nato postavite v potok in jo dvignite v pokončno lego. Vrvi, pritrjene na vrh pokončne suSice razporedite po dve na vsako stran, v zemljo zabijte kline in pritrdite vrvi nanje. Sedaj mora eden od tabornikov v vodo, da na pokončno suSico z drugo 5-metrsko vrvjo pritrdi krajSo. Vrv, ki smo jo zavezali na vrh daljSe suSice, privežemo na tisti konec vodoravne suSice, ki je na bregu. Most uporabimo tako, da se sprehodimo do pokončne suSice, se je oprimemo in z nogami premaknemo vodoravno suSico na drugo stran, da se usede na breg. Nato po suSici prečkamo potok.
Najprej sestavimo lestev, tako da 3-metrski suSici postavimo drugo poleg druge in nanju pritrdimo prečke, na obeh koncih naj bodo daljSe (1 m), vmes pa krajSe (0.6 m). Pokončno suSico postavimo tako kot pri preprostem mostu, le da poleg 5-metrske vrvi pod vrh suSice pritrdimo Se Skripec, skozenj povlečemo 10-metrsko (f 15 mm) vrv in na obeh straneh napravimo vozel, da se vrv med dvigovanjem ne bi izmaknila. Lestev postavite z enim koncem na breg, drugega z dvema zankama pritrdite z vrvjo, ki je pritrjena na vrh pokončne suSice (glej sliko).
Na tisti konec lestve, ki leži na bregu, privežemo 10-metrsko vrv (f 10 mm), drugi konec vržemo taborniku, ki stoji na drugem bregu. Vrv, ki smo jo potegnili skozi Skripec, pritrdimo na lestvino najbolj oddaljeno prečko od pokončne suSice, drugi konec drži tabornik na bregu, na katerem je lestev (na nasprotnem bregu, kjer tabornik drži vrv).
Most uporabljamo tako, da gre tabornik, ki prečka potok, do pokončne suSice in se je oprime. Tabornik z vrvjo, povlečeno skozi Skripec, dvigne most, tabornik na drugem bregu pa potegne most k sebi. Ko je most nad bregom, ga prvi tabornik s Skripcem spusti, tako da lahko tabornik prečka Se drugo polovico potoka.
STROKOVNO (november 33
Pritrditev lestve z vrvjo na pokončni sušici
Material
1	x 5 m sušica
2	x 3 m sušici 2 x i m sušici
8 x 0,6 m sušic i x 10 m vrvi (f 15 mm) 1 x 5 m vrvi (f 15 mm) 5 x 10 m vrvi (f 10 mm) 5 x 5 m vrvi za vezanje 1 x 7 m vrvi (f 20 mm) 20 krajših vrvi za vezanje prečk
1 enojni škripec 4 veliki klini

Dvojni dvižni most
Nadgradnja vrtečega dvižnega mosta je dvojni dvižni most, pri katerem se tisti, ki prečka potok, ne rabi oprijeti pokončne sušice, ker pa sta obe polovici mosta dvižni, lahko preprečimo dostop nepovabljenim osebam.
Sestavimo ga kot vrteči dvižni most, pazimo le, da na pokončno sušico pritrdimo dva škripca in dve prosti vrvi. Lestvi sestavimo vsako na svojem bregu,
tabornik, ki se bo žrtvoval za suh prehod drugih, na sredi potoka pritrdi oba konca lestev z vrvema na pokončno sušico. Ko mostu ne uporabljemo, lahko obe vrvi za dvig pritrdimo na eni strani, pazimo moramo le, da sta škripca pritrjena tako, da ju lahko uporabljamo z obeh strani.
Material
kot pri vrtečem dvižnem mostu, le da so količine materialov za lestev dvojne
Povzeto po Scouting Magazine, London
34 ^ ) STROKOVNO
ASTRONOMIJA
Primož
Je Nemeza Črna luknja?
Že nekaj desetletij znanstveniki povezujejo izumrtje dinozavrov s padcem velikega meteorita ali kometa na področje današnjega Mehiškega zaliva. Vendar so arheologi odkrili še več. V sedimentnih usedlinah so našli ostre meje med posameznimi obdobji zemljine zgodovine, ki dokazujejo, da je ciklično na vsakih 65 milijonov let prihajalo do množičnega izumrtja vrst. Razloge za ciklično ponavljanje kataklizem so seveda iskali tudi v astronomiji. Glavna značilnost gibanja teles v Vesolju je, da se po določenem času zaradi kroženja relativno spet znajdejo na istem mestu glede na druga telesa. Zato so sklepali, da mora Sonce na svoji poti po Vesolju ciklično srečati neko telo, ki ima dovolj veliko maso, da zmoti tirnice kometov in jih usmeri proti Soncu in seveda Zemlji v njegovi bližini. Glede na to, da je računsko dokazano, da vidna snov Vesolja (zvezde) predstavljajo le desetino celotne mase Vesolja, so sklepali, da gre verjetno za ugaslo zvezdo, ki ne sveti in jo poimenovali Nemeza.
