k ^ ^'HIIIH-,
§ Mmilllih |
5 f>/////#«.. ^
', »Hilli- 1 W,
■;«/>'. ■ TJ&
Slovenskim pevcem,
zbranim
dne 27. junija 1897. le^a v Ljubljani
Slavi Vas rod, da \ am izpriča, Kako molči srdit vihar,
Ki brata zoper brata žene,
Če vsi iz misli, duše ene Za višnjo dvignemo se stvar1 Oj', to je zopet jasen dan Po toliki, moreči temi,
Ko z dlanjo spet se sklepa dlan In brat se druži z brati vsemi1 Naj ne mini ta dan kot san !
Kot v sanjah pač Sloven sloji Osupel siromak se čudi,
Da tak se zlat mu prizor nudi Je li porok nam boljših dni> Morda. — A pevci vrli Vi,
Ki danes v beli ste Ljubljani Vzajemno kakor bratje zbrani,
Vi takšen ponesite glas Iz mesta v trg, iz trga v vas, Da še živi jedinost zdušna,
Ljuba v do doma nerazrušna, Kadar nam govoriti sme ()dkrito, brez strahu — srce !
In to srce Vi vsi imate:
Srce za dom, za rodne brate, Zato pa glas je Vaš iskren,
Da sluša ga strmeč Sloven! —
Po zraku plapola zastava, Mi kličemo iz dna srca : »Držite krepko prapor ta Za dom, za rod! Log z
/. Funtck
/tsr5 •, o)
J ■UlmuyV
■SMS
Neodvisno slovensko krščanskosoeijalno glasilo.
Štev. 20.	V	Ljubljani,	dn6	26.	junija	1897.	Letnik	II.
»Slovenski List11 izhaja vsako soboto. — Naročnina mu je za vse leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za Četrt leta 1 gold. Posamične Številke se prodajejo po 7 novC. — Dopisi pošiljajo naj se uredništvu „Slovenskega Lista'1 v Ljubljani. — Nefrankovanl dopisi se ne sprejemajo; rokopisi se ne vraCajo. — Naročnina, reklamaoije in oznanila naj se pošiljajo upravniStvu »Slovenskega Lista11 v Ljubljani, Resljeva cesta Stev. 5. — Oznanilo in poslanloe se računajo po ceni, navadni v Ljubljani.
Dobro došli, bratje I
Spomeniki grozne nesreče, kupi podrtih hiš in lesenih podpor, izginjajo iz našega deželnega stolnega mesta. Ponosno se že dvigajo iz tal lepe nove stavbe, krasne palače. Vse ulice se prenavljajo, uravnavajo in kinčajo. Vse hiti za napredkom. Stara Ljubljana hoče biti prerojena prestolnica bodoči Sloveniji.
O, da bi pač res bila bela Ljubljana lepa zunaj in znotraj! Toda nekaj nas straši in žalosti. Upokojila se je zemlje jeza, ni se pa še pomiril na njej bivajoči narod. Še divja nepotrebni boj med sinovi jedne matere, ki bi vsi prav lahko okušali, kako dobro in prijetno je, ako bratje v miru skupaj žive.
Strašni so nasledki tega potresa, namreč narodnega boja: razdor ljubezni med brati, razdor v verskih čuvstvih in moralnosti, umor nekdaj tako kipečega slovenskega rodoljubja, razdejanje na našem političnem, gospodarskem, kulturnem in slovstvenem polju. Naj nam nihče ne zameri, da v tem slovesnem trenotku, ko se pripravlja Ljubljana za narodno slavnost, kažemo na razvaline. To delamo le z iskreno željo, da bi se ne dvignila Ljubljana samo na zunaj, ampak tudi znotraj, ne samo hiše, ampak tudi
—	narod.
