' Prv

Prvi slovenski dnevnik v
Zjcdinjenin državah. Izhaja vsak dan Lzvzemši
nedelj in praznikov.
- ■ -^
Glas
h
List slovenskih delavcev v cAmeriki.

The fxi-st Sloven ic Daily" in
the United States. Issued .every" daj except Sundays and Holidays.

=4
Manor. l«rt*i&Wr ki* 1903, at the Port OJEieo at Mow York, M. Y., madvr tke Act mt Cm«iim •! Mar«* i«7t.
TELEFON PISARNE:	RECTOR.
NO. 131. — ŠTEV. 181.
NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 3, 1906. — V PETEK, 3. VELIKEGA SRPANA, 1906.
VOLUME XIV.
LETNIK XIV.
Nezadovoljni prodiici. Proti delu otrok. Strajk v Adamsu, Mass. Poostritev zakona,
USLUŽBENCI BERKSHIRE COTTON MANUFACTURING CO. SO PRENEHALI S POSLOVANJEM.
Strajk predilcev v Augusti, Me., in Edwards Manufacturing Co. je morala z delom končati.
NEOPRAVIČENA ODSLOVITEV.
Adams, Mass., 3. avg. Ker so včeraj pričeli nekteri delavci Berkshire Cotton Manufacturing Co. štrajkati, pridružilo .-e jim je sedaj še 1GOO dru-zih delavcev. Strajkarji zahtevajo, da vodstvo družbe vzame zopet nazaj od-slovljene-a tovariša Sam Whittama, kteri je predsednik njihove unije. Kljub temu pa tovarne z delom niso pov-em prenehale, kajti nekoliko dela vet-v nadaljuje z delom. Whittama so odslovili, ker je že večkrat izostal brez dovoljenja in sicer še preje, ko
ni bil član unije.
\u<ru~ra. Me.. 3. avg. Edwards Manufacturing Co., pri kterej dela 1100 predilcev. je prenehala z delom, ker je pred par dnevi pričelo predilcev štrajkati. Včeraj se je štrajkar-jem pridružilo Se 68 deklet. Strajk se je pričel radi tega, ker je družba odslovila nekega delegata k zborovanju predilcev, ktero se vrši v Bostonu. Včeraj o poludne je družba tovarno zaprla ter naznanila, da je pripravljena za poravnavo. Delavca je odslovila, ker ni bil za rabo.
STROGA PREISKAVA.
Podrobnosti o poškodovanju oklopnic Alabama in Illinois.
New p
Ol
R. L, 2. avg. Včeraj se je sta bila, ko sta oklopnici llinois skupaj zadeli, ra-uoraarja in ne samo jeden, • prvotno poročalo. Drugi e je bil mornar Hanley iz C. V. Nanj je padel nek in mu zlomil levo roko i mornarja so prepeljali v rnarju Carbetu so odrezal in ka#ncje se je še dogna je zlomilo tudi levo roko Evans je imenoval poseb da dožene podrobnosti o ; oklopnici bodeta morali r.>oklvnski Navi Yard, da
Ita
tek
L, II
4' La mano nera.
jan>ki grocer Alfonso Seliiat-20 Downing St. v New Yor-tekoni zadnjih dni dobil razna italijanske organizacije "La iera'% s kterimi so ga lopovi naj na gotovem mestu položi ko hoče. da ne lw>de umorjen. l je vedno, kadar je šel na v označeno mesto, spremljal de-se mu lopovi niso upali bližati ;redo popoludne je pa prišel v jo Ettori Ricci in dejal, da akoi imeti $500, ker inače bode najboljši prijatelj Pasquale ktere-ra sta napadla dva mo-orjen. Scliiattinno mu je dal n detektiv, kteri je bil priprav-u je sledil in ga aretoval.
Denarje v staro domovino
poilljam«:
za $ 20.50 ............ 100 kron,
Ka $ 40.90 ............ 200 kron,
ca $ 204.00 ............ 1000 kron,
ta $1020.00 ............ 5000 kron.
Poštarina je všteta pri teh vsotah. Dcma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Nas« denarne poiiljatve izplačuje c.kr. poštni hranilni urad ▼ 11. de 12. dneh. •
Denarje nam poslati je najprflič-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje sneske po Domestic Postal Money Order »11 pa New York Bank Draft.
FRANK SAK8ER, 109 Greenwich Street, New Yerk. 6104 St.Clair Ave. N.E. Cleveland, O.
VLAD ENI URADNIKI PREISKUJEJO KRŠITEV ZAKONA PROTI DELU OTROK.
Vlada je sklenila skrbeti za to, da se zakon strogo izvršuje.
DOLOČBE.
Albany, N. Y., 3. avgusta. Državni delavski komisar Sherman in njegovi pomočniki delujejo sedaj na to, da se zakon proti deli* otrok natančno izpolnil je. Komisija je že v mnogih posameznih slučajih nastopila sodno •pot proti podjetnikom in iz raznih krajev države prihaja vedno več pritožb.
O določbi imenovanega zakona, katera določa, da morajo imeti otroci, kteri hočejo ob počitnicah delati, posebno dovoljenje, si oblasti niso na jasnem.
Imenovani zakon določa, da otroci pod 14. letom sploh ne smejo delati v tovarnah, dočim je to otrokom od 14. do IG. leta dovoljeno, ako imajo od zdravstvene oblasti potrdilo, da so dosegli predpisano starost. \ pro-dajalnicah zamorejo ob počitnicah delati t Ji otroci od 12. leta dalje, ako imajo tozadevno dovoljenje.
OTVORITEV REZERVACIJE SHOSHONE INDIJANCEV.
Dosedaj se je uknjižilo nad 10,000 na-selnikov.
Cheyenne, Wyo., 2. avg. Za naselitev na rezervaciji Shoshone Indijancev je uknjižilo 10,583 naselnikov. Največ se jih je uknjižilo v Shoshoni, namreč 4353 osob. Komisar zemljiškega urada, W. A. Richards, odpotuje jutri s svojimi klerki v Lander, da tamkaj nadzoruje srečkanje zemljišč. Potem preselijo zemljiški urad začasno v Shoshono, kjer se nadaljnje uknjiževanje do 3. oktobra. Število naselnikov je mnogo manjše, ne-iro je bilo pričakovati.
V avtomobilu iz S an Francisca v New York.
San Francisco, Cal., 2. avg. L, L. Whitman in C- S. Cariss sta se danes odpeljala v avtomobilu proti New Yorku in upata, da prideta v New York v petnajstih dnevih. Leta 1904 sta potrebovala za ravno to pot 33 dni.
Nevaren položaj na Kitajskem.
Victoria, B. C., 2. avg. Glasom s parnikom Empress of Japan došlih poročil, je ustaja v kitajskih pokrajinah lvian-Oai in Clie-Kiang ravno tako nevarna, kakor je bila revolta v Tai-Pingu. Ustaši so zasedli mesto Hsin Cheng Hsien v pokrajini Che-Kiang. Nato so ostavili v mestu 5000 mož, da se zamorejo protiviti obleganju po vojaštvu. Vlada je poslala tje kaj več čet vojakov. V Hsin Chengu so umorili sodnika Shema, ker je nekega ustaša sumarično obsodil v smrt. Uporniki so razdejali rimsko-katoli-ško in protestantsko cerkev in ubili štiri na kristjanstvo preobrnene domačine.
Umor po poroki.
Chailotte, N. C., 2. avg. Trideset minut potem, ko se je William M. Brown v Bessemer City oženil, ga je neki John Kincaid ustrelil. Brown in njegova žena sta na kolodvoru čakala na vlak. da odideta na ženitovanjsko letovanje in tu je pričel morilec streljati na Browna, ne da bi spregovoril kako besedico. Kincaid, kteri se je prostovoljno javil policiji, trdi, da je Brown uničil njegovo sestro, kterej je obljubil zakon in da ga je radi tega umoril.
Vedno odprta banka.
Chicago, III., 2. avg. Tukaj so danes odprli b:*iko, ktera bode poslovala po 24 ur v dnevu. Izimši ob nedeljah in praznikih bode banka odprta noč in lan in klerki bodo delali v treh oddelkih. Novi zavod se deli v trgovski in hranilni oddelek.
Panameriški kongres. Zveza z Argentino.
PRI P AN AMERIŠKEM KONGRESU V RIO SE PREDLAGA USTANOVITEV PAR-NIŠKE ZVEZE
Predlogi za izboljšanje trgovinskih
razmer med našo in južnimi republikami.
POVEČANJE PROMETA.
Washington, 3. avg. Zastopstvo Zj-držav pri panameriškem kongresu v Rio de Janeiro bode skrbelo pred vsem za to, da porabi svoj veliki u-pliv v svrho zboljšanja trgovinskih razmer med našo in južnimi republikami. Radi tega se je sedaj pri kongresu sklenilo, da bodo parniki brazilskega Lloyda v nadalje vzdrževali direktno zvezo med New Yorkom in Buenos Ayresom v Argentini. Parniki iste družbe bodo vozili tudi po Rio de la Plata 3000 milj daleč v no t ran je kraje. Razne prometne družbe so tudi sklenile medsebojno zvezo, tako, da bode mogoče vzdrževati promet notranjih krajev Južne Amerike z Evropo in Zjed. državami.
IZGREDI PRI BAKRENIH RUDNIKIH.
Jeden štrajkar ubit, 40 aretovanih.
Calumet. Mich., 2. avg. Včeraj zvečer je prišlo do boja med štrajkujo-čimi rudarji Michigan Copper Co. v Rocklandu. Boj je nastal, ko so odšli neunijski rudarji v varstvu šerifa Mc Earlanda na delo. Pri tem je bil jeden rudar usmrten in jeden smrtno ranjen; 40 štrajkarjev je bilo aretovanih.
Vojaški beguni.
San Francisco, Cal., 3. avg. Vojaške oblasti posadke v Presidio so dobile poročilo, da je iz poletnega taborišča vojakov v American Lake v državi Washington, vse polno vojakov dezertiralo. Od sotnije I od 22. polka, ktera je štela 05 mož. ostalo je le še — 7 mož in častniki. Ostali so bežali preko meje v Canado, kjer jim nihče ne more do živega.
Nepoštenost na Filipinih.
Kansas City, Mo., 2. avg. List Leavenworth Times, kteri je v tesnej zvezi s filipinsko vojsko, dolži generala Leonard Wnoda nepoštenosti in nezmožnosti in zahteva, da se njegovo poslovanje preišče. Wood dobiva ra-zun svoje generalske plače na leto še $4000 kot civilni guverner.
"Lord Douglass."
Portland, Me., 2. avg. Policaj Wm. J. Frith je v Sebago Lake aretoval nekega tujca, kterega iščejo razne države radi bigamije in kteri je znan pod imenom "Lord Douglass".
Žrtve kopanja.
V Erijskem jezeru pri Buffalo, N. Y., sta pri kopanju utonila 171etni Seherks in njegova 18 let stara sestra.
NI ZNALA ŠTETI.
Pri obravnavi radi ločitve zakona je mož navedel glavnim vzrokom za ločitev dejstvo, da njegova žena ni poznala vrednosti denarja, kterega je nesmiselno trosila. Ona ni nikdar skušala popraviti male škode in baš to je vodilo do tega, da so bile njene obleke vedno podrapanae. Marsikdo je z ozirom na svoje zdravje ravno tako malomaren. Početkom bolezni je mogeče bolezen prav lahko ozdraviti s Trinerjevim grenkim vinom in tako tudi rešiti življenje. Kadarkoli se prebudite zjutraj, in se čutite izmučenim, ali da pridete h kosilu brez teka, in ako za delo niste tako spoosobni, kakor običajno, rabite Trinerjevo grenko vino. Ako Vas čestokrat boli glava in ako ste nervozni, bledi in bo-lehni, ako je Va5 jezik pokrit z nenavadno slino in ako Vam oči pravilno ne služijo, rabite Trinerjevo ameriško grenko vino. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, HI.
umor.
Ljubavna drama.
ITALIJAN REMADO ZECCHI JE USTRELIL SVOJO ZAROČENKO A V E LIN O VEZZANA.
Po storjenem zločinu je bežal v gozd in izvršil samomor.
VZROK: TRDOVRATNOST.
Kingston, N. Y., 3. avg. Italijan Remado Zecchi, star 21 let, kteri je šele nedavno prišel iz Italije v Ameriko, je včeraj zvečer v hiši Davida Vezzana ustrelil njegovo 18 let staro hčerko Avelino, ktera je bila njegova zaročenka.
Po storjenem zločinu se je morilec ustrelil v vrat in na to skočil skozi okno ter bežal v bližnji gozd, kjer se je še enkrat ustrelil, in sicer v sence, tako da je na mestu obležal mrtev. Grozni čin je izvršil, ker ga Avelina ni hotela spremiti v New York, kamor je hotel iti z njo baje, da se poročita.
Krvna osveta.
Kentuckyski običaji.
PRI SAND LIČKU, KY., BILI SO DNE 1. T. M. V BOJU ŠTIRJE MOŽKI USTRELJENI.
Staro sovražtvo med rodbinama Mar tin in Hali.
VOJAŠTVO ZA POSREDOVANJE.
Louisville, Ky., 3. avg. Pri Sand Lieku, county Knott, prišlo je dne 1 avgusta do krvavega boja kot posledice krvne osvete, ki že dolgo vrsto let vlada med rodbinama Martin in Hali iz imenovanega countyja. V imenovanem boju so bili štirje možki na mestu ustreljeni.
Martinova stranka, ktera je štela G0 mož, se je zabarikadirala v hiši W. Yatesa ob Beaver Creeku. Ako se osvetniki ne uda jo tekom 24 ur prosili bodo oblasti guvernerja Beck-hama za doposlanje vojakov, da tako nap: :-vi jo mir.