Z druge strani je teorija Črnih lukenj prerasla v znanstveno dejstvo in z dneva v dan znanstveniki odkrivajo nove dokaze za obstoj teh skrivnostnih teles. Poleg tega, da nam Črne luknje ponujajo razlago, kje se skriva "manjkajoča masa" Vesolja, pa lahko razkrijejo tudi skrivnost Nemeze. Sonce z Zemljo in ostalimi planeti Osončja kroži okoli središča galaksije, ki ji pravimo Rimska cesta. Rimska cesta je podobno kot ostale galaksije Vesolja podobna velikanski plošči, ki jo sestavljajo zvezde. V premeru meri 250 milijonov svetlobnih let, debela pa je le 5 milijonov svetlobnih let. Sonce na svoji poti ne le da kroži okoli središča galaksije, temveč se tudi seli z ene strani "plošče" na drugo Tako v določenem obdobju (65 milijonov let) prečka "ploščo", kjer je gostota zvezd večja, morda pa se približa celo kaki Črni luknji, ki lahko sproži "zmedo" v Osončju.
Črno luknjo je zares težko odkriti. Že po definiciji je nevidna. Črna luknja postane lahko vidna le posredno. Če se
ji kakšna zvezda preveč približa, začne požirati snov z "žrtve". Vroča snov z ujete zvezde se v vrtincu izgublja v nenasitno žrelo požrešneža in tako ustvari svetel disk okoli sicer nevidne Črne luknje. Tako je Črna luknja vidna le, ko se hrani. Večino časa pa se Črne luknje ne hranijo, saj le redko naletijo na "žrtev", ki pride dovolj blizu. To da slutiti, da je v naši galaksiji Črnih lukenj veliko, čeprav smo jih odkrili le nekaj v trenutku njihovega hranjenja.
Ena sama Črna luknja pa je bila odkrita tudi na drugačen način . V prejšnji številki sem omenil, da lahko Črna luknja sproži efekt leče, ko pokrije kakšno zvezdo v svojem ozadju Ob opazovanju zvezd najbližje sosednje galaksije (Velikega Magellanovega oblaka) so pred kratkim zabeležili ta pojav. Ena od zvezd sosednje galaksije je nenadoma zasvetila, kot bi šli z lečo preko nje. Vendar pa je po prehodu Črna luknja spet postala nevidna .
STROKOVNO (november 35
Seveda pa obstaja še en način za odkrivanje Črnih lukenj v bližini. Edina lastnost Črnih lukenj, ki jo lahko direktno zazna njena okolica je gravitacija. Vendar, verjemite mi, ko boste občutili gravitacijo Črne luknje, bo po vsej verjetnosti za vas že prepozno ...
POPOLNI SONČNI MRK, VENDAR NE PRI NAS !
Za tiste, ki načrtujete potovanje proti jugu, ali pa ga boste načrtovali prav zaradi tega, nekaj podatkov o popolnem sončnem mrku, ki bo nastopil letos, 4. decembra. Mrk se bo zgodil zjutraj v srednji in južni Afriki, črta popolnega mrka bo potekala nekako čez Angolo in potem po meji med Rodezijo in Bocvano, preko južnega Mozambika v južni Indijski ocean. Najboljše pogoje za opazovanje boste imeli, če boste na ta dan okoli poldneva pluli kje v bližini otoka Kerguelen v južnem Indijskem oceanu, če pa boste hoteli opazovati zahajajoče »temno sonce«, boste morali oditi vJužno Avstralijo. Sicer se bo delni mrk videl na dokaj širokem območju zemeljske oble. Viden bo na jugovzhodnem delu Atlantskega oceana, skoraj čez celo srednjo in južno Afriko, preko večine Indijskega oceana, v južnem delu Indonezije, v Avstraliji, pa vse tja do Antarktike.
Shematičen prikaz poteka popolnega in delnega sončnega mrka 4. decembra 2002 (popolni mrk - modro, delni mrk - rdeče)
LUNINE MENE
VZHODI IN ZAHODI SONCA
Mlaj	4. 11. 2002	ob	21:36
Prvi krajec	11. 11. 2002	ob	21:53
Polna luna	20. 11. 2002	ob	2:36
Zadnji krajec 27. 11. 2002		ob	16:48
Mlaj	4. 12. 2002	ob	8:36
Prvi krajec	11. 12. 2002	ob	16:50

1.11. Vzhod: 6:42 1. 12.	Vzhod: 7:23
Zahod: 16:48	Zahod: 16:18 15. 11. Vzhod: 7:02 15. 12. Vzhod: 7:37
Zahod: 16:30	Zahod: 16:17
W ^
36 ^ ) STROKOVNO
ORIENTACIJA
Pepl
Po kakšni ceni do kart in geodetskih podatkov?