A po koncu glave, ne obupujmo! Že se bližajo prijatelji, ki potolaži nesrečnike, in nam prenovi Ljubljano. Že hite iz vseh slovenskih pokrajin vneti rodoljubi na narodno slavnost, goječ v nedrih vsi jedno željo, noseč v srcih vsi jeden plam: željo miru med brati, plam vseslovenskega rodoljubja. Zaplapolajte narodne trobojnice z radostjo nasproti tem našim prijateljem in bratom ! Tu so ponosni zastopniki neštevilnih društev kranjskih, da se udeleže vzajemno z Ljubljančani narodne slavnosti o blagoslovljenju zastave pevskega društva „Ljubljane“. Tu so slavni junaki koroški in štajarski, ki se kakor levi bor6 za naše svetinje proti staremu, a vedno hujše naskakujočemu sovragu na severu! Tu so narodni mučeniki z obal jadranskega morja, katerim tem bolj raste srčnost, čem bolj jih zatira krivični sosed na zapadu. Tu so naši zavezniki z juga, vrli bratje Hrvatje, ki nočejo delati nečasti slavni zgodovini svojih pradedov, ampak se neustrašeno bore za krst častni in svobodo zlato.
Tu obnavljajo odlični zastopniki čeških društev staro in naravno zvezo češke in slovenske krvi, zastopniki onega idealnega in čilega bratskega naroda, ki tako ponosno dviga prvi prapor slovanske vzajemnosti.
Dragi bratje! Vam vsem kliče danes slovenska Ljubljana s kipečim srcem: Prisrčno nam pozdravljeni! Dobro došli! Poljubijo naj se
Tržaškim Slovencem o prihodu v Ljubljano.
Pozdravljeni srčno bodite,
Ki k nam od Adrije obal
V	srce Slovenije hitite,
Kjer narod se bo združen zbral,
Da se ob svoji pesmi tu ogreje,
Da prapor društvu našemu zaveje.
Oj, tam pri Vas vihar razsaja,
Večkrat morja besni valovje,
Slovansko jemlje Vam bregovje,
Potaplja se nesrečna raja.
A bolj, kot ta vihar, buči,
Razsaja boj strasti!
Na Vaši zemlji tujec Vam Pravic ne da,
Potopil Vas najraje bi Na dno morja.
A Vi ste žilav, krepek rod!
Kot mož j edini ste, bodite,
In svetu vsemu pokažite,
Kdo tujec je, in kdo gospod!
Iz boja greste v kraj miril----------
Mirti? — O, danes vsaj naj boj potihne,
O, danes duh sovražni naj izdihne!
Obljubi slogo in ljub.-lv Bogu,
Pozabi, narod, bratomorne boje,
Ko vzprejmeš rod, ki tolikanj trpi,
Teptane brate svoje!
Vaše in naše zastave v znak, da poljublja brata brat. Mila pesen nam oblfiži in združi razburjena in razdvojena srca, potem ostane bela Ljubljana vsi slovenski domovini srce in ponos. Ob mogočnih glasovih tolikih pevskih zborov in krasnih naših pesnih naj se vnamejo vsa slovenska srca za plamteče rodoljubje, za sveto našo stvar.
Bratje, podajmo si roke v trdno, večno zvezo! Mož ob možu stojmo za blagor in svobodo mile domovine! Na delo v nerazrušljivi solidarnosti in bratski slogi!
Naprej zastava Slave!
Proč z „zvezo“I
Zaradi slovenskonemške zveze v deželnem zboru kranjskem se nočemo pričkati z „Naro-dom“. Njega ne moremo o kvarnosti in nenaravnosti te zveze prepričati, ker je glasilo dr. Tavčarja, kateri je prav oni junak, ki je s cinično roko pretrgal program narodne stranke ter, naj si bode vsled osebnih ambicij, ali vsled lahko-mišljenosti, potegnil slovenske poslance, voljene na ta program, v „ zvezo Bilo bi preveč, ako bi zahtevali, da v lastnem glasilu zataji svojega političnega otroka. Naša razmotrivanja o slov.-nemški zvezi veljajo tedaj razsodnemu slovenskemu razumništvu na Kranjskem v premislek, ali naj se da ono še v bodoče zlorabljati v take drzne „ eksperimente" v k var in sramoto Slovenstva.