Iznenadcnje po poljedelskem tajniku.
Washington, 2. avg. Poljedelski tajnik Wilson odpotoval je od tukaj, da nepričakovano obišče razne klavnice na iztoku. V poljedelskem uradu zvezine vlade ni mogoče zvedeti, ktera mesta name cava obiskati, ker ako bi se to naznanilo, bi bil inšpekcijski obisk brez vsake vrednosti.
Predsednik ne potuje na zapad.
Chicago, 111., 2. avg. Predsednik Roosevelt naznanja predsedniku Brundageju od countyja Cooks, da ne more priti k postavljanju temeljnega kamena za poslopje countyja, ker ne namerava sploh potovati na zapad.
Druga najvišja železnica.
Denver, Colo., 2. avg. Včeraj so izročili prometu Argentine Central železnico, ki vodi iz Silver Plume na vrh Mount MeClellan pri Grays Pea-ku. Železnica doseže višino 14,000 čevljev nad morjem-in je razun peru-vanske železnice v južnej Ameriki najvišja železnica na svetu.
Vojaki med seboj.
Boston, Mass., 2. avg. Desetnik Jenkins je danes s pestjo ubil morna-ričnega infanterista Duerja. Jenkinsa so takoj zaprii.
Napad z dinamitom.
V hiši Mrs. Ostmanove v Toledu, Ohio, pripetila se je razstrelba dina-mita, kteri je bil skrit med drvmi. Ostmanova je v novejšem času dobila več grozilnih pisem.
Vesti iz Rusije.
Generalni štrajk.
DELAVSKI ODBORI SO SKLENILI PRIČETI S SPLOŠNIM ŠTRAJKOM PO VSEJ RUSIJI.
O uporu v Sveaborgu in Kronštadu. Upor na vojne j ladij i Pa-mjat Azova.
VELIKA RAZBURJENOST.
Tudi alko je hiža, v kterej prebivate, le teko majhna, je v njej vedno dovolj a za Sidro Pain Expeller proti fWvnMtumn, oalabeloeti in druge bo-Btcklooieo po 60 in 25 eeatov.
Petrograd, 3. avgusta. Revolta v Sveaborg-u je sieer končana in tudi upor v Kronštadu je končan, toda bodočnost še vedno nič dobrega ne obeta. Revolucijonarji radi svojih prvih neuspehov niso obupali in nameravajo v soboto ali v ponedeljek pričeti z generalnim štrajkom.
Neki vodja revolucijonarjev je v minolej noči govoril z dopisnikom " Associated Press in je dejal, da je treba nemire razširiti do skrajnih mej carstva in je pristavil: "Pazite sedaj na Reval, Rigo in Libavo!"
Carska rodbina odpotuje v kratkem v Carskoje selo.
V Kronštadu so proglasili preki .sod in ves dan se je tamkaj izkrea-valo vojaštvo iz celine. Kakih 2000 upornih mornarjev je zabarikadiranih v njihovih vojašnicah. Popoludne ob 4. uri so ustrelili G upornih pijonirjev na dvorišču neke vojašnice in baje so preje izstrelili 300 drugih vojakov, kteri so se udali.
Petrograd, 3. avgusta. Možtvo o-kl<opne križarke Pamjat Azova se je uprlo. Uporniki so odpluli proti finskem zalivu. Mornarji so ustrelili kapitana in 4 častnike.
Petrograd, 3. avg. Vojaštvo v Re-valu je pričelo z nemiri. Podrobnosti še niso znane.
Vsi uporniki v Sveaborgu so se udali in sedaj jih bode sodilo vojno sodišče. Jetnike so poslali v varstvu lojalnega vojaštva iz otokov na celine.
Zvečer so dovedli iz otokov 6 civilistov v Helsingfors; vsi so bili u-klenjeni na rokah in nogah in so jih taikoj ustrelili.
Upor v Kronštadu.
Petrograd, 2. avg. V minolej noči so se uprli vojaki in mornarji tukajšnje posadke in si prilastili trdnjavo Konstantin v Kronštadu. Po daljšem boju z lojalnimi četami so se pa utpor-niki morali umakniti. Sto mož je bilo ubitih in mnogo je ranjenih, med temi t-udi admiral Bikvižev. Več u-pornikov je odšlo na Finsko.
Kasnejša poročila javljajo, da se je upor v Kronštadu obnovil in telefo-nična zveza z imenovanim mestom je zopet pretrgana. V Kronštad so dospele štiri uporne vojne ladije in topovi- trdnjav merijo proti mestu, toda bombardment se še ni pričel
Petrograd, 2. avg. popoludne. Ker upor v Sveaborgu in Kronštadu ni uspel, se je položaj za vlado hipoma izboljšal in oni za revolucijonarje poslabšal, tako da do generalnega št raj ka, ki bi se imel pričeti v soboto, naj-brže ne pride. Strajk na Finskem je že spodletel, ker niso vsi ljudje sedanje gibanje podpirali.
Vse vesti, da so bile vojne ladije v rokah upornikov, so neostiovane.
Kronštad, 2. avg. Povelnik tuikaj-šnje posadke ukazal je zapleniti časopise, ki prihajajo iz Petrograda, da tako prepreči, da se o uporu v Svea borgu ne izvedo podrobnosti. Urade mornarice v Kronštadu oblegajo žene in sorodniki častnikov na vojnih ladijsii v He^iagforsu. One so ob upane, ker so dobile zaseb-i poročila, da so mornarji pobili svoj 2 častnike.
Petrograd, 2. avg. Tukaj so v velikem strahu radi položaja \ Kronštadu Brzojavna in telefonska zveza j*:-namreč z imenovanim mestom pretrgana, toda zvečer- so brzojavne žice zopet popravili, in kmalo nato je prišlo poročilo, da je tam vse mirno. — Vendar pa še ni znano, so se li mornarji kronštadskih vojnih ladij, katere so poslali proti Helsingforsu, tudi pridružili upornikom. Glavni del onega brodovja obstoji iz treh križa t k in jedne oklopnice. Brzojavno poročilo o uporu mornarjev se glasi:
"Vse možtvo štirih vojnih ladij se je ufprlo.'*
Mornarični minister admiral Biri-lev je odpotoval v Helsingfors.
Helsingfors, Finska, 2. avg. Poročilo o tukajšnji revolti povzročilo je v Kronštadu veliko razburjenje, to tem bolj, ker se tudi poroča o uporu kronštadskih mornarjev in da skušajo revolucijonarji z vsemi sredstvi pregovoriti čete v Kronštadu, da se pridružijo upornikom. Oblasti v Kronštadu so odredile v naglici vse potrebno, da se tamkaj prepreči revolta.
Petrograd, 2. avg. Ne da bi se pretiravalo, se lahko reče, da je sedanji udarec vlade prišel iz nepričakovane strani. Razun tega prihajajo tudi skrajno vznemirljiva poročila iz drugih krajev carstva. Štrajkarsko gibanje se hitro razširja in vsa Donjeco-va pokrajina je v rokah štrajkujočih premogarjev. V Uzovki je včeraj prenehalo 200,000 delavcev z delom in iz Kavkaza se poroča, da je uporna dešlagarska posadka gospodar tamoš-■njega prelaza. Vojaki so pomorili častnike in si prilastili mesto.
Revolucijonarji se vesele. Dasirav-no jih je upor v Sveaborgu iznenadil, so vendarle takoj uvideli ugodno priložnost, ktera jim zamore koristiti v toliko, da razširijo svoj boj proti vladi. Oni so docela prepričani, da bo vojaška podpora, na ktero se vlada še vedno zanaša, v najvažnejšem tre-notku odrekla. Tukajšnji in moskovski delavski odbor sta že vsem delavskim organizacijam po vsej Rusiji posla! a pozive, naj se pripravijo na splošni štrajk i* revolucijouarni vojaški odbor povsodi neumorno deluje. Možtvo petrogradskih vojnih ladij je pripravljeno na upor in splošno se trdi, da ako se brodovje v Kronštadu upre, pridejo kmalo vse vojne ladije na Baltiku v roke revolucijonarjev.
Revolucijonarni odposlanci so odpotovali v hike Reval, Riga in Libava. Ako bode tam njihova agitacija uspela, bode kmalo Petrograd obkoljen z revolucijonarji.
Petrograd, 2. avg. Gardne čete so v minolej noči obkolile glavno poslopje brzojavnega urada, kajti vlada se boji, da ne bode brzojavna zveza med Petrogradom in notranjimi kraji pretrgana.
Vest o umoru člana razpušeene dume, Herzensteina, v Terjoki na Finskem, se potrjuje. Poslanca so u-moriii člani reakcijonarne organizacije "črna stotina". Morilci so streljali nanj, ko je šetal s svojo ženo in hčerjo ob obrežju. Pogodili sta ga dve krogli v srce, dočim je njegova hči ranjena na roki. Morilci so ušli. Značilno je, da je tri ure pred umorom nek moskovski časopis telefonič-no prosil za poročilo o poslancu Iler-zensteinu, ker je prišlo v Moskvo poročilo. da je poslanec že umorjen. Povodom zasedanja dume je neprestano napadal finančno ministerstvo.
Helsingfors, 2. avg. Zadnja poročila iz Sveaborga javljajo, da so se tamošnji uporni vojaki udali. V včerajšnjih 1 K) j ill so uporni vojaki vedno zmagovali, dokler nista prišli na lice mesta oklopnici Slava in Carevič, iz kterih so na trdnjave streljali in razstrelili glavno skladišče granat. U-porniki so se brezdvomno 'urlali radi .pomanjkanja streljiva in provijanta. Mogoče je pa tudi. da so uporni vojaki razobesili bele zastave, da tako privabijo vojne ladije bližje in jih napadejo z malimi topovi.
Jezik mu je odgriznila.
Stolar Castaldi v Livornu na Laškem je imel bolno ženo. ktero je prišel obiskat. Ko je bilo ženi ravno zelo hudo, jo je mož hotel poljubiti na usta. Ta pa mu je zgrabila z zobmi jezik in mu ga odgriznila, da se je ne zavesten zgrudil na tla.
Zadnja dovolitev za gostilniško obrt v Chicagu.
Chicago, 111., 1. avg. Danes je iz dalo mesto zadnjo dovolitev za izvrševanje gostilniške obrti v tukajšnjem mestu. V nadalje tukaj nihče več ne dobi licence, dokler se število prebivalstva ne podvoji. V Chicagu je sedaj 7353 gostiln.
Nezgoda na morju.
V gosti megli zavozil je tovorni parnik Cyril na potu iz Miramichi v tVnglijo pri Portuguese Cave, zapad-no od Cape Race, N. H., na pesek in je zgubljen. Možtvo se je rešilo.
Razne novosti
iz inozemstva.
NOVA PAROBRODNA DRUŽBA MED ŠPANSKO IN NEW YORKOM. — KABINETNA KRIZA V NEW ZEA-LANDU.
Papeževa navodila francoskim duhovnikom glede ločitve cerkve in države.
ŠPANSKO-AMERIŠKA POGODBA.
Madrid, 3. avg. Finančni minister Navarro Revertera naznanja, da se v kratkem ustanovi direktna pa rob rodna zveza med Vigo in Now Yorkom.
Wellington, New Zealand. 3. avg. Ministerstvo Paul Jono je odstopilo. Novi kabinet ustanovi Sir J. (J.Ward, sedanji kolonijalni tainik. Parlament sj zopet snide 21. t. m.
Rim, 3. avg. V vatikanskih krogih se naznanja, da je papež izdal francoskim duhovnom navodilo glede zadržanja napram ločitvi cerkve in države. Duhovni morajo i emu odgovarjati in storiti tako, da dobe škofje kontrolo cerkve.
San Sebastian, Španska. 3. avg. Trgovinsko pogodbo med Špansko in Zjed. državami so včeraj podpisali.
VROČEKRVEN STARČEK.
"Ljubi dokler zamoreš ljubiti."
D. D. Brinckerhof. 75 let star lastnik neke pekarne v New Yorku, je gotovo že dovolj star. toda ako je trikrat tožen radi raznih ljubavnih afer, potem se mora čutiti izdatno mlajšim, nego marsikak 201etni gospodič. Najnovejši greh starega peka je prišel v javnost po Arturju L. Kuglu, ki stanuje baje v hotelu Navarre. Ta gospod ga namreč toži za odškodnino $50.000, ker mu je Brinkerhof odvzel naklonjenost njegove Line. Gospa Lina stanuje v hiši št. 250 zap. 84. ulica in je po poklicu šivilja. Lina je tudi tožena na ločitev zakona, toda to je le stranskega pomena. Brinkerhof ni mogel pri sodišču mnogo navesti v svoj zagovor. Njegov zagovornik je pa prosil sodnika, naj sodi milostno in je navedel kot olajševalno okol-nost 4fmladeničevoM slabost za vse, kar nosi "kiklo".
Nakup gozdov.
Toronto, Ont., 2. avg. Tvrdka Holland & Graves iz Byng Inleta kupila je danes 180 štirijaških milj še nikdar posekanega gozda. Velikanski gozd se razprostira ob severnem obrežju Georgijanskega zaliva.
HKo sl namenlBn
ženo, otroke
ali pa
sorodnike ter prijatelje v Ameriko vzeti, piSi za pojasnila in vožne cene na: FRANK SAKSER, 109 Greenwich St, New York, N. Y,
ker tu bodeš najpošteneje in najbolje postrefen. Fr. Sakser je priznani zastopnik vseh ir"»*P'tnih parobrodnib drufb
KRETANJE PARNIKOV.
Doipeli »o:
Graf Waidersee 2. avgusta iz Hamburga.
Majestic 2. avg. iz Liverpoola s 797 potniki.
Dospeti imajo:
Prinz Adalbert iz Genove.