Naj vas naslov ne zavede, v prispevku nikakor ne morem opisati celotnega stanja na tržišču in v pregled zajeti prav vseh kart in geodetskih podatkov. Prispevek se nanaša na podatke, ki jih vodi in vzdržuje Geodetska uprava Republike Slovenije, to pa so uradne državne karte ter podatki uradnih topografskih in nepremičninskih evidenc.
drugih
Vlada Republike Slovenije je v začetku letošnjega poletja sprejela uredbo, ki natančno določa tarife za izdajanje vseh podatkov Geodetske uprave. Do letošnjega leta so bili določeni ceniki le za nekatere podatke, v vseh preostalih primerih pa je Geodetska uprava ceno določala šele na osnovi posameznega konkretnega povpraševanja. S sprejeto odločbo se na tem področju vzpostavlja red, posamezni interesent pa si lahko tudi predhodno povsem natančno izračuna, koliko ga bodo podatki stali. V tarifi so zajeti tako nepremičninski kot topografski podatki, med slednje pa prištevamo tudi državne karte.
Uredba loči med nekomercialno in komercialno rabo. Pri komercialni uporabi podatkov s ciljem nadaljnjega trženja samih podatkov ali iz njih pripravljenih izdelkov so tarife znatno višje kot pri neko-
mercialni rabi. Ker taborniki največkrat potrebujemo karte ali druge geodetske podatke za izvajanje lastne aktivnosti, smo kot nekomercialni uporabniki ob naročilu podatkov dolžni poravnati "nadomestilo za izdajanje geodetskih podatkov". Višina nadomestila je v tarifnem delu uredbe določena s številom točk, vrednost točke pa zaenkrat znaša 1 tolar.
Poglejmo cene nekaterih za izvajanje taborniškega programa najbolj zanimivih geodetskih podatkov. Vse cene so navedene brez upoštevanja DDV, ki ga je potrebno pri plačilu vsekakor prišteti. Kljub razvoju tehnologije je za delo na terenu tiskana karta na papirju še vedno nepogrešljiva. Najprimernejša karta za večino taborniških aktivnosti v naravi je Državna topografska karta v merilu 1:25.000 (DTK 25), ki prikazuje celotno ozemlje na 198 listih. Cena posameznega izvoda po novem znaša 750 SIT. Nekoliko dražji (1000 SIT) so listi novona-stajajoče Državne topografske karte v merilu 1:50.000 (DTK 50). Kljub manjšemu
merilu bo lahko DTK 50 zaradi velike gostote informacij in predvsem zaradi bolj ažurnega prikaza vsebine v mnogih primerih nadomestila ali vsaj dopolnjevala DTK 25. Glede na sedanjo izdelavo listov vse kaže, da bo do konca letošnjega decembra na voljo že 32 listov izmed skupaj 58, kolikor je potrebnih za prikaz celotnega ozemlja Slovenije. Za vse, ki ste pozabili, izdelava listov se je začela v SV delu Slovenije in omenjenih 32 listov bo obsegalo območje do navidezne črte Jezersko - Vinica.
Za prikaz manjšega območja v velikem merilu smo pred leti uporabljali liste Temeljnega topografskega načrta v merilu 1:5.000 ali 1:10.000, vendar je vsebina na teh listih zelo zastarela, dobimo pa lahko le enobarvno ozalidno sliko. Zato je mnogo primernejši Digitalni ortofotonačrt (DOF), v koordinatni sistem preračunan črno-beli zračni posnetek z ločljivostjo pol metra. Cena posameznega lista, ki obsega območje velikosti 3 km x 2,25 km, znaša nekaj manj kot 4000 SIT.
Namesto kart ali drugih geodetskih podatkov na papirnem mediju se lahko odločimo tudi za digitalno obliko podatkov. Za posamezen rastrski sloj enega lista karte poljubnega merila boste odšteli okoli 450 SIT, vektorski podatki za posamezen list pa so ocenjeni na nekaj več kot 1.500 SIT. Cenik vključuje tudi nadomestilo za pridobitev podatkov Registra prostorskih enot, Digitalnih modelov višin, Geodetskih točk, za podatke zemljiškega katastra in podatke katastra stavb. Mnoge izmed navedenih podatkov je mogoče v digitalni obliki pridobiti že preko elektronske pošte, le po tiskane liste kart bo še naprej treba na Zemljemersko 12.
PHÉOD UPQRPteb PhéíHIÍÍIS
38 ^ ) STROKOVNO
\y
NARAVA
ROD SIVIH JEL[
i S-l

* A.