Mi stojimo na podlagi resolucij, katere je sklenil shod zaupnih mož v Ljubljani 1. 1894. Narodni, gospodarski in socijalni program, kateri se je sklenil na shodu, je dober in podpišemo ga še danes z obema rokama. Zahtevamo le. da se v vsem svojem obsegu izvršuje, da se delovanje uravna po programu, ne pa, da se sklene program v slepilo javnosti, da se izvoli izvrše-valni odbor, ki ničesar ne izvršuje, ampak le nekateri vplivni prvaki, kateri se hočejo prištevati narodni stranki, delajo politiko na svojo roko, politiko, ki je v dijametralnem nasprotstvu s programom.
Oglejmo si jedno točko tega zaupnega shoda, ono, ki obravnava o državnozborski koaliciji. Poročevalec o tej točki, g. A. Koblar, je ob fre-netičnem odobravanju obsojal zvezo slovenskih poslancev z nemškimi liberalci kot slovenski misli kvarno. — Komaj leto pozneje pa zataje tisti gospodje, ki so sklepali ta program in ga odobravali, svoje prepričanje in vtihotapijo v deželno zbornico slovensko-nemško koalicijo proti
—	Slovencem.
V	državni zbornici vstopili so slov. poslanci v koalicijo vsled nekakega fait accompli, ki se je sklenil vsled Taaffejevega predloga za volilno
Pozdrav naj prvi Vam doni!
Dom A neznani so pozdravi,
Besneča Vas druhal črti,
To boji pričajo krvavi.
Zato med brate prihitite,
Gorjč med nami pozabite,
Na naših prsih se spočite!
Če tam se kamenje Vam suje,
Tu cvet naj venča Vam glavž,
Tu težko slednje pričakuje Odkrito Vas src6.
Tako pozdravljamo Vas mi!
In Vi?
Od tam, kjer hud vihar besni, Ljubezen bratska še živi,
Od tam nam ognja prinesite,
Med nami iskro zanetite Za skupno sveto stvar,
Za boj med brati pa — nikdar! Slovenska pesem Vas bo navdušila,
Za sveto delo Vas bo podkrepila,
S seboj ponesli bodete spomine--------------
In ko črti Vas spet sovražnik kruti, Središča spomnite se domovine,
Ki z Vami čuti!
O,	da enkrat na dnu srca Ponesli bi spomin i ta:
Da so ljubezni in miru,
Da so zahvalni spev Bogu Zapeli bratje vsi jedini
V	korist Bogu in domovini!
preosnovo in so, po lastnem zatrjevanju, bili vsaj deloma primorani vsled njim danih obljub za osnovo kranjske in celjske gimnazije vstra-jati v tej nenaravni zvezi. Nadalje se mora pomisliti, da tvorijo slov. poslanci v državni zbornici neznatno manjšino in bi moč nemškega vpliva v koaliciji tudi s svojim izstopom iz koalicije ne bili zmanjšali.
In vender so resolucije slov. zaupnega shoda tako odločno grajale tistih poslancev postopanje, ki so se dali upreči v tako nenaravno zvezo in se pregrešili proti vseslovenskim interesom. Koliko bolj odločno moramo v smislu teh resolucij grajati postopanje deželnih poslancev narodne stranke, da se zvežejo z nemškim nasprotnikom proti — Slovencem! Za nas, kakor za vsakega, kdor ima zdravo pamet, je jasno kakor beli dan, da se je s tem činom očitno kršil sklenjeni program, in mi, ki nasprotujemo tej koaliciji v deželni zbornici, se le držimo narodnega programa, z Nemškutarji zvezani slovenski poslanci pa nimajo nikake pravice več, prištevati se narodni stranki.
Znano jo, da so svoj čas tudi Klunovci v deželnem zboru iskali iz osebnih ozirov pomoči pri Nemcih, kar je tudi naj večje graje in obsodbe vredno, toda sedaj je na dnevnem redu druga izdaja naše narodne kratkovidnosti in s to se moramo pečati.
Pa idimo dalje!