Louisiana iz Genove.
Bordeaux iz Havre.
Celtic iz Liverpoola.
Umbria iz Liverpoola.
Philadelphia iz Sonthamptona.
Columbia iz Glasgow a.
La Gascogne iz Havre.
Nieuw Amsterdam iz Rotterdama.
Zeeland iz Antwerpena.
St. Andrew iz Antwerpena.
Bluecher iz Hamburga.
Grosser Kurfuerst iz Bremena.
Caronia iz Liverpoola.
Boric iz Liverpoola.
Odplmli hod«:
Cretic 4. avg. v Genovo. Lucamia 4. avg. v Liverpool. Finland 4. avg. v Antwerpen. St. Cuthbert 4. avg. v Antwerpen. Astoria 4. avg. v Glasgow. Pretoria 4. avg. v Hamburg. ,
"GLAS NARODA"
iš$t slovenskih delavcev r Ameriki.
wfOdnik:	Editor
zmagoslav valjavec.
WeStnik:	Publish«:
FRANK SAKSER, ®9 Greenwich Street, New York City
list za Ameriko
4a leto veli
« pol 1-ta . .....
Ca Evropo, za. vse i^to .
'*	pol leta .
** " " četrt leta
$3.00 1.50 4.50 2.50 1.75
V Evropo pošiljamo list skupno dve
Številki.
•GLAS NARODA .xhaja vsaki dan iz~ vzeo&i nedelj in praznikov.
«GLAS NARODA"
("Voice of the People")
every dav, except Sundays Holidays.
Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement.
Za oglase do deset vrstic se plača 30 <*ntov.
Dopisi bre; podpisa in osobnosti se
natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Nfloney Order.
Pri spremembi kraja naročnikov orosimo, da se nam tudi prejšnje bivali* te naznani, da hitreje najdemo n^lov? 4ika. - Dopisom in pošiljatvam niuh&te l&iic v.
««Gla:s Naroda" ■O9 Greenwich Street, New York Cit%
Sveaborg
Naert, po kterem so nameravali ruski revolueijonarji jedri i m inahom odvzeti carju najvažnejše trdnjave v Iiusiji, je bil brezdvomno izvrsten in uprav velikanski. Ako bi bile trdnjave Kronštud, Sevastopolj in Sveaborg v rokah revolucijonarjev in ako bi vojne ladije baltiške in črnomor-ske flote v* roiah upornih mornarjev obkolile glavno mesto ter pretile Pe trovemu dvorcu, — potem bi postali revolueijonarji gospodarji položaja: potem bi revolueijonarno valovenje po vsej deželi doseglo svojo višino. Toda zgoraj navedeni naert se je, kakor smo poročali že včeraj izjalovil, in sicer radi preranega uj>ora v trdnjavi Sveaborg. Ta uj>or ni iznenadil vlado, tfmveč tudi revolucijonarne vodje vojakov, slednji pa sedaj hite, da s<*lanjo priliko izkoristijo, tako, da separatistično gibanje na Finskem spiLu:eue v iplo^ni boj ljudstva proti vladi.
Ako bi oni saj hiteli, kajti prilika je za nje v resnici ugodna. Nemiri so bili v imenovanih treh trdnjavah že preje na dnevnem redu, kajti tu so zbrani pustolovca iz vse li-usije. Nastali &o vojaški upori, ktere so pa ravno tako zatrli, kakor upor črno-morskega brodovja. Tudi upor v Bveaborgu bode zatrt, ako se da do-61-ijaustveaikom dovolj časa. Kljub temu pa upor v Sveaborgu dokazuje, kako globuko je nkorenjena revolucionarna misel tudi v vojski in da je sedanja priložnost ugodna. Vlada je dandanašnji prepričana, da se zamere zanašati le še na vojaštvo. Toda oziraje -e na dogodke v Sveaborgu, se tudi na vojsko ni povsem zanašati. kajti, kakor se zatrjuje, so tudi \ 1'etrogradu "iznenadeni" radi imenovanih dogodkov.. Toda to iz-nenadenje že vedno ni toliko, da bi oviralo vlado izvršiti njen sklep ter eventueLuo vstajo z orožjem zatreti, ako Ihule dobila dovolj potrebnega č.i-a. Kadi tega naj revolucijonarni vodji; !iiu-. Toda kje pa so vodje, k; t ri bi id-ke mase zbira.i in jmj-i.azah gibanju gotovo in jednotno pol i Oni. kteri so v resnici vodje 1, idstva, prij-.znajo sami. da z ropar-.-'urai in morilskimi željami anarhi->ti<-iiih t krvavo histerijo hero-valov i:i me-čanjem kosti internacij	ni mogoče pokacati prave
Nekoliko nasvetov letoviščarjem.
Sedaj, ko je nastala nova doba, v kierej materijelno srečni ljudje hite iz soparnosti in vročine, ki vlada po, mestih, na deželo v poletni hlad, je umestno priti v javnost tudi z nekte rimi nasveti, namenjenimi letoviščarjem:
Pred vsem je treba vzeti seboj štirikrat toliko denarja, kolikor človek mi sli, da bode v letovišču potreboval Glede onega denarja, kterega namerava kedo prinesti nazaj iz letovišča, si ni treba beliti glave.
V letovišča k morskemu obrežju ni svetovati hoditi, ker zamore tam vsakdo utoniti. Gorovje je zelo nevarno, ker se lahko pripeti, da človek pade raz skalovje in si zlomi vrat Doline so seveda tudi nevarne, in sicer radi povodnji, ktere zamorejo nastati ob vsakem deževju. Stanovati v dolinah tudi ni umestno, kajti tamkaj zamore biti človek povožen s kakim avtomobilom ali pa najame pri kakem kmetu konja in se pelje na sprehod, nakar se konj splaši, ko ugleda avtomobil in ietovišear odleti v kak jarek, nakar pride coroner, da do žene uzroke smrti.
Tudi v hotelu ni varno, kajti pred vsem so hotelska stanovanja zelo draga. A' hišah farmerjev so skoraj vedno trde postelje in še trši fižol. V samotnih vilah tudi ni umestno stanovati, kajti po noči imajo na streli ah takih hiš mačke svoj rendezvous.
Predno se odpotuje v letovišče, treba je življenje zavarovati za kolikor mogoče visoko ceno.
Vožnjo v čolnih priporočati je le onim, ki ne znajo plavati, kajti pla-vači običajno utonejo, ako se čoln prevrne.
Kdor vidi kako smrdečo mačko, naj ne strelja^ kajti mrtva mačka še bolj ■rmrdi nego živa.
Ako letoviščar v gozdu sreča kakega medveda, naj ne beži, kajti ni-kS-^o ni umestno bežati po dnevna.
Na vsak način pa je treba pred odhodom p;ačati stanarino, tako da r-lovek, ko se vrne domov, ne najde svojega pohištva pred hišo.
Bitka pri Visu.
p
foonru
ijka onih vodij, kteri bi lpiti častiblepn<»st inteli-adovoljnost vojaštva in •oletarijata ter bedo krnela revolucija in pričetek v Kusiji. Toda u»por v »stane le upor in lokalni
iruh nezadovoljnosti. Vporniki so že udali — in tako so vodje, kteri bili tako "delavni", zopet enkrat mudili "ugodno priliko".
; _ ■ *	- Jsfj^mSž
Vladar v bolnišnici.
Viljem III., veliki knez Luksem-burški, je bil oddan v bolnišnico St. Blast us. On je popolnoma mrtvo-uden in ni zmožen storiti ničesar; kadar hočejo, da podpiše kake uradne zadeve, morajo voditi roko po papirja Ta bolezen je važnega pomena za vladarsko rodovino, kajti \ieliki knez Viljem III. ima šest h«era, a sina nima nobenega, da bi mu nasledo-val na vladarskem prestolu. Viljem III. je zasedel prestol meseca novembra lanskega leta. Rer sedanji vladar ne bode akoro gotovo nikdar več zmožen vladati, bodo vlade najbrže izvolile novega vladarja za veliko kneževino Luksemburško, kteri pa seveda ne bode i« sedanje vladarske rodbine.
Italija je bila leta 1SG6 jako razburjena, ker je avstrijska armada pri Kustoci tako potolkla mnogošte-vilnejšo italijansko armado. Lavorik si tudi ni mogla več priboriti, ker je liitcla avstrijska južna armada oia severne avstrijske meje proti Prusom, da maščuje pri Kraljevem Gradcu na Češkem poraženo avstrijsko armado. Italijanska javnost je zahtevala, da nastopi italijansko brodovje in reši italijansko Čast.
Poveljnik italijanske mornarice, admiral Persano, je imel nalogo, da pribori Italijanom zmago na morju. Zlasti so se Italijanom cedile sline po Dalmaciji. Dobro so vedeli, da kdor gospodari v Dalmaciji, je tudi vladar Jadranskega morja.
Strategični ključ do Dalmacije je bil pa takrat otok Vis. Na severnem otokovem obrežju je bilo malo, a z u-trdbami zavarovano pristanišče, ki so mu pripisavali takrat veliko strate-jieuo važnost. Utrdba sv. Jurij in kamenitni stolpi Bentnik, Kobertson in Wellington so branili otok. Te utrdbe so gradili še Angleži v vojskah s Francozi. Omeniti nam je še baterij Mamula, Schmidt, Zupparnia in Madonna. Utrdbe so imele SS ve-činoma gladkih topov, havbic In možna rje v. Posadka je štela 1S33 mož mornariške pehote in 554 topničarjev s častniki.
Italijanski admiral Persano je od-plul dne Iti. julija iz Jakina proti Visu. Imel je 12 oklopnie in 22 lesu« i h ladij. Odposlal na ogled pred Vis načelnika svojega generalnega štaba D'Amico z. aviznim par-nikom Messagiere. Ogled se je posrečil, ker je Messgiere razvil angleško zastavo.
Persano je ukazal, da napade italijansko brodovje otok Vis od treh strani. Sam je nameraval napasti z 8 oklopnicami in z dvema lesenima ladijama utrdbo sv. Jurij, kontread-miral Bacca naj bi izkrcal italijanske vojake v pristanišču Comisa, podad-miral Albini pa v zalivu Manego.
Italijani so mislili, da z lahkoto osvoje Vis. A računali niso s hrabro posadko in z njenim hrabrim poveljnikom polkovnikom baronom Urs de Margnia. Avstrijci so takoj pričeli streljati na Itaiijane ko se je pojavilo pred Visom dne 18. julija ob 8. uri zjutraj italijansko brodovje. Bacoa je bil tako dobro sprejet, da se je pridružil Albini ju, ki mu pa tudi ni bila sreča mila. Persano sam je obstreljeval z vso silo pristaniške utrdbe, a avstrijski topničarji so odgovarjali tako dobro, da jih je pohvalil celo neki častnik italijanske ladije Re di Portogallo. Ob 3. uri popolu-dne je eksplodirala smodnišnica bar terije Schmidt, zadeta po kroglji iz tojia na ladiji Re di Portogailo. Po
C urnem boju proti. 23krat močnejšemu sovražniku so utihnili topovi u-trdbe sv. Jurija. A Italijani niso
mogli izrabiti uspeha, ker je prisilila baterija Zupparnia italijanske prodirajoče ladije, da so se umaknile. V nadaljnem boju 18. julija so napravili Italijani še veliko škode, a otoka niso osvojili. Tudi 19. juiija niso izkrcali Italijani svojih čet, baje, ker je bilo morje nemirno in viška posadka se je hrabro vzdržala. Italijani so izstrelili IS. in 19. julija 1866 na Vis 25 do 30 tisoč granat, Avstrijci pa le 2733 krogelj. Avstrijska posadka je imela mrtvih 31 mož in 2 častnika, ranjenih pa 73 mož. Italijani so imeli v tem boju 16 mož .mrtvih, 4 častniki in 95 mož je pa bilo ranjenih. Tudi utrdbe so bile že razrušene. Možtvo je bilo nepretrgoma nad 40 ur v službi. Persano je sklenil, da nadaljuje tudi 20. julija napad na Vis.
Pravkar so nameravali Italijani napasti Vis, ko se je prikazalo v bližini avstrijsko brodovje, ki. je bilo zakrito doz daj v megli. Poveljeval mu je admiral Tegetthoff. Avstrijsko brodovje je plulo z vso naglico, razdeljeno v tri skupine, proti italijanskemu brodovju. V prvi vrsti je plulo 7 oklopnih fregat, v drugi vrsti 7 lesenih ladij in v tretji vrsti 10 topničark. Italijani so imeli pripravljenih na boj 9 oklopnih ladij.
Persano je uredil svoje brodovje tako, da so stali v prvi vrsti 3, v središču 4 in v rezervi 2 lidaja- Osode-polno napako je napravil poveljnik italijanskega brodovja, ker se je preselil s svoje admiralske ladije Re d "Italia na močno ladijo s stolpi A±-fondatore.
Italijansko brodovje je pričelo streljati z vso silo na Avstrijce, a Tegetthofl: se ni zmenil za italijanske kroglje. Avstrijsko brodovje se je vrinilo med čelo in italijansko središče. Pričel se je boj ladije z ladijo. Smodnikov dim je zakrival bojišče. Tegetthoff je vodil bitko mnogo spret-nejše kakor Persano. Sicer se je morala umakniti avstrijska ladija Gear po hudem boju s tremi italijanskimi oklopnicami v vojno pristanišče. Bitko je odločil slavni in juna-iki čin Tegetthoffov, ki se zaletel z nosom svoje admiralske ladije Ferdinand Max z vso silo italijanski ladiji admiralitetni Re d'Italia v bok, ji prodrl stene ter jo s tem potopil. Ko so Italijani videli, da so valovi zakrili njihovo najponosnejšo ladijo, jim je upadel pogum. Njihovo leseno brodovje, ki mu je poveljeval admi-•al Albini, ni prihitelo na pomoč o-clopnicam in se je umaknilo, ko se je še razletela v zrak italijanska ladija Palestro.