Področje delovanja: Trebnje, Dolenja Nemška vas, Leto ustanovitve: 1996 kot RSJ (leta1958 kot OSJ) Število aktivnih članov: 60 Struktura rodu - 3 vodi MČ, 3 vodi GG, klub PP in 2 voda
gr~
Naslov spletne strani rodu: rsj@rutka.net
Ime in priimek najbolj zagrizenega Slana: Jernej Uhan,
031/246 881, Dol. Nemška vas, Trebnje
Simbolika rodu v povezavi z zgodovino ali
-¿-■m.
■ --'rT-

naravo
r i ia
- / ■
Skozi
jelie, po teh je rod dobil ime. Drevesna vrsta siva jelia
Skozi Trebnje te~e reka Temenica ob kateri rastejo sive
.is '	■■■■■
f' aH jezer in v mo~virjih.	"'i-
STROKOVNO (november 39
KOSOBRIN
L.
Navadna ivanj{~ica
(Leucanthemum vulgare)
Je od 20 do 80 cm visoka trajnica. Ima pokončno razrašče-no steblo. Listi so nameščeni izmenično. So podolgovati, precej mesnati in imajo nazobčan rob. Na vrhu stebla se razvijejo bela do 5 cm široka socvetja. Cveti od meseca maja do septembra. Uspeva kot travniška rastlina. Pojavlja se v veliko podvrstah. Najdemo jo do nadmorske Učinkovine	višine 2000 metrov. Raste po travnikih, pašnikih, gozdnih
obrobah, med grmovjem, na kamnitih pobočjih. Gojijo jo Vitamm ( provitamin A.	tudi na vrtu kot okrasno rastlino.
Uporabnost
Mlade liste uporabljamo za juhe, prikuhe, omlete, solate, cvetni lističi se uporabljajo za izkašljevanje.
Recepti
Praženec
Potrebujemo 20 dag mladih listov ivanjščice, 2 mlada pora, 2 žlici mleka, 2 žlici olja, 4 jajca, sol, poper.
Priprava: Mlade liste operemo in jih prekuhamo v vreli vodi. Po nekaj minutah kuhanja jih odcedimo. Na segretem olju spražimo na kolute narezan por, ko se zmehča dodamo liste ivanjščice in pražimo, da izpari vsa tekočina. Stepemo jajca, posolimo in popopramo ter prelijemo preko zelenjave in spražimo. Zraven praženca ponudimo kakšno solato.
Prikuha
Potrebujemo 5 dag listov ivanjščice, 10 dag listov male marjetice, 15 dag listov plešca, 5 dag listov trpotca, 1 malo čebulo, 1 česen, 2 žlici moke, 3 dcl mleka, 1 dcl kisle smetane, 3 žlice olja, sol.
Priprava: Mlade liste zelenjave operemo in prekuhamo v vreli vodi. Ko se zmehčajo jih odcedimo in drobno narežemo. Na olju prepražimo na drobno narezano čebulo, nato na
drobno narezano zelenjavo, premešamo, zalijemo z mlekom in posolimo. Na zmernem ognju kuhamo 5 minut. V malo hladne vode zmešamo moko, dodamo na drobno narezan česen ter umešamo v prikuho. Še malo prekuhamo in na koncu umešamo kislo smetano.
Solata
Potrebujemo 20 dag listov ivanjščice, 25 dag cvetov in lističev male marjetice, 10 dag sira ementalca, 2 žlici olivnega olja, 3 jajca, sok 1 limone, drobnjak, sol in poper.
Priprava: Mlade liste in cvetove male marjetice in liste ivanjščice operemo, odcedimo. Sir in trdo kuhana jajca narežemo na kocke in jih damo v posodo. Vse skupaj zmešamo, dodamo limonin sok, olje in sol. Solato posipamo z drobno narezanim drobnjakom in takoj ponudimo.
40 ^ ) STROKOVNO
MEDNARODNE
Dragi klateži!
Najprej si zakrijte nasprotno stran, da ne boste že vnaprej vedeli vseh odgovorov. Nato pa si v miru preberite uvodnik.
Ker se boste naslednje leto najbrž večkrat klatili po svetu in srečali tudi kakšne skavte in skavtinje, se mi zdi pomembno, da veste, kaj sploh je ta velika družina, ki ji pripadamo. Malce ste si o tem že lahko prebrali v septembrski številki tabora, ko sva vam s Tinetom razložila, kaj je to svetovna skavtska konferenca in svetovni skavtski forum mladih. Če ste pozorno brali, vam naslednji kviz ne bo delal težav. Pa tudi sicer boste zagotovo z malce zdrave pameti zlahka odgovorili na naslednja vprašanja.