Slovenci sn.o mal narod, niti poldrugi milijon nas ni. Obkoljeni smo od treh stranij od tujega življa, ki nas gospodarsko in kulturno zatira. Nevarnost za obstoj slovenskega naroda je velika. O tem nam pričajo glasovi, ki prihajajo dan na dan od meji Velika slov. občina Št. Ilj v Slovenskih Goricah je padla nemški gospodarski premoči v roke. Slovenska Koroška se bori za svoj slovenski značaj z zadnjimi silami in na Primorskem bijejo Slovenci boj za življenje in smrt. Tak je položaj! Ni treba biti pesimist in vender lahko rečemo, da sčasoma naši bojevniki ob mejah drug za drugim podležejo, in da pride lahko čas, ko bodo po teh obmejnih krajih naši le — grobovi. Toda do tega ne sme priti in ne pride nikdar, ako bode iz središča Slovenstva, s Kranjskega, dotakala na periferije zdrava slovenska kri, ako bodemo v pravem slovenskem rodoljubju dajali moralno in materijalno podporo obmejnim Slovencem. Ako se pa za hrbtom slovenskih bojnih vrst, ako se v beli Ljubljani na ta ali oni način vežemo z nasprotnikom Slovenstva proti slovenski stranki, ko bi morali vso svojo moč osredočiti na samoobrambo proti ptujemu elementu, je to grozno pohujšanje in nepremišljenost, ako ne naravnost premišljeno izdajstvo.
Izreki Gustava Eima.
Po Havličku je bil naj večji češki politik nedavno umrli Gustav Eim. Nekdo je izbral iz njegovih člankov najlepše stavke in izreke in jih priobčil v podlistku ^Narodnih Listov." Nekatere izmed njih naj poda »Slovenski List“ svojim čitateljem:
Kdor se ne zna braniti, je izgubil pravico živeti.
Življenje je veriga kompromisov.
Kakor vestalski plamen, tako ne sme ugasniti v srcih človeških ideal in srce mladine je izvoljen njegov oltar.
Usoda naroda češkega ni odvisna od vlade, ampak od činiteljev v njem samem, blaginja in sreča, trpljenje in škoda narodova ni v rokah kakega ministra.
Zmaga se pridobi danes z jekleno vstraj-nostjo, zvestobo k načelom in porabo vseh zakonitih pripomočkov obrambe.
Pravica je vedno priprosta in jasna. Samo krivica potrebuje velikega aparata zofizmov.
Resolucija je omnibus, v kateri se vse tlači, kateri pa nikamor ne pride.
Doslednost in zvestoba v načelih sta dve težki torbi za te, ki stopajo kvišku, brez torbe pa gori umirajo gladu in žeje.
V	teh resnih časih narodne samoobrambe se s koalicijo nemških veleposestnikov in poslancev narodne stranke vežejo in zasužnjujejo moči narodnih bojevnikov v boj proti katoliško-narodni stranki, s to koalicijo se dela še višja meja med slovenskima kranjskima strankama, koalicija je, naravnost rečeno, klin, ki se zabija v slovensko deblo, da se razkolje v prilog Nemštvu! —
Pa tudi ne glede na program, ne glede na druge izvenkranjske Slovence, ne glede na po-mirjenje duhov na Kranjskem, moramo še iz drugih čisto lokalnih ozirov obsojati in izpodbijati to slovensko-nemško zvezo.
Vsled koalicije v deželnem zboru postali smo v Ljubljani v narodnostnem oziru skrajno popustljivi, prizanesljivi, da celo indiferentni. Mi ne propagiramo narodnega šovinizma, a toliko mlačni vender ne smemo biti, da naj mirno prenašamo, kako Sildmarka dola propagando celo po Ljubljani, ona Siidmarka, ki nabira denarje za odkup slovenskih posestev na slovenskih mejah, ona Siidmarka, ki dela po Bismarkovem reCeptu na gospodarsko uničenje slovenskega življa. — Tudi plavice so našle pod okriljem slovenskonemške zveze ugodna tla, in kakor se na naši strani slovensko navdušenje ohlaja, tako rase na drugi strani velikonemški duh. Pa kaj to, kaj ne gospod doktor, to so otročarije! A v spomin vam kličemo nemško prislovico, ki pravi: „Es liegt oft ein tiefer Sinn im Kinder spiel.w <—
Slovensko-nemška zveza pa je nenaravna in kvarna tudi slovenskemu narodnogospodarskemu napredku.