Tegetthoff s svojim brodovjem ni mogel slediti hitrejšim italijanskim adijam, ki so bežale v Jakin. Persano je izgubil dve ladiji, dve pa ni-ta bili več sposobni za boj. Avstrijska zmaga je bila popolna. Italijani so bili na morju pobiti. Bitka pri Visu je pa vsled Tegetthoffovega ju>-naštva postala slavna v zgodovini mornaric.
Persano se je moral zagovarjati pred sodiščem, ki ga je 15. aprila odstavilo.
Da ni zmagalo pri Visu hrabro avstrijsko brodovje mnogo močnejšega italijanskega, bi bila Avstrija skoraj gotovo izgubila Dalmacijo. V sedanjih dneh je ta štiridesetletniea dvakrat pomenljiva.
Oast in hvala doktorju Leonardu Landesu!
V prisrčnih in laskavih besedah se zahvaljujejo Slovenci in Hrvati dan ma dan doktorju Leonardu Landesu za povrnjeno zdravje in blagostanje. Najnovejša zahvalna pisma so poslali: Ignac Sedej, Clarksburg, W. Va.; Anton Filipovič, Bo* 81, Mountain View, Cal.; Mat. Cambry, Box 179, East Helena, Mont.; Ivan Turk, 5 Chestnut St., Calumet, Mich., in Andro Ivaneie, 320 East Front St., Youngstown, Ohio.
DB. LEONARD LANDES, 140 East 22nd Street,	New York, N. Y ,
zdravi vse notranje in zunanje bolezni, jetiko, bolezni na pijačah, prsih, že-lodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznoat, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronehialni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno pre-bavlisnje, revmatizem, gib t, trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge m telo, vodenico, božjast, šumenje in tok iz uši s, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanja las, luske ali prhate po glavi, srbenje, lišaje, mazole, ture, hraste m rane, nevrastenični glavobol, kakor tudi vse tajne moške in žensk« bolezni.
Rojaki Slovenci 1 Ako ste bolni, ali ako Vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti in so Vas morda le še pokvarili priporočamo Vam, da se obrnete na doktorja LEONARD A LANDESA, kteri je vsega zaupanja vreden in kteri Vas ne bode prevaril. Pojdite k njemu osobno ali opišite natanko svojo bolezen v slovenskem jeziku in pošljite pismo na sledeči naslov:
DE. LEONARD LANDES, 140 East 22nd Street, between 3d & Lexington Avenues, New York.
Uradne ure so ob delavnikih od 8. ure zjutraj do 8. ure zvečer, in ob nedeljah od 9. ure dop. do 3. are pop.
Slovensi,
katoliško

iz Balkana.
Bolgarsko narodno sobranje je sestavljeno iz kreatur kneza Ferdinanda. Na Ik>.£arskem vlada osoben režim z vsemi svojimi strahotami. Ta režim ni niti za spoznanje boljši od režima, ki je vladal na Hrvatskem za dvajsetletnega. ''paše vanj a" sla-boglasnega Kh u e n -Hedc rv a ry j a ; in kakor so na Hrvatskem še pred nedavnim časom volili "narodne" poslance orožniki in policaji, tako se fabricira "narodna volja*' tudi na Bolgarskem in zato nobeno čudo ni, da ima knez v parlamentu ogromno večino svojih kreatur, ki pritrdijo vsaki kneževi želji. In ker slučajno knez vedno drugo želi kakor narod, je službena bolgarska politika v popolnem protislovju z željami in težnjami bolgarskega naroda.
Ogromna večina bolgarskega naroda želi, da se sklene med Srbijo in Bolgarsko čim ožja zveza, ali knez tega ne mora in njegovo politiko, ki je v nasprotju s težnjami naroda, podpirajo "narodni" poslanci, ki ne uživajo narodnega zaupanja, nego so jih v parlament poslali bajoneti orožnikov in policajske sablje...
Jeden od onih redkih mož, ki 90 prišli v sobranje proti volji kneževi, aji 9 popolnim zaupanjem volilcev, je g. Hristov, oster opozicijonalec in navdušen Julgoslavjan. Kot tak je priobčil te dni v sofijskem časniku "Benj" nekoliko člankov o carinski vojni med Srbijo in Avstro-Ogrsko. V teh Člankih dokazuje Hristov, da je opasnost, ki preti Srbiji od Av-etro-Ogrske, tudi opasnost za Bolgarsko in zato poziva bolgarsko vlado, naj s« postavi odločno na stran Srbije in naj ji pomaga, da čim lažje pod-
nese carinsko vojno, ki jo je provo-cirala Avstrija v zlobni nameri, da Srbijo gospodarsko uniči. Hristov o-pominja Bolgare, naj se ne dajo varati od Avstrije, ki Bolgarski dela globoke komplimente (ekspoze grofa GoIuehoTvskega v delegacijah), samo da bi jo priklenila na-se, da bi potem iožje obračunala z osamljeno Srbijo. "Sovražnik Srbije je tudi sovražnik Bolgarske" — kliče Hristov Bolgarom, a potem se obrača direktno na kneza in mu kliče v spomin članek, ki je izšel v nekem pariškem listu in v kterem se je trdilo, da je Bismarck dovolil Ferdinandu Koburgu, da postane bolgarski knez edino pod pogojem, da bode vodil nemško politiko. "Sedaj je prišel moment, da lahko dementirate trditve tega lista" — kliče Hristov ob koncu svojih člankov knezu Ferdinandu.
Glas vpijočega v puščavi! Na eni strani je narod, ki misli tako, kakor Hristov, a na drugi strani je Nemec Ferdinand s svojimi lakaji in tem niti na misel ne prihaja, da bi vodili narodno, jugoslavjansko politiko.
Tudi v Srbiji je bilo nekdaj tako, X>a se je neke burne noči vse izpreme-nilo iz temelja! Narod je prišel do svojih pravic, a krvniki njegovi so
ležali — v lastni svoji krvi---!
« * ♦
Turška je pač Turška! Popolnega miiii ni nikdar tam, nego se hiše zažigajo kakor kresovi, a ljudje se koljejo kakor piščanci. In to je tam navadno, vsakdanje življenje!
V	teh pasjih dnevih so začeli noreti Arnavti in koljejo Srbe po kosovskem vilajetu kar na tucate. In to sliši sultan v Carigradu in pošlje vojake, ki naj bi ščitili srbske vasi od arnavtskih razbojnikov. Ali sedaj je še hujše, ker vojaki mislijo, da Srbe obvarujejo od arnavtskih čet najboije na ta način, da jih čim več — pošljejo na drugi svet---!
Istočasno so začeli tudi "revolu-, eijonarji" s svojim hvalevrednim delom: medsebojnim klanjem. Nekaj časa so mirovali in že se je mislilo, da se jim že samim zdi preneumno njihovo početje, ali to je bil samo provizorieen in navidezen mir — malo počitka so si privoščili "revolueijonarji".
V	Bitolju pri belem dnevu ubijejo Bolgari nekega Srba, ker ni hotel prestopiti na njihovo stran!
Čudna dežela in še čudnejši njeni prebivalci! A najčudnejše je to, da Evropa dopušča, da se v njeni sredi nahaja ogromna klavnica, kjer se koljejo — Ijadje---!
Cesarica Evgenija in cesar Pran Josip v Ischlu.
Dne 13. julija ob S. uri 5 minut sta cesar Fran Josip in nadvojvodinja Valerija sprejela v Išlu na kolodvoru nekdanjo francosko cesarico Evgeni-jo. Ob njeni SOletnici ji je čestital cesar Fran Josip. Cesarica se je zahvalila in prosila, da želi še enkrat videti cesarja in se mu zahvaliti o-sobno za vse prijaznosti. Sklenili so, da obišče Evgenija avstrijskega cesarja v Išlu. Z dvornim vlakom se je pripeljala Evgenija v IšL Cesar je poljuJbil SOletni sta-rki roko in jo spremil v hotel Elisabeth, kjer se je raz-govarjnl ž njo pol ure. Politične važnosti sestanek ni imel. Pač pa vzbuja zgodovinski spomine. Saj je oso-da bivše francoske cesarice žalostna dovolj. Poročila se je dne 30. junija 1855 v Notre Dame lepa španska grofica Monti jo s francoskim cesarjem Napoleonom IH. Okolo nje so se zbirali ob svetovni razstavi leta 1867 vsi vladarji. A občudovana francoska cesarica je morala bežati iz Pariza leta 1870, ko so došla poročila o poraziff franeoske armade. In nesreča za nesrečo jo je zadela; izgubila je krono, 9. januarja 1873 ji je umrl mož, bivši francoski cesar Napoleon ill., leta 1S98 je pa padel v boju s Culukafri v Afriki njen sin princ Lulta. Mirno ji je od takrat v siamoti teklo življenje. S sedanjim nemškim cesarjeof
sta se sešla pred 14. leti. Cesarica Evgenija je bila prijateljica lepe avstrijske cesarice Elizabete, ki je tudi žalovala za sinom. V Išlu sta se sestali kronani glavi, ki jima življenja pot ni bila posejana s cvetlicami. — Bivša francoska cesarica je izgubila krono, vdova je, v vojski ji je padel sin. Avstrijskemu cesarju so ustrelili v Mehiki brata Maksimilijana, anarhist zabodel soprogo cesarico Elizabeto, rane nepričakovane smrti je u-mrl prestolonaslednik Rudolf.
Napoleon I. epileptik.
O francoskem eesarju Napoleonu je znano, da je bil zelo razdražljive narave. V njem se je pojavil čestokrat nekak razdirajoči duh, da je uničeval najdražje umetnine; pri ministerskih sejah je z ostrim nožem vbadal v dragocene naslanjače, z okna je streljal dragocene tiče, ki jih je redila na vrtu cesarica.. Vsi ti pojavi pričajo, da je bil vladar zelo nervozen, a dokazi so celo, da je imel nekake božjastne napade. Neko noč je prenočevala v Saint Cloudu pri Napoleonu lepa gledaiiščna igralka George. Nenadoma pa je postal cesar na njeni strani nezavesten. Igralka je začela vpiti na pomoč ter alarmirala ves grad. Ko je Napoleon zopet odprl oči, stali so okolo njegove postelje v tajni spalnici njegovi dvorjaniki adjutanti in tudi — njegova žena cesarica Josipina. Seveda je bil položaj za Napoleona in njegovo ljmbico skrajno nevšečen. Sicer pa je Napoleona pozneje v Moguncu tudi na strani cesarice napadla slična božjastna nezavest.
Kako gradijo Trancozi železnice na
Madagaskar j u.
Ni še deset let, odkar so si osvojili Francozi afriški otok Madagaskar, ali prihodnje leto že izročijo prometu veliko železnico, ki bode spajala pri-morje s središčem, kjer je glavno mesto Tananarivo. Ovire so bile radi gorovitega terena velikanske. Leta 1897 je bilo prvo trasiranje železnice, leta 1900 je bil sprejet zakon za pokritje stroškov, sedaj jo izgotovljenih 160 kilometrov železnice, drugo leto1 bode že izročena prometu.
Novi Lourdes.
V San Nic-ola pri Beneventu v ji*ž-nej Italiji romajo ljudje v velikih množicah, in sicer v zadnjem času Neka lOletna epileptična deklica je izpovedala, da se jej je prikazala Mati Božja ter jej rekla, da je na zemljišču markija Sersala pokopana neka čudodelna slika. Kopali so, pa niso nič našli, potem je rekla deklica, da naj kopljejo naprej, da najdejo dleto. Kopali so in našli kamen z reliefom sv. Frančiška in dleto. Nato je začelo romanje, na tisoče ljudij je hitelo na "kraj milosti". Nabrali so pa tudi že denarja, da postavijo tam cerkev.
Hipna smrt vsled strahu.
Vprašanje, zamore-li nastopiti smrt vsled strahu, se je razmotrivalo v novejšem času pri »eki sodnijsiki obravnavi, pri koji je šlo za zelo čuden slučaj. Nek mladenič je pomeril z revolverjem na svojega tovariša, ustrelil in prijatelj pa padel mrtev na tla, čeprav ni bil nabasan revolver ne s smodnikom ne s krogljo. Kako nastane taka smrt? Tu gre namreč za močne vtise na one živce, kteri re-sulirajo srčno delovanje in kteri pod takimi vtisi napravijo, da hipno preneha vse srčno delovanje. To se se-veia dogodi najraje pri takih osobah, ktere imajo šibko srce. Da je to možno tudi pri mladih in drugače zdravih osobah, nam dokazuje prej omenjeni slučaj.
podp. društvo
Kje je MARTIN KODRIČt Kdor ve asa njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti: Lizi Sternišek, 305 Reed St., Milwaukee, W». (2-4—8)	$;
svete Barbare
xa 25jedlnjen@ države Severno Amerike,
Sedež: Forest City, Pa.
IliftueiMlHrano dne 3L. Januarja 1902 v državi Penn«vf
DopLrf
Ottr.r*.
ODBORNIKI:
Predsednik: JOSIP Z AL AR, ml., Box 647, For m« City, Pm, Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3f Moom lu, Pa. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forert Oitj, P*. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 637, Forwt Oily, Pt
NADZORNIKI:
JOHN DRASLER, Box 28, For««t City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Dury.», Pa. ANDREJ SUDER, Box 1C8, Thomaa. W fa. FRANK SUNK, P. O., Luzem.,	'
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forert City, Pa, JOHN SKODLAR, P. O., Forest City £ .ANTON BORŠTNIK, P, 0., Forest Oity, P» fcj se poialjajo L tajniku: Ivaa Tslka«, F. •
DmŠtreao glasilo j« "GLAI NARODA".