Klateški pozdrav!
Nina
Kaj pomeni kratica WOSM?
1.	World Organisation of Sexist Men
2.	World Organisation of Scout Movement
3.	World Organisation of Single Missionaries
V WOSM-u delajo samo prostovoljci. da	ne
Zveza tabornikov Slovenije je NSO. Kaj pomeni ta kratica?
Ugani, koliko
članov ima WOSM:____,
nacionalnih skavtskih organizacij je v WOSM-u:____,
v kolikih državah na svetu sploh ni skavtskega gibanja:____.
Najvišji organ odločanja v WOSM-u je:
1.	Svetovna skavtska konferenca (World Scout Conference)
2.	Svetovni skavtski odbor (World Scout Committee)
3.	Svetovna skavtska pisarna (World Scout Bureau)
Skavtsko gibanje bo v kratkem praznovalo 100 let svojega obstoja. Vsi poznamo lorda Baden-Powella, ampak ali tudi veš, kaj se je zgodilo 1. avgusta 1907?
1.	BP je podpisal listino o ustanovitvi skavtske organizacije
2.	BP-ja je žena vrgla iz hiše, moral je prespati v šotoru in tako je nastalo skavtstvo
3.	Zvok trobente je označil začetek prvega skavtskega tabora na svetu
Kaj pa je to WAGGGS?
STROKOVNO (november 41
Rešitve
WOSM seveda pomeni World Organisation of the Scout Movement (Svetovna organizacija skavtskega gibanja, na kratko tudi svetovna skavtska organizacija). To je mednarodna organizacija, ki združuje nacionalne skavtske organizacije (NSO). Njene članice so tako NSO in ne posamezniki ali skupine.
Po zadnjem štetju je v WOSM-u več kot 28 milijonov mladih in odraslih obeh spolov. Svetovna skavtska organizacija šteje 156 članic (nazadnje smo na svetovni skavtski konferenci v Grčiji sprejeli tri nove članice: Sejšele, Zelenortske otoke in Etiopijo), ki prihajajo iz 216 držav in teritorijev. Na svetu obstaja samo sedem držav, v katerih skavtsko gibanje ni prisotno. V vsaki državi naj bi obstajala samo ena nacionalna skavtska organizacija. V Evropi pa se je v številnih državaha razvilo več skavtskih organizacij. V takem primeru se vse te organizacije lahko združijo v federacijo, ki potem v WOSM-u nastopa kot enotna nacionalna skavtska organizacija.
Svetovna organizacija skavtskega gibanja je setavljena iz treh osnovnih delov: Svetovne skavtske konference, Svetovnega skavtskega odbora in Svetovne skavtske pisarne. Najvišji organ odločanja v WOSM-u je Svetovna skavtska konferenca, ki se sreča vsake tri leta. Zadnje tako srečanje je bilo letos julija v Grčiji. Konference je pravzaprav generalna skupščina skavtskega gibanja.
Torej: v svetovni skavtski organizaciji delujejo v glavnem prostovoljci, pomagajo pa jim t.i. profesionalci, ljudje, ki so za svoje delo plačani.
Vsako članico (NSO) lahko predstavlja do šest delegatov. Svetovni skavtski odbor je izvršni organ WOSM-a. Odgovoren je za izvajanje resolucij, ki jih sprejme Svetovna skavtska konferenca and kot njen predstavnik med njenimi srečanji. Odbor ima 14 članov, od tega jih je dvanajst iz različnih držav in so izvoljeni za šestletni mandat. Dva člana predstavljata interese celotnega gibanja. Vsi ti člani so prostovoljci. Poleg njih sta člana odbora avtomatično tudi generalni sekretar in blagajnik svetovne skavtske organizacije. Oba sta redno zaposlena. Odbor se srečuje dvakrat letno, ponavadi v Ženevi. Predsednica svetovnega odbora je od letošnjega julija Marie-Louise Correa iz Senegala.
Svetovna skavtska pisarna je tajništvo Svetovne organizacije skavstkega gibanja. Vodi jo generalni sekretar, ki ga imenuje Svetovni odbor in je glavni upravitelj organizacije. Glavni sekretar WOSM-a je trenutno Jacques Moreillon.
Avgusta 1907 je lord Baden-Powell organiziral prvi poskusni tabor za fante na otoku Brownsea v Veliki Britaniji. Prvega avgusta ob zori je zvok trobente naznanil začetek tabora, katerega posledice so spremenile svet (ali pa vsaj naša življenja).
WAGGGS je kratica za World Association of Girl Guides and Girl Scouts. Ustanovila jo je BP-jeva žena Olave Baden-Powell kot skavtsko organizacijo za dekleta. Vedeti moramo namreč, da je bila skavtska organizacija najprej namenjena le fantom. V Sloveniji je član WAGGGS Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov. WAGGGS je bil ustanovljen leta 1928. Med ustanovnimi članicami je bila tudi Jugoslavija.