Vsa gospodarska moč v Ljubljani in drugih industrijalnih krajih Kranjske je do malih izjem v nemških rokah. Ako hočemo narodno eksistenco osigurovati, moramo narodnogospodarsko moč krepiti in to je jedino le mogoče proti nemški gospodarski premoči, nikdar ž njo. Menite
li,	gospoda, da bodo vaši zavezniki mirno prenašali, ako ustanovite konkurenčno stavbinsko podjetje slovensko proti stavbinski družbi kranjski, ako napravite delniška industrijska podjetja, in podpirate dosledno in izključno le narodni obrt?
Da, gospoda, tukaj so vam vezane roke. To čuteč, vprašamo vas, ali je samo slučaj, da se je osnova slovenskega stavbinskega društva razbila in da kranjska stavbinska družba, kateri načeluje baron Schwegel, dobiva zadnji čas skoraj vse delo, katero oddajajo slovenski javni zastopi? Vprašamo vas, zakaj oddajate vsa večja lončarska dela jedinemu nemškemu obrtniku, ki je v Ljubljani, zakaj ne kakemu Slovencu, katerih je vse polno?
Ta vprašanja stavimo posebno g. županu Hribarju v premislek, da se ne bode več razvnemal za gospodarsko zvezo z Nemci, in od njega pričakujemo, da bode izvajal po svoji razsodnosti iz tega konsekvence. Zanašamo se toliko bolj, ker se je ogrel zadnji čas za industrijska
Potrpljenje je naj večja politična Čednost narodova.
Nikjer ni prorokovanje tako nehvaležen posel, kakor v politični meteorologiji.
K resnemu delu se spodobi tudi resna beseda. Vsi brez razlučka smo na tihem odgovorni za usodo naroda. Nikdo ni tako majhen in neznaten, da bi ne mogel koristiti ali škodovati. Ne samo ti, ki so zastopniki v družbah, ampak tudi ti, ki delajo s peresom ali živo besedo.
Višino gore ni mogoče soditi na podnožju. Tudi imenitne može moremo soditi le v daljavi. Mnogo, kar se vidi v bližini veliko, se v daljavi skrči, in kar se danes komaj vidi, raste v daljavi.
Vsi hodimo po glavah prednikov, brez teh bi ne bili tam, kjer smo; vsaka nova doba uniči ono prod njo in ne uide sama pogubi sledeče.
Niti najjasnejši-duhovi in najplemenitnejši možje niso brez slabostij in napak svoje dobe.
Nikdo se ne more zavarovati z gotovostjo na jutri. Tako je v politiki in v zasebnem življenju. Nepričakovan dogodek more uničiti vse priprave in račune.
podjetja, ki so naperjena zoper gospodarsko premoč nemških zaveznikov.
Nadalje je zveza s kranjskimi Nemci nenaravna iz socialnopolitičnih ozirov. Kranjski Nemci reprezentujejo povsod, koder so pomešani s slovenskim ljudstvom, ono odrevenelo men-šestersko nemškoliberalstvo, katero se pri omejenih političnih pravicah ljudstva in svojih predpravicah jako zadovoljno čuti. Narodna stranka pa hoče v smislu svojega programa razširjenja političnih pravic ljudstva, omejenje predpravic veleposestva in miren, zdrav socijalen razvoj v smislu krščansko-socijalne preosnove. Na vse to je stranka vezana po svojem programu, in ako jo možem, ki hočejo voditi stranko, program kaj več, kakor kos papirja, ki se vtakne v žep in pri priliki porabi kot zavitek kranjski klobasi, tedfij se nikdar ne morejo vezati s stranko, katere stremljenje je v dijametralnem nasprotstvu s programom narodne stranke.