DR. J. E. THOMPSON
334 W. 29th St.	NEW YORK.
V slučaju vsake bolezni in ako vas dm-i zdravniki niso mo~li ozdraviti, pišite ah pa pridite na to zdravišče in dobili bodete hitro in popolno pomoč m najbolje zdravila. Edino v tem zdravišeu morete dobiti za malo' denarja popolno postrežbo in zdravje, in samo tukaj govori se slovensko Mi trosimo denarje samo za dobra zdravila.
Rojaki! Pišite na SLOVENSKO-HRVATSIvO ZDR VVTŠČE D-
J. E THOMPSON, 334 TV EST 29th STREET. NEW YORK X Y po
dr. Thompsonovo malo knjižico "REŠITEV BOLNIKOV", kterodo'bite zastonj! —•
BOLNIKI! ŽELITE OZDRAVITI?
Vi lahko ozdravete in ozdraveli morate, ker ie to odvisno
Kdii^ i iff tro L-n TT/\1-»/\ C? 1« .... : T r'i	«•	*
• 1 ■	^	----------oje življenje v to. da
najdejo za gotove bolezni zaaesliva zdravila.
Niso torej zdravila posameznika, ampak največjih ljudij na zdravniškem polju- Mi smo edini v Ameriki, kteri prodajamo ta zdravila po $3.00, jedno steklenico.	°a4jamo ta
zdravila orosi
so najčistejša, najnaravnejša in uspešna v zdravljenju ker pravi j en a iz samili koreninic. Zdrave vedno tiste bolezni 7 so napravljene.
Posebna zdravila za vsako bolezen. Zdravilo za posamezne bolezni samo no
lievmatizein, jetika, srčne bolezni, bolezni očij, nosa uše vratu, kašelj astma, opekline, zastrnplenje krvi, malarijo, slaUa telesa in želodca, izguba telesne moči, ženske bolezni, beli tok i panenje,^ jetrne bolezni, nervoznost, strah, padavico' Sifilis zlai
Zlto. llinZfflTIA in mnralr l.-.ilrrkT-	_____ ...	J
so na-za ktere
s m slabosti iz-lato
astejo.
... -,„. . , . . -Očajo zdravila Orosi, ktere rabijo t vseli bolnicah in pri vojakih. Prvi svetovni zdravnik
profesor medicine Vulpi je proglasil ta zilravila za prva in iih ie priporočal zdravn.kom na zdravniškem sestanku v Parizu dne -J oktobra lSb_\ Med drugim je on rekel na tem sestanku da ie ni bolezni ktere bi 011 ne ozdravil s temi zdravili. Če govoiv tako ljudje, kteri so po celem svetu znani radi svoje velike učenosti v zdravilstvu, potem jc naravno, da jra bodo tisti' ljudje poslušali
kteri ga vedo ceniti radi njegove znanosti, in si takoi naročili zdravila.	J
Da se pa vsaki, tudi najubožnejši človek lahko okoristi s sa dovi tega znanja, proda jemo mi samo za tri dolarje jedna zdravila Bolniki! Od vas je odvisno, ali hočete zdaj ozdraveli ali ne- nai zdravniki pravijo, kar hočejo, zdravite se pri nas če tudi ste brez uspešno rabili že vsamogoča zdravila. Da vas pa že vnaprej ure pričamo, do gotovo ozdravite, naznanjamo javno v časopisu sledeče jamstvo. _
NASE JAMSTVO.
i„ S^l^l^^p^odiol0'3^' Vlm P05,em°	- "50 bolezen
Povrnemo Vam denar! Ako niste peti dan zdravil povsem zadovolni in ne čutite dosti boljše, povrnite iSi plačano po Expressu. Ako ph niste porabili več o£ jedne tretjine povrnemo denar, kterega ste izdali za zdravila.	1 '
Vam
13oln>ki! Poskusite: zgubiti ne morete nič, ker vam povrnemo denar. Ce poskusate, zamorete dobiti le bogatstvo in srečno lil Ijenje* kar}c za, Važe zdravje. Več se Vam ne more obetati» " Vsa zdravila Orosi so pri nas po tisti coni in velja jedno
Mi ne pošiljamo zdravil brez denarja, ker so neprijetnosti na ekspresu m tudi dražje pride.	J su
-:- TO JE NASA POŠTENA PONUDBA -« • ktero dajemo v časopis v znanje celemu svetu, ker smo uver-
jeni da ozdrave zdravila Orosi vsako bolezen.
Pišite nam, ali pa pridite; zdravnik je vedno na razpoH-o do vas pregleda in prouči vašo bolezen. Bolnike v Xew Torku • mo da pridejo po možnosti ob nedeljah o.l 10 do 12 ure »r J™?,!" dne ker je sicerpredrenj.	1'rtupom-
Vsa pisma in liste za pojasnila pošlite na
AMERICA=EUR0PE COMPANY
161 COLUMBUS ATE.,_YOliK. N. Y.
POGODBA ZA IZDELOVANJ] DOG.
Mi kupujemo in izdelujemo pogodW n francoske dece in u doc« «*- kali Posodimo tudi potrebni denar" za is-delovanje dog. Ako Imate doge na pre. dal, pilite nam, naši pogoji se ngedaL PEIBDLABNDH6 k OZJVZK COM Unreport, La. P. O. Bex 501.
POZOR, ROJAKI!
Ogibajte se FHANKA ČEŠKATT doma iz Češkega. Velik je približno
b čevljev in ima košate brke. Tu sem je prišel pred tremi meseci brez de-naija. Sliši -e o njem marsikaj, kar pa dosed a j še zamoleim.
Karti Razboršek,
P. O. Box 194.	Tereio, Colo.
J
JIHIIWH",.' . LJfjpp

			0	
Jugosli	ivan	ska		Katol. Jednota.
				
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota«
Sedež v ELY, MINNESOTA.	_
--—■—	* ^ftS mu -aCS)
UKADNLKj..
Predsednik: MIHAEL STTNIČS, 421 7th St., Cfclnmet, Mich., Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 281, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽlC, Box 424, Ely, Minn. Pomoini tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbinf, Miu. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn.
NADZONRNIKI: FEAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora,
9478 Ewing Ave., So. Chicago, HI. IVAN PRIMOŽIČ, H. nadzornik, Box 641, Eveleth, Mina, IVAN KERŽIŠNIK, III, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa.
POROTNI ODBOR:
JASOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora,,
.4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mick. JO SIP PEZDIRC, m. porota ik, 1401 So. 13th St., Omaha,
Vrhov .i zdravnik Jednote: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago
Street, Joliet, ILL Kraiev a društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov tB	nit i ne na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely,
W'im.,Vo svojem tajniku in nobenem drugem.	_
I>f'«r"-» pošiljat ve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: j0ipc COUŽF Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Z»~t pnihiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake požiljatve
ludi na glavnega tajnika Jednote.
Y-e p ;:«.žbe od strani krajevnih društev Jednote ah posameznikov nai »e pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAEOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry 6t. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natanžni podatki
vsake pritožbe.
Druitvmo iImUo J«: "GLA« NARODA".
DROBNOSTI
KRANJSKE NOVICE.
?rečna smrt. Martin Cunder, po-i z M -"i! ih Dorftzal je peljal skozi >• ureo, a ko je legel na padel • vznak ter si tilnik pre-pr<rn i-jij ga na pokopali-Dom/ale. Edini sin je menda v
Meteor.
V noči 17 se je sveti bu (od ni coro) srei
Novega mesta se piše: 1. ob 31- nri 38 minut
na severovzhodnem ne-ideti ravno nad Trško relik krasno zelenkasto r. Svetloba je trajala kakih test sekund, zginila je v smeii proti severu. Takoj za njim se je pokazalo več zvezdnatih utrinkov na istem mestu, ed^n zadnjih je švignil liki blisk žarei vodoravno proti južni strani.
Ogenj. Iz Sore se poroča: V vasi Del so pogoreli štirim posestnikom hiše gospodarska poslopja, kozolci, poljski pridelki. Prišle so požarne brambe iz Sore, Stare Loke, Škofje Loke in Pirme. Zažgali so otroci.
Javno nasilstvo. Dne 20. juL okoli 10. ure so šli po Dunajski cesti v Ljubljani tiskarski vajenec Emanuel Žagar, strugarski vajenec Viktor Golob in slikarski pomočnik Ivan Mer-jak. Ko pridejo do "Bežigrada", pri-drvita z dvorišča delavca Ivan Mar-kun in Andrej Fink in zavpijeta: *' S mrko v ci spat." Markun je bil oborožen z de-ko, s ktero je udaril naj-prvo Žagarja pod levo koleno, potem pa je hotel še Merlaka, a ga ni dosegi. V tem. ko je Markun rogovilil z desko, je Fink obdelaval s pestjo Goloba tako, .la -e mu je vlila kri iz nosa. Ko prišla iz hiše Št. 52 tamoš-nja -i.sti;::i.-arira pogledat, kaj se na cesti gruli. je Fink hotel udariti tudi to, a ker je ni zadel, je zaVel iskati po žepih nož. Xapadenci so hiteli potem v Schmidt i a i gostilno, delavca pa sta jih zunaj pričakovala. V tem je prišla polir-ija ::. napovedala surove-žtma aret..vanje. Oba sta se šiloma uprla, a slednjič sta se morala vendar udati in iti v zapor. Markun in Fink sta bila oddana c. kr. deželnemu sodišču v preiskovalni zapor.
Prezaupljiva je posestnica Frančiška Hrast ar j o ve era iz Sela pri Mirni št. 1. Ko je pripeljala v Ljubljano na tr<r fižol. ;; i jo a in perutnino, je na tr-{TU naprosila dva mlada dečka, da bi toliko ra-a :.a njene reči pazila, da pripelje -e z dolenjskega kolodvora lonec n a>la. De. ka sta prošnjo usli--ala in Hrastarjeva je šla mirnodušne z vozičkom p maslo. Komaj pa je odšla. že sta začela dečka kupčijo sama na svojo rok<<. Fižol, kterega bi Hra-st ar jeva r.e dala izpod 30 vinarjev, sta prodala po 20 vin., jajca pa sta dajala po Štiri vinarje. Misliti si je lahko kako so se gospodinje drenjale okoli mladih prodajalcev in nobena ni hotela zamuditi prilike nal»ipiti jajc in fižola po e<-ni. ki je na trgu že dolgo časa ni bilo. "Še naeni, še meni." so upile in molile dečkoma denar. Tako je bilo hitro prodanih za 12 kron jajc in več litrov fižola. V tem, ko sta dečka delala "kšeft", pa zagledata, da prihaja nazaj Hrastarjeva z maslom, in ko bi trenil, je bilo konec kupčije in sta jo paglavca z skupič-kom popihala, kolikor so ju nesle pete.
Kap je zadela med vožnjo v Most
na Češko prašičjega trgovca Jakoba Jakliča, doma iz Novih Ložin. pri Ko-
Umrl je v Št. Petru na Krasu po doljri bolezni trgovec in posetnik Iv. Špilar, star SO let.
30krat že kaznovanega 351 e t ne ga
Antona Zlobca z Breznice so orožniki prijeli v Šiški radi potepanja. Zlobec se je branil in orožnika ugriznil v prsi.
PRIMORSKE NOVICE.
Trgovina s človeškim mesom. Are-
tovana je bila t Trstu neka GQletna ženska, ker je tožena, da se bavi s trgovino z dekleti. Marija F., doma iz Črnega -vrha v Istri, je bila brez službe. Naletela je na ulici na ono žensko, ki jo je vprašala, bi li hotela iti služit v Videm. Marija je ponudbo sprejela. Dne 9. jul. je Marija odšla iz Trsta. Šele ko je bila v Vidmu, je reva zvedela, da je namenjena za neko ■—• tolerančno hišo. Ko je to zvedela, | se je že > ozila v kočiji s kolodvora proti oni hiši. Hotela je skočiti iz kočije in pri tem se je ozrla nazaj. V tem je pa zagledala svojega zaročenca. Njemu je bila namreč povedala, da gre v službo v Videm. A on, ker se i mu je to čudno zdelo, je šel skrivaj za njo z istim vlakom. To jc bila njena rešitev. Seveda sta prišla potem skupaj nazaj v Trst in tu prijavila dogodek policiji. Policija je dala starko takoj aretovati ter jo oddala deželni ' aodniji.
Predor, ki velja namesto 10,000 K — štiri milijone kron je predor Bukovo na Goriškem.Prvotno ondi ni bil nameravan predor in so hoteli železnico speljati okolu višine ter so deloma že pričeli. Morali bi pa odplačati nekemu možu za hišico in druge stvari 10.000 K, a država tega trdovratno ni hotela ter je raje gradila predor, ki j« je vsled raznih nezgod stal štiri milijone kron.
Nagla smrt. V Gorico je prišel k otvoritvi vlaka iz Foljana v Furl a-nijo 801etni veteran Matej Pojanec. Na sredi ceste se je pa naenkrat zgrudil in predno so ga prinesli v bolnico, je umrl.
Z nožem v hrbet je zabodel Lah Donda v Gorici 201etnega Ivana Pahorja iz Dola. Donda je nalašč začel prepir na cesti. Napadalca so zaprli, Pahor je pa moral v bolnico.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Služkinja in gospodar zgorela. V
Gradcu je 19 let stara služkinja Marija Zangl prevrnila gorečo petrolej-sko svetilko. Hipoma je bilo dekfe v plamenih. Njen gospodar trgovec K. Heraog ji je priskočil na pomoč, a tudi on je bil kmalu ves v ognju in strahovito opečen. Služkinja in gospodar sta v bolnici vsled groznih opeklin umrla.