NEPREKLICNO NAROČAM REVIJO TABOR
42	RAZVEDRILO
POPOTOVANJA
Tadeja Milivojevi~ Nemani~
Bicikliranje in štopanje
Potovanje z biciklom ima svoj ~ar. Omogo~a ti pristnejši stik z ljudmi in pokrajino, vendar si ga zaslužiš šele s potom lastnega obraza. Pa še sam svoj mojster moraš biti. Vsaj krpanje zra~nic moraš obvladati do popolnosti. Kolo ti daje možnost, da lahko prakti~no kjerkoli neopazen prespiš. Na daljši poti je zato pametno investirati v lahek šotor; kupiti se dajo tudi kolesarske izvedenke.
Sama na tak na~in (razen nekaj krajših tur) še nisem potovala, vendar je to že zapisano v mojem srednjero~nem planu.
Posebno poglavje pa si zasluži tudi štopanje, čeprav smo štoparji že resno ogrožena vrsta. Verjetno za vse štoparje velja, da imajo časa bistveno več kot de-
narja. Če namreč nimaš časa, se tudi na štop ne odpravi. Štopanje je idealna priložnost, da zveš informacije in nasvete o deželi iz prve roke.
Zelo pomembna, če ne najpomembnejša, je izbira štoparske-ga mesta. To naj bo dobro vidno (ne splača se na primer stati za ovinkom), dovolj mora biti prostora za ustavljanje in naj ne bo na takem mestu, kjer večina avtomobilov pospešuje. Pametno si je omisliti nekaj kartonov in debel temen alkoholni flomaster za na-

Se pa naši in pakistanski tovornjaki precej razlikujejo
[toparji vedno radi pripovedujemo o izjemno dobrih in izjemno slabih {topih.
Eden najinih boljših je bil iz Dublina. Sredi dneva sva šla na trajekt za Anglijo, tam "spoznala" prvi štop, potem dobila še enega in se v zgodnjih večernih urah nastanila pri prijazni angleški družini v okolici Birminghama. Naslednje jutro, po obilnem zajtrku, so naju zapeljali na dobro štoparsko mesto. Do pristanišča Dovra sva potrebovala 3 štope in proti 9. zvečer sva bila v belgijskem Oostendeju. Malo pred 10. nama je ustavil tovornjak in ob 6. uri zjutraj sva izstopila pred Mainzom. Bila sva že pošteno utrujena in privoščila sva si nekaj ur spanja, potem pa spet naprej. Še dva štopa in en tovornjak so bili potrebni in ob 5. zjutraj naslednjega dne sva bila v Kranju. Najino najdaljše čakanje pa je bilo leto poprej v Belgiji -tik pred Brusljem sva stala dobrih 9 ur!
RAZVEDRILO (november 43
V večjih kitajskih mestih brez težav najdeš mini popravljalnice koles
pis želenega kraja. Vozniki namreč raje ustavijo, če vedo, kam greš. Pazi le, da bo napis dovolj velik in dobro viden. Pomemben je tudi videz. Po mojih izkušnjah je najbolje, če ne odstopaš preveč od povprečja. Veliko je odvisno tudi od tvojega razpoloženja. Če si nejevoljen ali kako drugače nastrojen, pogosto kot zakleto čakaš ure dolgo.
S stališča varnosti se izogibaj štopa-nja ponoči in če se le da, raje štopaj v paru. Pa tudi, če ti voznik že na prvi pogled ni všeč, štop reje odkloni.
Vedi pa, da štopanja povsod ne odo-
NE POZABI
•	orodje za popravilo kolesa
•	karton in flomaster za štopanje
bravajo in da ne pomeni nujno zastonj prevoza. V nerazvitem svetu je včasih za štop potrebno plačati prispevek za gorivo, ki znaša od dela do nekajkratne vrednosti avtobusne karte. Zato vedno vprašaj, saj nekateri vozniki s teboj skušajo zaslužiti.