Se imamo dokazov, ki govore zoper to zvezo, a mislimo, da smo za razsodnega človeka povedali zadosti. Razsoden človek mora nam pritegniti, da je ta „zveza“ kvarna sploh, v sedanjih razmerah pa za Slovence naravnost pogubna, in ako hočemo Slovenci obstati, mora pasti zveza,
»Narod “ se seveda trudi, da bi rešil „zvezo“, katere se vsi rodoljubi, katerim še ni „Slov. Narod11 glave zmešal, sramujejo. Pripoveduje namreč o nekih vspehih, katere je narodna stranka priborila vsled zveze. Na to le kratek odgovor. Ako je dr. Tavčar kremenit slovensk značaj in previden politik, skusil naj bi bil pogajati se s poslanci slovenske katoliškonarodne stranke in stavil iste pogoje, kakor Sch\vegelnu,
— Andreju Kalanu. Morebiti bi bil dosegel zaradi gledališča in dekliške šole tudi tiste ugodnosti, kakor pri Schwegel-nu. Tudi zaradi Pfciferjevega predloga bi bilo tako, kakor je sedaj, kajti nemški veleposestniki bi bili itak vsled svojega mišljenja glasovali proti temu predlogu, ako ste ž rijimi v zvezi ah ne. — Toda recimo, da bi bila vaša pogajanja s „klerikalci" brezuspešna, imeli ste potem še vedno časa, da uravnate svoje postopanje, da varujete svojih volilcev in slovenske kulture koristi. Ako bi pa bila katoliško-narodna stranka stopila za vašim hrbtom z Nemci v dogovor, tem bolje bi bilo za vaša strankarsko korist, ker bi potem lahko in opravičeno kazali vi na črne brezdomovince. Sedaj sev6da pade to očitanje na — vas.
Sicer pa slovensko-nemška zveza v dežel nem zboru ni prinesla nič drugega pozitivnega, kakor da je Tavčar deželni odbornik, Schaffer član dež. šel. sveta, narodni odpadnik Schwegel pa faktični voditelj kranjske politike. Vse spoštovanje pred talentom barona Schvvegelna, ali, če se spominamo uničevalne obsodbe, katero je v proroškem duhu izrekel svoj čas ženijalni Auman nad dijakom Žvegljem, ne moremo z mirnim srcem položiti usode kranjskih Slovencev v njegove roke in še enkrat ponavljamo: Proč z nemško koalicijo, proč s to spako, ki se cinično reži slovenskemu rodoljubju v obraz!
Izvirni dopisi.
Iz Škofje L/Oke se nam piše: Zminec se je ločil od mesta in je postal samostojna občina. V dneh 14., 15. in 18. t. m. sta imeli obe občini, zminška in mestna, občinske volitve, Vdeležba je bila kaj slaba; noben odbjrnik ni dobil nad 20 glasov. Pokazalo se bode, kako bode novi odbor zastopal koristi mesta. Zadnji čas je, da se za Loko kaj stori. Obžalujemo pa, da sta bila le za namestnika voljena dva domačina posestnika, ki sta bila dosedaj v odboru.
— Zelo bodemo pogrešali gosp. Ivana Gusela, katerega smo pokopali dne 23. t. m. Lepi pogreb je kazal, kako je bil mož spoštovan. Kot lesni trgovec je dajal ljudem mnogo zaslužka. Plačeval je toliko davka, da je imel v mestnem zboru virilni glas. Jedna misel mi pri pogrebu ni hotela iti iz glave, ko sem gledal ob pokojnikovi gomili zastopane vse stanove in vse slovenske stranke, namreč: Zakaj najdemo Slovenci medsebojno vez še-le pri gomili?