V Savinji utonil je dne 17. julija enajstletni Oskar Teichmann. Kopal se je namreč s svojimi tovariši v bližini železniškega mostu na Bregn pri Celju in zašel v močne valove, ki so 2"a odnesli. Parkrat se je sicer vzdignil nad vodo in obupno klical na pomoč, a njegovi tovariši so bili tako prestrašeni, da si niso vedeli pomagati. Šele neki v bližini stoječ vojak je čez nekaj časa zapazil, kaj se je zgodilo, in je skočil za fantom. A J prepozno, ker ga valovi niso več pustili na površje, da bi ga našel. Do-j slej trupla še niso našli, odnesla ga je . Savinja.
Deževje je napravilo v Halozah, posebno v Zgornjih, strašno škodo, ker se je na mnogih krajih zemlja u-! drla. Celi deli goric, kakor tudi njiv
j so uničeni in v premnogih krajih je
zemlja zasula ceste in poia. V soboto 14. jul. je bila velika povodenj po vsej dravski dolini, ki je odnesla brvi in mostove ter napravila ogromno škode. Skrajni čas je že, da bi se Dr&-vin j a vendar enkrat regulirala.
Nevaren vlomilec aretovan. V Gradcu so aretovali kakih 25 let starega človeka, ki trdi, da je Ivan Šparaš z Vrhnike doma in sedlarski pomočnik. Našli so pri njem samokres, ubijača in več vlomilnega orodja. Sumijo, da je Šparaš v zvezi z raznimi vlomi, ki so se izvršili zadnji čas v Gradeu.
Cigani vlomilci. Iz Ribnega poročajo : V noči od 18. na 19. jul. sta skušala dva tatova vlomiti v prodajalno Marije Oblak, poprej zadružno. Dve uri sta se trudila, izdrla sta že nekaj močne železne ograje, razbila okna. a sta bila še o pravem času od-podena. Za njima so bili sledovi krvi, ker sta se z oknom obrezala, raztrgana vrv in zlomljen, jako močan kol. Bila sta najbrž cigana, ki sta se po dnevu klatila tu okoli z dvema ženskama. Sploh je tu vedno polno ciganov. Da bi jih poklicane oblaste nekoliko razgnale!
Poštno poneverjenje v Lučanah. Poštni uradnik Rudolf Tanusch, ki je. kakor smo poročali, poneveril na pošti v Lučanah naad 12,000 K in potem pobegnil, je že prišel v roke pravice. Zaprli so ga v Plznu. ko je potoval proti Hamburgu. V Plznu je pozabil na vlaku svoj kovčeg z denarjem in je bil prisiljen brzojaviti za vlakom. Po kovčegu in njegovi vsebini so Hanuscha spoznali.
KOROŠKE NOVICE.
Grozna smrt. Dne 20. jul. ponoči je bil v AVeissensteinu na Zgornjem koroškem povožen od tovornega vlaka železniški čuvaj Vidman. Telo je bilo strašno razmesarjeno. Glava bila je do polovice odrezana in desna no-<ra popolnoma odtrgana.
Samomor. Dne 19. jul. ponoči je v Beljaku za strojno tovarno skočila pod vlak vdova crožniškega stražmoj-stra Schwingshackel. Glava je bila od telesa popolnoma odtrgana. Samomor je izvršila baje radi srčne hibe. Od hišnice, kjer je stanovala, se je pismeno poslovila.
Žile na levi roki si je prerezal pekovski pomočnik Jakob M air v Celovcu s samomorilnim namenom radi dolgov. Težko ranjenega so prepeljali v bolnišnico, kjer je umrl.
HRVATSKE NOVICE.
Preobrat med Ogrsko in Hrvatsko.
Budimpešta, 17. jul. Bivši vodja hrvatske narodne stranke in minister dr. Tomašič je priobčil v "Az TJjsa-gu" članek, v kterem dokazuje, da je za to, naj nastanejo med obema narodoma zaupne zveze ter se naj podpirata medsebojno v svojih idealnih pravicah. Ta plemeniti cilj je imel on pred očmi ter se je umaknil iz političnega življenja, ko je videl, da ga smatrajo nekteri za oviro takemu skupnemu delovanju. V tem je tudi iskati vzroka, zakaj je narodna stranka tako mirna, vkljub temu, da se je nepravično in neusmiljeno potisnila v stran. Nadalje se dr. Tomašič zavaruje proti očitanju, da je narodna stranka v službi Avstrije. To je podlo obrekovanje. Na Hrvatskem danes sploh ni take stranke in tudi Starče-vičanska stranka se v fem ozira neopravičeno sumniči.
RAZNOTEROSTI.
Požar v Sevili. Iz Sevile poročajo od 11. jul.: Palača civilnega guvernerja je popolnoma pogorela. Požar je nastal ob 4. uri zjutraj. Arhiv in blagajna sta popolnoma zgorela. O-genj se je razširil tudi na sosedne hiše, od kterih so tri zgorele. Istotako je zgorela streha cerkve sv. Pavla ter se zrušila.
Mesto profesorjev. Saški kralj je obiskal Lipsko. Ko je obiskal razne važne zgradbe, prišel je tudi na mestni magistrat. Tu je opazil kralj veliko množico dežnikov. Kralj je rekel na to: Vidi se, da je Lipsko — mesto profesorjev. Edino le oni morejo zgubiti toliko dežnikov. V Lipskem je namreč glasovito vseučilišče.
Japonska nasilstva na Koreji. Marki Ito ima veliko dela, da brzda lakomne japonske naseljence na Koreji. Japonski naseljenci se polaščajo samolastno in s silo tujega premoženja in posestva. Korejci zato zdaj smrtno sovražijo Japonce, dasi so bili še pred kratkim prepriljubljeni med njimi. Korejce pa tudi draži strogo in ošabno japonsko orožništvo. Korejskega eesarja straži japonska policija. Cesar je ločen od svoje rodbine, ki jo tudi straži japonska policija.
Egipčanski mohamedanci proti kristjanom. V Senofi, Zgornji Egipt, so napadli mohamedpnei kristjane. Krvoželjna mohamedanska svojat je pretepala kristjane. Oplenili so jim tudi trgovine. Krivce so sicer zaprli, a jih zopet izpustili, češ, da so bili pijani.
Nameravana usta j a v Egiptu.
"Daiy Mail" poroča iz Aleksandrije, da je dobil višji angleški poveljnik v
Aleksandriji ukaz, naj da važnejše
egipčanske posadke v Egiptu in Sudanu preiskati po častnikih strokovnjakih, ki naj mu poročajo o njih stanju. Generalni štab in vojna uprava v Kairi delata z vso silo. Upajo, da pomnože v najkrajšem času angleške čete tako, da panislamski agitatorji ne bodo mogli nahujskati k ustaji egijkčanskih felaških vojaških čet.
POZDRAV.
Gredoč v staro domovino, srčno lepo pozdravljava vse znance in prijatelje po Zjedinjenih državah, posebno pa Ivana in Marijo Judež, Markota,Fra-nja in Ano Svalšek, Ivana in Josipa Kovačič, Josipa Šiškar, Josipa Mi-helič, Fran j a in Terezijo Strniša, A-malijo Kadunc, Matijo in Uršulo Ko-zan.
Nejv York, 2. avg., 1906.
Ivan Kržišnik, Josip Judež.
Pozor Slovenci in Hrvati!
Na milijone ljudi si je izdravilc potenje nog s KNETPPOVTM PRAŠKOM, kterega je iznašel jedini doktor na svetu Mon sign ore Sebastijan Kneipp! Samo jedekrat v tednu na-prašite nogovice s Kneippovim praškom in noge bodo v največji vročini vedno hladne, suhe in zdrave!
Za prašek jamčimo, da takoj po pr-skusu imeli bodete hladne, suhe, zdrave in čiste noge ter prenehal bode nadležni pot. Eden zavitek stane $1.00, kteri zadostuje eni osobi celo leto. Mi plačamo ekspres in vi plačate prašek, kedaj ga po pošti v roke dobite.
JAKOB VAHCIC & CO.,1,
850 Second St.,	Steelton, Pa.
(12-7—12-8 v d)
POZOB, ROJAKI!
Ta slika predstavlja JAKOBA LAZAR iz vasi Kandarže v fari Vače, Ta je odprl dne 15. marca t. 1. v tukajšnjem kraju mesnico. Ker ni imel denarja dovolj, pomagali so mu roja-iki s posojili. Prejel je od Fran Božiča $300, od Karola Grossa $100, od Ivana Barvar $65, od Ivana Krajcar $50, od Mihe Papež $40, od Antona Južnik $35, od Lea Bedene $27, od Fran Jazbeea $10, od St. Limburg Co. $57.
Mesto da bi rojakom pošteno vrnil težko prislužene svote, je pa pobral šiia in kopita ter odšel neznano kam.
Ivdor od rojakov kaj poz ve o njem, naj naznani ta:
Prank Božič, P. O. Box 35, Frontenae, Kans.
BRATOM
Slovencem in Hrvatom
naznanjam, da imam na prodaj izvrstna domača naravna vina lastnega pridelka po jako nizkej ceni. Staro belo ali črno vino po 40c., Claret 40c. s posodo vred. Pri manjših naročilih od 50 galon se mora plačati $2 za posodo. Z naročilom se naj dopošlje polovica zneska naprej, druga polovica se pa plača pri sprejemu vina.
Za obilna naročila se toplo priporoča
Frank Stefanich,
posestnik vinogradov Box 34 R. R. No. 7 Fresno, CaL


Za vsako hišo*
koristne in jako potrebne stvari iz STAREGA KRAJA: Knjiga
Kneipp, "Domači zdrav-
nik "
III H) 75 cent.
Dalje:
arnika, bezgovi cvet, brlnjevo olje, encijan, k&freno olje, kolmež, ia-neno seme, lapuh, lipov cvet, man-deljnovo olje, met«, melisa, pelin, pri po te c, rožmarin, smetlika, tav-žentrože, ientjanževe rože, žajbelj in vsa druga Kneippova sredstva Pišite po knjižico: NAVODILO IN CENIK KNEIPPOVIH ZDRAVIL t«r priložite znamko za 5 centov. Priporoča se
K. AUSENIK, 1146—4*k Street. Brooklyn. N. V.
POZOR ROJAKI!
Tem potom vas opozarjamo, da so zadnji čas ustali lažnjivi preroki, kateri med naše rojake razpošiljajo različna pisma in cirkularje, s katerimi tajno na nesramni način blatijo vse izkušene strokovnjake. Isti razpošiljajo tudi maie ničvredne knjižice, obsegajoče le par strani, v katerih ne opisujejo bolezni, ker jih ne poznajo, ampak samo hvalijo sebe, tako, da so rojaki vsled tega popolnoma zbegani ter v slučaju bolezni več ne vedo, kam se obrniti in komu verjeti.
To je povod vedno naraščajoči se množini neozdravljenih rojakov, kateri so verujoč zgoraj navedenim dopisom takoj poverili svoje zdravljenje neizkušenim zdravnikom.
ZATORAJ ROJAKI SLOVENCI! Pazite, komu poverite zdravljenje svoje bolezni, kajti mi, kateri gledamo za splošni blagor in korist naših rojakov, vam svetujemo in priporočamo, da »e v slučaju katere koli bolezni obrnete edino le na:
Dr. E. C. COLLINS'Medical Institute,'
ker on je edini, kateremu je vsaka bolezen popolnoma in tameljito znana ter edini more v resnici garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, kakor: bolezni na plučah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vse bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bluvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavijanje, revmati-zem, giht, trganje in bolečine v križu, rokah, nogah, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali pre liv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, slabosti pri spolnem občevanju, po-lucijo, nasledke onanije (samoizrablievanja), šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na o \ h, izpadanje las, luske ali prh na glavi, srbenje, lišaje, mazolje, ture, hraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastenični glavobolj, neredno mesečno čiščenje, beli tok, bolezni na maternici i. t. d., kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni. On je prvi in edini, kateri ozdravi jetiko in Sililis kakor tudi vse tajne spolne bolezni moške in ženske (zdravljenje spolnih boleznij ostane popolnoma tajno.)	•	f
Oni katerim pa bolezen ni popolnoma znana, naj pišejo po obširno knjigo ,,Zdravje", katero je napisal slavni Dr. E. C. Collins M. I. in katero dobi vsaki zastonj, ako pošlje nekoliko poštnih znamk ali mark za poštnino.)
O resnici se lahko vsak prepriča ako se sam pismeno obrne na katerega koli ozdravljenih rojakov.
Spoštovani gospod in zdravnik Dr. E. C. Collins w	New York.
Leto je minilo, kar ste mi posijali Vaša zdravila, katera sem po Vašem navodilu porabil in se popolnoma ozdravil, da se še danes čutim popolnoma zdravega, za kar se Vam nešteto krat zahvaljujem.
Z. vsem spoštovanjem <* Jakob Žagar, Box 131, Delagua, Colo.
Slavni doktor Collins M. 1.
Vam naznanjam o bolezni mojega deteta, katero je popolnoma ozdravilo kar je Vaše druge medecine ponucalo, nobenih znakov bolezni ni več in noben mazulj se mu več ne izpusti. Strdaj je čisto popolnoma zdravo, toraj se Vam iskreno zahvalim za Vaš trud in zdravila ter Vam ostanem hvaležna ^ Ivana Šume, Box	Forest City, Pa.
Bo* 183, Barberton. ©.
Zatora j i^ojnlci! zakaj da bolujete in trpite? Tse vase bolezni, trplenja in slabosti točno Opišite v svojem materinem jeziku — natanko naznanite koliko ste stari, kako dolgo traja bolezen in vse druge podrobnosti ter pismo naslovite na sledeči naslov:
Dr. E. C. COLLINS Medical Institute,
140 W. 34th St.;. New York, N. Y.
Potem smete biti prepričani v najkrajšem Času popolnega ozdravljenja. — Za tiste, kateri Želijo sami osebno priti v ta zdravniški zavod, je isti odprt od 9 ure zjutraj do 6 ure popoludne. Ob nedeljih in praznikih od 10 ure dopoludne do 1. popoludne.