Tovornjaki so za štopanje imenitni. Potuješ sicer malo počasneje, vendar si kralj na cesti
Nekaj kilometrov z Jesenic na poti v Kranjsko Goro. Najin prvi nekajdnevni izlet s kolesi.vNamenjena sva v Trento. Čez Vršič seveda. Ja, zakaj pa ne! Če vsi ostali zmorejo, bova pa še midva. No, do Jesenic se sicer pripeljeva z vlakom, vendar izključno zato, ker nimava dovolj časa. Od tu dalje bova pa kolesarila. Že po nekaj kilometrih pogovor zamre. Pa ne zato, ker bi vsak zase potiho občudoval naravo, temveč zato, ker vsak zase po tihem kalkulira, koliko je še do Kranjske Gore, na Vršič pa raje niti ne pomisliva. Že v Kranjsko Goro sva prišla s čisto razbolelima zadnjicama, vendar sva naslednje jutro vseeno osvojila Vršič. Z bicikli, ki so na vrh pripotovali v trebuhu avtobusa, vendar najino veselje zato ni bilo nič manjše. Nisva pa še vedela, da se trdo delo šele začenja. Na biciklih imava oba rada še obvladljive hitrosti, zato so naju v dolini pri koči pošteno bolele roke in kar nekaj minut sva si jih hladila v vodi (pa vendar sva jih čutila še naslednji dan). Zavore so bile pa tudi čisto pregrete.
Jesen se nam je že splazila pod kožo in morda se kdo od vas pripravlja na pravo zimsko spanje. Ja, morda je pod odejo res bolj toplo ... Vendar pa, človek, kaj te prav nič ne privzdignejo barve, ki se bohotijo povsod naokrog?! Rumene, da bi jih objemal za toplino. Rdeče, ki bi ti dajale vina pit. Rjave, da bi si z njimi postlal. In vsi tisti neskončni odtenki prelivov, ki bi si jih kar v krvi zaželel! Barve, ki mi vlivajo na ostrini modrega neba moči za nove začetke. Nič počitka - gremo naprej!
Upanje
lačrtu in v pogumu, da se
naci ovey)
dr
dejstvo, da ne more veliko spremeniti, ne opr ib temu poskusil.
uie,
irikriva člo>
1
nost in osabnost,
želiS p
(Sokrat)
sake težave je sem	ie enake ali večje prilož
in | Hill)	
inko prenese vsak	kaj, če ima dovolj velik
iljstvu in sreči vodi	samo ena pot in nanjo
si bomo nehali del	lati skrbi zaradi stvari, 1
spremeniti z i
Vs
uresničimo. (Walt Disne
t)
učijo, če im«
»to, česar te je strah. (Ralph Waldo Emerson)
ro prizadet za
primeri, ampak
iu primeri. (Montaign
RAZVEDRILO (november 45
JEŽKOV KOTIČEK Pesmi, ki so odpele svoje
Kolo usode se je zavrtelo in v mojih dlaneh je pristala knjiga, ki ji po prvotnem vesoljnem načrtu tokrat še ni bilo namenjeno pristati v Ježkovem kotičku. Pa se nisem mogel upreti! Zavoljo tistega čarobno pomirjajočega, blago otožnega ugodja, ki mi zleze pod kožo vsakič, ko slišim Njegovo pesem. Nato navadno pustim telesu da si oddahne, duši pa pustim naj gre svojo pot.
Kakšne spomine ti, dragi bralec, prebudijo Njegove pesmi? Taborniki generacije "iz petdeset in neke" so v naših vrstah - kot kakšni glasbeni križarji - z ognjem in kitaro skrbno branili in ohranjali izročilo Njegovih balad ter drugih pesmi. Soju tisočerih zvezd in toplem objemu ognja je Borde Balaševic, skozi neštete interpretacije mnogih po srcu večno mladih kitaristov, vedno dodal še nekaj svojega. Pa recite, da se motim.
En dotik zadostuje. Dotik Svile je naslov knjigi, ki na svojevrsten način združuje velik del avtorjevega pesniškega opusa z obilnim dodatkom njegove pisateljske žilice. Zbirka med platnicami skrbno varuje besedila Džordžetovih najboljših pesmi, mednje pa so vpletene jedrnate, zabavne in poučne avtobiografske zgodbe, ki navdušujejo s svojo pronicljivostjo, včasih tudi njemu lastnim cinizmom.
Ta precej obsežna knjiga je, presenetljivo, napisana v našem jeziku. Težaško in nehvaležno delo prevajanja Balaše-vicevih pesmisi je precej domiselno in posrečeno (v mejah mogočega) naložil na svoja pleča Jaka Košir. Prevod ne dohaja izvirnika. Menim, da je v tem primeru to tako ali tako nemogoče. Vendar se mu s prevajalskimi mojstrovinami iz-
Jež svetuje, vi preberete: Djordje Balaševic, Dotik svile
IM>Fti>F: BALAŠEVIC
DOTIK} SVILE

i1
<m
najdljivo in zanimivo približa. Prav zato je vreden branja. Da o vsebini pesmi sploh ne zgubljam besed.. .Ob zvokih Njegovih otožnih - nekateri bi z veseljem uporabili pridevnik "depresivnih" - balad, boste to z veseljem in najbolje ugotovili sami. Za ljubitelje in radovedneže torej!
In seveda, lepo prosim .
"Oprosti mi Catherine,
Če sem bil premalo fin, ko bila si moja ljuba.