SVOJI K SVOJIM!
Nekteri rojaiki imajo to slaibo navado, da podpirajo vse, le domačina ne. —
V Forest City, Pa., je neki čifut, ki trži z urami in zlatnino. Ta lazi okrog naših ljudi j in marsikterega vjame, da kupi slabo blago za drag denar.
Rojake, mi imamo naše ljudi, iki vas dobro postrežejo s poštenim blagom za pošten denar. Podpirajmo se med seboj in držimo se gesla: Svoji k svojim!	Opazovalec. (20, 24, 27, 31 jul — 3, 7 avg)
Kje je JANEZ ZUPANČIČ? Doma je iz Velike Loke št. 30 na Dolenjskem. V Ameriko je šel pred 19. leti *er zadnjič, to je pred 12. leti meni pisal iz Clevelanda, Ohio, potem se .nič več oglasil. Jaz, njegova žena, bi rada zvedela za njegov naslov. Kdor izmed rojakov ve zanj, naj ga blagovoli naznaniti: Uršuli Zupančič, 3209 St. Clair Ave., N.E., Cleveland, Ohio. (2-3—S)
JOHN VENZEL, 1017 E. 62nd St., N. E., Cleveland, 0
Izdelovalee kranjskih in nemških
HARMONIK
se priporoča, rojakom za izdelovanj in popr&vljenje harmonik. Delo na pravim na zahtevan j« naročnikov Cene so primerno nizke, a delo trpeš-no in dobro. Cene tri vrstnih od $29 do $45. Plošč« so iz najboljšega eio ka. Izdelujem tudi plošče iz alnmi nija, nikelj a ali medenine. Cena tri vratnim je od $45 do tftO.
HAZNAHILO IN PBIPOROeiLO. j
Slavnemu občinstvu naznanjam, d» sem dne 16. marca 1905 odprl v DES . MOINES, IOWA, svoj Lepo urejeni slovenski
SALOON
V HIŠI ŠT. 200 E. SECOND ST To je prva in jedina. slovenska gostilna t tukajšnjem mestu.
Rojake postrežem s iz borno pijačo, in Onim prigrizkom ter dobrimi smod-kami
Pogovorite se z menoj lahko po do-! maže; telefon *tev. 2213—M Iowa i Thooe.
Obeevalni jezi: slovensko, hrv»t s(ko, slovaško ali nemško.
Za mnogohrojen obisk m eenj. ro j akorc toplo priporoča
Anton Flori tafltnii oro.»!utit
^^ Prvi in edini slovenski zdravniški zavod v Ameriki.©
Zdravimo vse plucne, želodčne, srčne, očesne, ušesne, nosne, vratne, krvne in kožne bolezni, mrzlico, revmatizem, jetiko, & sploh vse notranje in zunanje bolezni in vse
tajne moške in ženske bolezni.
Dobra, prava in cena zdravila. Izkušeni zdravniki z cropejsko ^^B in ameriško zdravniško prakso.
^^^^^ Rojaki! Pišite ali pridete. Ni humbug. Vsak bolnik se 2ah-ko prepriča, da so zdravila napravljena po zdravnikovem M predpisu. Kecept je vsakemu bolniku na vpogled, ^r	V	Govori se slovenski in hrvatski.
9	^^ Ordinacijske ure so vsaki dan od 9 zjutraj do fi zvečer,
ob sredah injsobotah pa do 8 zvečer in ob nedeljah od zjutraj do 1 popol.
THE WORLD'S MEDICAL
EAST
38
7ih
INSTITUTE,
STREET, NEW YORK, N. Y.
Rojakom na znanje: !
Ne kupujte likerjev in žganja od trgovcev. Zakaj bi kupovali za drag denar, kar si lahko sami napravite in sicer za SO odstotkov ceneje. Mi prodajamo izvleček, napravljen iz žganja v kemičnem laboratoriju Orosi v Milanu. Ta izvleček kupujejo zdaj trgovci, kavanarji in gostilničarji vsega sveta, ker je odlikovan v mnogih velikih državah z zlatimi kolajnami.
Na pravi j ali žganje in likerje ni težko.
Če imate jedno steklenico našega izviečka, preberete samo listek na nji ; tam je natačno zapisano, kako morate mešati, da dobite zahtevani liker. Jamčimo vam da dobite žganje, kterega bi morali sicer drago plačati. Velja pa Vas ta 80 odstotkov manj. To se pravi: namesto jednega dolarja, kterega bi morali izdati, plačate le 20 centov.
SPRirFVAI O ^ta^ianskem zakonu §43, sklenjenem 24 junija IxlV-'I-« V /AJ-.W 1895 se vsi naši izvlečki prej pregledajo po držav-! nih uradnikih; če so čisti, odtisne se na njih pečal.
Steklenice so za napravo 1, 2, -I, 12 litrov ali več.
Kdor še mi v naprav
1 liter slivovke 1 ,, Vlahova 1 ,, Maraskina 1 „ Kimljevca
: ne pozna tega dobrega iu finega izvlečka "Orosi," r r'o 12 litrov (3 galon) kterega sibodi sledečega žganja:
mu pošlemo
1 liter Pelinovca 1 „ Konjaka 1 „ Brinovca 1 ,, Huma
1 liter Chartreussa 1 ,, Ferneta 1 ,, Absinta 1 ,, Anisetta.
13 litrov (3 galone) sumo za tri dolarje.
Istočasno Va.n priložimo zastonj jedno knjigo, v kterej je popisano, kako 'f1 , se delajo razna žganja.
j Pošlite nam tri dolarje po money orderu ali v pismu in pošlemo Vam ta- v, \ koj rečene izlvlečke in knjigo. Brezdenaria se ne odpošilja.	6
I	NADALJE PRODAJAMO
vsemogoče parfume iz starega kraja in sicer jeden liter za en dollar. I Prodajemo zdravilno milo za lišajasto kožo in razne prišče na njej; naše y> J milo je napravljeno iz čistih koreninic, je zdravilno in odstrani vso nesnago ^ 'iz telesa.	\
Ml JAMČIMOjgZA VSE NASE STVARIJ	?
Pišite nam zauplivo, karkoli potrebujete tukaj ali v starem kraju.	$
Poskusite pravtako zdravila iz laboratorija "Orosi", ktera imamo za vsa- ^ 1 ko bolezen.
Pisma in vse poizvedbe naslovite na	$
AMERICA-EUROPE COMPANY |
161 COLUMBUS AVE.,	NEW YORK, X. Y. J
Zdravju
najprimernejša pijača je
^»LEISY PIVO^
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Radi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih.
L,elsy pivo je najbolj priljubljeno terse dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobn#s« nr«ste pri ueo. Trav nikar-ju'6102 St. Clair Ave. N. E* kteri Vam dragevolje vs«
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
r -v_v	\	'	/	.
- • - " .
.,; . - ■■■-"t;,,.,, :

((
Winnetou, rdeči gentleman".
Spisal Karl May. Priredil za "Glas Naroda" R.
(Nadaljevanje.) TRETJE POGLAVJE. Winnetou ujet.
Med mojo odsotnostjo so premaknili tabor blizu ustreljenega medveda, da ira ni bilo treba tako daleč prevlačevati. Bil je tako težek, da ga je moralo deset krepkih mož izvleči iz grmovja do našejra ognja.
Kljub temu. da se vrnil precej pozno, so čuli še vsi razun Rattlerja. Ta je >pal kot ubit; prenesti so <ra morali in vrgli so ga v travo kot kos lesa. Sam je medveda odri, a pustil meso nedotaknjeno. Ko stopim raz konja, ca pri veže m in crrem k ognju; ugledavši me, pravi mali:
K<'d se pa potikate, Sir? Mi smo vas nestrpno pričakovali, ker bi radi poknsili medvedino, a nismo smeli brez vas razrezati kosmatinca. Za enkrat sem mu samo suknjo slekel. Krojač mu jo je bil tako dobro pomeril, da ni bilo najmanjše gube na njej. hi-hi-hi. Upam, da nimate vi nič proti temu, kaj ? Zdaj povejte, kako naj se razdeli meso! Predno odidemo spat, ga hočemo košček speči."
"Razdelite, kakor hočete," odvrnem, ''Meso je vseh."
"Well, potem vam nekaj povem. Xajboljsi so šape; sploh jo ni jedi nad šapami. Toda ležati morajo delj časa, da dobijo pravi okus. Največja sla>'-ii a so. če jih že črvi malo prerijejo. Toda tako dolgo ne moremo čakati, ker bi utegnili priti Apachi in nam kosilo preprečiti. Zato storimo to raj~i pravočasno in še dane> pripravimo šape, tako. da bodo že snedene, če nas Apachi popihajo na oni svet. Ali imate kaj proti temu, Sir?" "Ne."
"Well, t-'rej začenjam lejK> delo; dober tek imamo vsi, če se ne motim."
Odreže šape od nog ter jih razdeli na toliko delov, kolikor nas je bilo. Meni da najboljši kos prednje šape; zavijem jo in denem na stran; drugi pa hitijo, da jih čim prej denejo v ogenj. Jaz sem bil sicer lačen, a nisem čutil nobenega teka, da>i se to zdi malo čudno. Vsled dolgega napetega jahanja sem pa.- čutil lakoto, a nisem mogel jesti. Še vedno nisem mogel pozabiti sii rtnetra prizora. Zdelo se mi je, da še vedno sedim s Ivlekih-petro; slišim njegova priznanja, ktera so se mi zdela kot zadnja izpoved; vedno moram n,i-!:ti na njegove zadnje besede, ktere so se mi zdele kot oznanjevalke bliži .ie smrti. Da, list njecovetra življenja ni padel lahno in tihotno; odtrgala ca je sila, a od kakšnega človeka, iz kakšnega vzroka in na kak naein! Tam leži morilec Se vedno nezavestno pijan. Ustreliti bi ga mogel, a se mi je studil. Cut studa je zadržaval tudi vsekakor oba Apacha, da ga nista na mestu kaznovala. 11 Ognjena voda!" rekel je Inču-euna z najzaničljivej-šim klasom; kaka obtožba, kako očitanje je v teh besedah!
Kar me je vsaj deloma potolažilo od krvavega prizora, je zavest, da je Ivlekik-petra umrl na Winnetouvem srcu in da je njegovo telo vzprejelo kroclo. ktera je bila namenjena Winnetouvu; saj je bila to njegova poslednja /olja. Toda prošnja do mene, naj se Winn« touva držim in nadaljujem pri«'eto delo? Zakaj se je obrnil do mene? Se pred nekaj trenutki je rt-krl, da >e najbrž več ne vidiva, da torej ne drži pot mojega življenja k Apifhfl«; nazadnje pa mi naglo izroči nalogo, ktera je zahtevala, da stopim s j.li : < i "in v najožjo zvezo. Ali je bila ta želja le slučajna, prazna, tje vendan izgovorjena beseda? Ali pa je bil dan umirajočemu pogled v pri-4 1 Mln.>-t, predno se loči njegova duša od svojih dragih? Skoro da je bilo tak", kajti j»ozneje mi je bilo mogoče izpolniti njegovo željo, dasi je položaj tedaj tak. da mi zamore sestanek z Winnetouvom prinesti pogubo.
Za.i a j >ctn pravzaprav umirajočemu tako hitro obljubil? Iz sočutja? Sk' ui.tovo. A bil je še drug vzrok, če tudi se ga sedaj ne zavedam; Win-i -'.a '.apravil name izvrsten utis. tak utis. kakoršnega mi ni napravil še i: i k di i druiri. Bil je z menoj jednake starosti in vendar veliko več! To sem za 'util takoj pri prvem pogledu. Resna, ponosna jasnost njegovega kot žali. et n . lik' _:a <M »-»a. mirna odločnost njegovega nastopa in vsakega gibljaja in bolestni dih jjoboke^a. zamolčanega trpljenja, kterega sem bral na nje-govi-n u laden':, lepem obrazu — vse se mi je takoj prikupilo. Kako spoŠt-1 v.. <• bilo držanje njeca in njegovega očeta! Drugi ljudje, bodisi beli ali rdei'-i. bi bili takoj planili nad morilca in ga pobili; ta dva pa ga nista sinatr. riti p..-i.-da vrednega in sta izredno zakrivala vse. kar se je godilo v : . ii'i>i. Kakšni ljudje smo mi napram njim! Tako sedim in premiš-1, -1. i. -11 is • d tem ko »i se drugi mastili z dobro pečenko pri ognji, dokler me Sam Ilaukensov glas ne prebudi:
"Kaj je vami, Sir? Ali niste lačni?"
"Ne jem."
"TakoSe vadite rajši v mislih! Rečem vam, da se ne smete navaditi t( _a. Tudi mene jezi, kar se je dogodilo, silno, toda -westman se mora pri-\aditi takih nastopov, Zapad se ne imenuje zastonj: "dark and bloody grounds", temno in krvavo zemljišče. Lahko vrjamete, da je zemlja tukaj l.a v-ak korak, ki ca naredite, s krvjo namočena; kdor ima tako občutljiv iio>, da tega ne prenese, naj ostane doma in pije sladkorno vodo. Ne jemljite tak" k srcu te dogodbe, pa dajte mi sem vaš kos šape; speči vam jo hočem!"
" Hvala. Sam; prav res ne jem. Ali ste se že zjedinili, kaj naj se zgodi z Rattlerjem?"
"Govorili smo že o tem."
"Kako kazen prejme?"