Oprosti mi Catherine,
Vse je zdaj samo še dim, niti senca od poljuba ."
46	RAZVEDRILO
Z ZNANJEM DO ODGOVORA
7	8	9	1	5
6	1	2	3	2
4	5	6	1	5
				
2	4	6		
STRIC VOLK
Pa se je začelo. Kakšen je naš gozdiček? Profiten, neprofiten, pod vodo ali bogat? Kdo vleče koga za nos (rep, tace) in kdo komu kaj prikriva. Res da so bile velike gozdne igre vredne vse hvale, toda med gozdnimi prebivalci je čutiti neko napetost. Neke posebne vrste nelagodje, ki se pojavi zmeraj, ko komu kaj ni prav, pa ni čisto prepričan, da ga bodo drugi razumeli. In ob kljub obrabljenim "nalijmo si čistega vina", "recimo bobu bob", "poglejmo resnici v oči" ... do prave resnice ne pridemo. Pa bomo prišli tokrat? Konec koncev gre le za velike gozdne igre, tekmovanje - pardon, srečanje. Največje, najbolj imenitne, a hkrati najdražje. Pa so polemike o štartninah res le mlatenje prazne slame? če je kdaj obstajala kritična taborniška javnost, naj se pojavi sedaj. Naj razpravlja, tehta, tuhta in predlaga, kaj in kako. Ali pa bo to spet ena od stvari, ki se potisne na stran do naslednjega leta, ko pač "bo kakor bo, s tem se bomo ukvar-j ali takrat." Ampak bomo že, mar ne - saj po novem letu boljše bo. Kaj pa če ne?
Vas stric Volk
Pri vsakem vprašanju navajamo tri odgovore. Črko s pravilnim odgovorom vpiši v polje s številko, ki je pred vprašanjem. Geslo je opis prihajajočega meseca.
1.	Kaj je bilo na ROT-u Velenjčanom bolj všeč kot Prek-murje? U - Posavje, S - Primorje, D - Prlekija.
2.	Kdaj je bila ustanovljena ljubljanska Mestna zveza tabornikov? E - 1994, E - 1996, K - 1998.
3.	Kdaj je Malus izginil s strani Tabora? Ž - leta 1999, J - po zletu v Tolminu, B - po zletu v Velenju.
4.	Na vodniškem tečaju SPOOT so v polnočni tiskarni: A -klepetali pozno v noč, V - prepisovali in kupčkali material, M -razvijali fotografije.
5.	Na ROLTI taborniki tekmujejo z: I - deskami, Č - jadrnicami, N - rolerji.
6.	Kje je letos taboril RAJ? I - ob Kolpi, Z - ob Dravi, E - ob Savi.
7.	Zaradi premajhnih črk v časopisu bolijo: L - noge, G -vrat, H - oči.
8.	Na novo odkrit predmet v vesolju, ki kroži okrog Zemlje, bi lahko bil: J - Zemljina točka gravitacije, L - Zemljina druga luna, G - Lunina luna.
9.	Kje na spletu lahko najdete interaktivni naravovarstveni atlas? A - na straneh Agencije Republike Slovenije za okolje, G -na straneh nevladnih naravovarstvenih organizacij, K - na straneh Urada vlade za informiranje.
RE[ITEV IZ [TEVILKE 10: KOSTANJEV PIKNIK
Re{itve so:
Reševalec-
RAZVEDRILO (november 47
NAGRADNA KRIŽANKA
Nagrajenci in nagradni razpis številka 11
Pravilno izpolnjen kupon št. 9 je poslalo 16 bralcev TABORA, pravilne rešitve pa so: NA VALOVIH DOMIŠLJIJE, DOJKA, AROGANCA in TLAKOVEC.
Nagrajenci so: FLO&BOY, d.o.o. je obdaril Mateja Korbarja iz Zagorja, DROGINO nagrado prejme Tina Bržan iz Portoroža, Zinajda Kodrič iz Trsta dobi knjigo,
nagrado podjetja JAZON dobi Draško Stankovič iz Šoštanja, na omlete v gostilno Lieber pa bo šla Mojca Galun iz Ljubljane. Čestitamo!
Nagradne kupone št. 11 pošljite najpozneje do 30. novembra na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici.
MCA Ljubljana t«L- 01 SÖ6 34 66 Peter mcaJ}@avto-triglav.ti	MCA Maribor tet: 02 460 01 20 Boitin mcA.mb@avto-tHglav.sl	MCA Nova Gorica tel.: 05 335 10 85 Majda mca.90gavt0-triglav.ti1
tel.: 01 588 34 20	www.avto-triglav.sl aprilia@avto-triglav.si	H NUTO<OMM6RC<< , AVTO TRIGUW «m