"Kazen? Ali mislite, da bi ga kaznovali?"
"Seveda mislim."
"A tako! Kako mislite, da to Izpeljemo? Ali ga naj pošljemo v San Francisco, New York ali Washington ter ca obtožimo umora?"
"Nesmisel! Višja oblast, ktera ca ima soditi, smo mi; sodi se po postavah zapada."
"Poglejte no. kaj vse ve greenhorn o postavah zapada. Ali ste prišli iz stare Germany, da igrate tukaj ulogo sodnika? Je li bil ta Klekih-petra
sorodnik ali vaš prijatelj ?"
4 4 Vsekakor ne.''
"Tu imate točko, za ktero se zre. Da, divji zapad ima stalne, posebne postave. Zahteva oko za oko, zob za zob, kri za kri, kot stoji v svetem pi-n u. i ' se j: zeodilo umorstvo, sme upravičenec takoj usmrtiti morilca ali pa ca ..Mati poroti, ktera obsodi in sodbo takoj izvrši. Na ta način se človek /■ ' bi zlih ljudij, kteri bi delali drugače poštenim lovcem velike preglavice."
• • Naj>ravimo torej poroto.''
"V ta namen mora biti tožnik."
"To sem jaz!"
"S kako pravico?"
"Kot človek, kteri ne trpi- «la ostane tako hudodelstvo nekaznovano."
"1 -m;, v! Vi govorite kot greenhorn. Kot tožnik zamorete nastopiti v dveh slučajih. Prvič, če je bil umorjeni vaš sorodnik, prijatelj ali tovariš. Drugi« pa zamorete nastopiti proti morilcu, če ste sami umorjeni, hi-hi-hi. Ali *te?" -	.
"Sam. zadeva ni taka, da bi se iz nje norčevali!"
"Ž - vem. že vem. To točko sem pridejal samo radi popolnosti, ker ima u norjeni na vsak način največjo pravico zahtevati, da se morilca kaznuje. Vi nimate vzroka biti tožnik; pri nas je prav isto; kjer pa ni tožnika, ni sodnika. l'o nobenem pravu se ne kaže potreba, izbrati poroto."
"Ali naj Rattler ostane nekaznovan?"
"0 tem ni govora. Le ne razburjajte se! Dam vam mojo besedo, da ga
plačilo zadene tako go!o\o, kakor gotovo doseže krogla iz moje Liddy svoj namen. Apachi bodo za to poskrbeli."
"Potem pa zadene tudi nas kazen!"
*1 Skoro gotovo. Ali pa mislite, da mi to preprečimo s tem, če ubijemo
Rattlerja ? Pri na- je, z nami bo vjet in z nami obešen. Apachi ne smatrajo batno njega za morilca; z nami bodo prav tako delali, če jim pridemo v roke."
"Tudi če se njega znebimo?"
"Tudi. Postrelijo nas brez vprašanja, ali je pri nas oni ali ne. Kako se ga pa hočete znebiti?"
"Zapoditi ga."
"O tem smo se tudi mi že-posvetovali, a smo prišli do prepričanja, da nimamo prvič te pravice, drugič pa — tudi če bi jo imeli — bi iz previdnosti ne napravili tega."
(Dalje prihodnjič.)
Bolečine v hrbtu in nogah
izginejo popolnima, ako se ud p ar krat nariba z
Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpellerjem
Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželali proti reuinatizmu, sciatiki, bolečinam na straneh, neuralgiji, bolečinam v prsih, proti glavo- in zobobolu. ^ I y V vseh lekarnah, 25 in 50 centov.
F. AD. RICHTER & Co.
215 Pearl St.	New York.
BRZOPARNTKI	>
francoske družbe, nemškega Lloyd* in Hamburg-ameriške črte, kteri v krat-kem plujejo iz New Torka v Evropo, j in sicer:
i
V Havre :
La Goscogne.. 9. avg. ob 10. uri dop.
La Bretagne. .16. avg. ob 10. uri dop. La Touraine. .23. avg ob 10. uri dop. La Savoie... .30. avg. ob 10. uri dop.
V Bremen :
Kaiser "Wilhelm der Grosse
7. avgusta ob 10. uri dopoldne. Kaiser Wilhelm IL	j
21. avgusta ob 6. uri zjutraj. ^
V	H amb u rg: Deutschland. .23. avg. ob 7. uri zjutr.
Za vsa druga pojasnila glede potovanja pišite pravočasno na FRANK' SAKSERJA, 109 Greenwich St., New Tork City, kteri Vam bode točno odgovoril.
--ooo--
Rojaki, kteri želijo z manjšimi stroški potovati v staro domovino, se lahko poslužijo parnikov Cunard- in Austro-Americana-črte, kteri plujejo direktno iz New Yorka v Trst in Reko kakor sledi:
Parniki Cunard-črte:
Slavonia... .28. avg. ob 11. uri pop.
Parniki Austro-Americana-črte:
Sofia Hohenberg.16. avgusta opoldne. Gerty..........25. avgusta opoldne.
Krasni poštni parniki raznovrstnih črt odplujejo iz New Yorka:
V	Antwerpen:
Finland----4. avg. ob 3.30 popoldne.
Zeeland____11. avg. ob 10:30 dopold.
Kroonland. .18. avg. ob 2.30 popoldne Vaderland----25. avg. ob 8.30 zjutraj
V	Hamburg:
Amerika..2. avg. ob 3. uri popoldne. Bluecber. .9. avg. ob 9. uri dopoldne. Aug. Victoria. .16. avg. ob 2. uri pop. Amerika......30. avg. ob 2. uri pop.
V	Rotterdam :
Noordam... .8. avg. ob 6. uri zjutraj. 1 N. Amsterdam 15. avg. ob 10. uri dop Statendam. .2p. avg. ob 10. uri dop. Ryndam----29. avg. ob 10. uri dop.
Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš uslužbenec na postaji, dovede k nam v pisarno in spremi na parnik brezplačno. Ako pa do-spete v New York, ne da bi nam Vaš prihod naznanili, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po številki 1279
Rector in takoj po obvestilu pošljemo našega uslužbenca po Vaa.
Le na ta način se je možno rojakom, ki niso zmožni angleškega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev v New Yorku.
Vožnje listke za navedene parnike prodajamo po isti ceni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnih družb.
PRANE SAKSER 109 Greenwich St., New Tork City.
Spominjajte m ob ranih prilika! naše prekoristne drnšbe it. Cirila U Metoda ▼ Lj unij ami! Mal poloti da: domu mm oltar I	(▼ d)
Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu ? Ciiicagi, II*.. kakor tudi rojakom po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni
saloon pri "Triglavu",
617 s. Center Ave., Chicago, 111.,
blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležano Atlas* pivo, izvrstni whiskey. Najboijft vina in dišeče smodke so pri meni na. razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool tablet.
Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča
Mohor Mladič, 617 So. Center Ave., Chicago, I1L
J
NAZNANILO,
Rojakom v Forest City, Pa., in okolici priporočamo našega zastopnika g. JOSIP ZALARJA ml, P. O. Box 547.
Dotičnik ima pravico pobirati naročnino za list in oglase ter po.šilja zanesljivo denarje v staro domovino po našem posredovanju.
V zalogi ima* veliko število raznih slovenskih knjig.
Uradue ure: vsak dan od 6. do ^S. svečer razun nedelj in praznikov v pisarni občeznanega hotela g. Martina Muhiča, Forest City. Pa.
Uredništvo in upravništvo.
"Glas Naroda."
NARAVNA
C A LIF 0 R N KJ S KA ViNA
NA PRODAJ.
Dobro črno In belo vino od 35 do
45 ceutov galona. Staro belo ali črno vino co centov
galona. Reesling 55 centov galona.
Kdor kupi manj kakor 28 galon vina, mora sam posodo plačati.
Drožnik od $».25 do £2.75 golona.
SUvovica po $3 galona Pri večjem noročilu dam popust. Spoštovanjem Stefan Jakše, P. O. Box 77,
Crockett, Contra Costa Co., Cat.
NAZNANILO.
Rojakom Slovencem rin Hrvatom, kteri potujejo čez Duluth, naznanjam, da sem se preselil z mojim saloonom, in sicer pravbli-zo kolodvora.
Moj SALOON se nahaja pod šZ 409 W. Michigan St., in je samo pol bloka oddaljen od kolodvora. Kadar prideš iz dipe, kreni na desno in si takoj pri meni.
Zahvaljujoč se za vso aosedanjo naklonjenost rojakov, se za nadalje najtopleje priporočam in vsa-komu najboljšo postrežbo zago tavljam.
S spoštovanjem'
JOSIP SCHARABON,
409 W. Michigan St., DULUTH, MINN.
NARAVNA
KALIFORNIJSKA VINA
NA PRODAJ.
Dobro črno vino po 50 do 60 ct.
galon s posodo vred. Dobro belo vino od 60 do 70 ct.
galon s posodo vred. Izvrstna tropavica od $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego IO galon naj nihče ne naroča, ker manje količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg na-ročniki dopošljejo denar, oziroma Money Order. Spoštovanj em
ct Nik. Radovich,
' V 594 Vermont St, San Francisco, Cat
Pozor! Slovenci Pozor! SALON«'
zmodernim kogljižčem.
Sveže pivo v sodičkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe pri meni čedno prenočišče za nizko ceno.
Postrežba točna in izborna.
Vsem Slovencem in dfugim Slovanom se toplo priporoča
IVIartin Potokar
564 So, Center Ave, Chicago, III.
4824 Blackberry Alleys
Uradne ure: vsak dan od A 7. do J S. ure, ter ob sobotuli do 8. ure zvečer.
F^rtink: Sakser,


Kje je najbolj varno naložen denar ? ?
Hranilnih ulog je: 22 milijonov kron.
Rezervnega zaklada je:
8 OO.OOO.— kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši slovenski denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejemi* uloge in jih obrestuje i>o Rentni davek plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar.
Za varnost vseh ulog jamči njen bogat zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost j» toraj tolika, da vlagatelji ne morejo nikdar iineti nobene izgube. To pripoznava država sama s posebnim zakonom in zato c. kr. okrajna sodišča nalagajo denar maloletnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki; Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA POSLUJE V SVOJI PALAČI V PREŠERNOVIH ULICAH.
CUNARD LINE
PARINIKJ PLUJEJO MED
TRSTOM, REKO IN NEW Y0RK0M.
SLAVONIA
CARPATHIA
PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KR0YU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA.
odpluje iz New Yorka dne 28. avgusta.
odpluje iz New Yorka dne 11. septembra.
odpluje iz New Yorka due 25. septembru.
. i	SLAVONIA in PANNONIA so parniki na dva vi-
jaKa. Ii parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra iu potnikom trikrat na dan pri mizi postrežena.	1
Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in
The Ciard Steaislij Co., Lil,
BOSTOIV:	MINNEAPOLIS:	CHICAGO-
12© Stat© St. Guaranty Building. 67, Dearborn ST.
STATE ST., NEW YORK.
ConpgDie Generale Tiansafianiip.
|Francoska parobrodna družba.l
DIREKTNA CRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INQMOSTA IN LJUBLJANE.
POSTNI PARNIKI SO:
"La Provence" na dva vijaka........
"La Savoie" „ ,, tt ........
"La Lorraine" „ tt Jf ........
"La Touraine" ,, ,, , "L'Apuitaine" „ „ „ ........
"La Bretange" .....................
"La Chamqagne" ...................
"La Gascogne"......................
.....14,200 ton, 30,0iu. konjskih moči.
____.12,oik) „ 25,0m i
.....32,000 ,, 2-v''
. . . . 10,' MHI .....11 M N il)
.....8,000
.....S.t'OO
..... 8.0' HI
12.1»' i Hi. M o 9,1 K It
9,00*1 U.U' 0
Glavna Agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK,
Parniki od pi nje i o od sedaj naprej lrdno ob četrtkih ob 10. nri dopoludue iz pristanišča št. 42 North Kiver, ob 3Iorton St., X.Y.
La Gascogne La Bretagne •LA TOURAINE •LA SAVOIE •LA PROVENCE
9. avg. 1906. *LA LORRAINE 13. sept. 1906. 16. avg. 1906. »LA TOURAINE 20. sept. 1906. 23. avg. 1906. *LA SAVOIE	27. sept. 1906.
30. avg. 1906. *LA PROVENCE	4. okt. 1906.
6. sept. 1906. *LA LORRAINE	11. okt. 1906.
Parnika z zvezdo zaznamovani Imajo po dva vijaka.
Mi W. Kozminski, generalni agent za zapad.
71 Deaborn St., Chicago, III.
AflSTRO-AMEBICAN Lil
Regularni potni parniki
"SOFIA HOHEINBHRG" odpluje 16. avg "GERTY" odpluje 2.5. avgusta. "OIULIA" odpluje 1. septembra.
v ;j2I'ii ortecl, New Vork
om» Trstom In Reko.
Najpripravnejša in najcenejša parobrodna črta v ^ Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljub- : ljane le SO centov. Potniki dospo isti dan na parnik, ko * od doma gredo.
Phelps Bros. C& Co., General Agents,
3 Washington St., New York.
«i
Naš zaapaik v Združenih državah je ie več let nag rojak
FRANK SAKSER,
109 Greenwich St* NEW YORK, N. Y.
6104 SaiAt Clair Ave. N. E., CLEVELAND, O.
Telefon 2034.
Frank Petkoysek
714-718 Market Street. Waukegan, 111.
priporoča rojakom svoj
^ S A U O O N, ^
v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina iu whiskey, ter ima na razpolago fine smodke.
V svoji PRODAJALNICl ima vedno SYeze.'groee-rije po nizkili cenah.;
Pošilja denarje v staro domoTino Eelo hitro in ceno; v zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v New Yorku.