Iz Gorenjske doline. („Reichspost“ in »Slovenski List.") Ko se je ustanovila na Du-
 __________________________________  Stran	209.
naju „Reichspost“ ter postala pozneje dnevnik, je imela takoj tudi na Slovenskem mnogo somišljenikov. List ni imel samo pristnega dunajskega humorja, ampak bil je tudi proti Slovanom objektiven. Zlasti kar se tiče tužne Istre, prinašal je vedno izvrstne dopise in članke, ki so bili odločno za Slovane in so pobijali ondotni vladni zistem. Toda časi so se spremenili. List se je utrdil, in gotovo nima vsaj med Slovenci noben nemški politični list toliko naročnikov, kakor „Reichspost.“ Kakor bi pa sodili iz pisanja zadnjih časov, se list prav nič ne ozira na to, da ima mnogo naročnikov Slovanov. — Znano je namreč, da krščanski socijalisti dunajski veliko trpfi pod terorizmom nemških nacijonalcev. Marsikaj morajo storiti, česar bi ne storili, ko bi se ne bali za mandate. Toda pozabiti ne smemo, da je „Reichspost“ vedno povdarjala »krščansko pravičnost.11 Kdor pa količkaj pozna list »Reichs-P°st“ in dunajske kršč. socijaliste, reči mora, da do Slovanov ne poznajo „krščanske pravičnosti. KakO so postopali za časa celjske afere, je znano vsem. Čehi na Dunaju ravno tako ne dobe „češke šole“, ko vladajo antisemitje, kakor poprej, ko so bili na krmilu liberalci. Sedaj polagajo na Dunaju nove cevi za plinovo razsvetljavo, a naročili niso strojev in potrebnega že-lezja iz čeških tovarn, ampak pri Židu — Rot-šildu. Da bi rešili celjsko nemštvo, predlagal je nekdo v dun. mestnem zboru podporo za nemške dijake in vsprejet je bil predlog soglasno. Kakega mišljenja so pa z ozirom na jezikovne naredbe, je tudi znano. Župan dr. Lueger je sklical izvanredno sejo, da so protestirali proti kračenju nemških pravic, in sklenili so poslati cesarju deputacijo, da naj bi prosila preklica teh naredb. „Reichspost“ je založila brošuro : „Die Spradienverordnungen", ki naj bi hujskala ljudstvo. O priliki govora dr. Gregorčiča o istrskih razmerah prinesla je samo kratko poročilo o njegovem govoru, a konečno ni izpregovorila niti jedne besede za nas! Sam „Slovenec“ je priznal, da nam je izmed dunajskih časopisov prijazen jedini „Vaterland“; in »Reichspost" ima vkljub temu toliko naročnikov med nami! Ali smo res tako neprevidni, da podpiramo nemški nacijonalizem ? Izgovarja se znabiti kdo, da ima „Reichspost“ zato, da se natančneje informira
o	drž. zboru in sploh o dunajskih razmerah. Dobro! A zato ni treba imeti „Reichsposte.“ Ali naj se uredniku, nemškemu nacijonalcu Opitzu pov6, kdo ser njegovi naročniki, ali naj se pa pokaže odločnost v tem, da se list odpovč.
Konečno še nekaj besedij o »Slov. Listu11. List je v mnogih krajih priljubljen, a poznajo ga še vse premalo. Samo osebna antipatija, ali pa predsodki so krivi, da ga mnogi sodijo, ko ga še brali niso. Listu samemu, da bi mogel kdo kaj očitati! Ali ne izpolnuje v polni meri svoj krščanskislovenski program? In zakaj v tistih krogih, kjer bi dosledno moral najti podpore, ni priljubljen ? Zato ker je neodvisen! »Sl. Narod" je bil toli dobrohoten, da je vštel naš list med „klerikalni trifolij", vtaknil ga med „Slovenca“ in „Kat. Obzornika". Ako je vse dobro, iz česar se „Narod11 norčuje, gospoda, naredite logičen sklep in povejte enkrat odkrito svoje mnenje o listu, kateri je po mojem mnenju najboljši izmed vseh slovenskih listov. Pa tudi kar se tiče „Reiehspošte“, je treba enkrat odločno pot nastopiti. Kdor ima le količkaj slovenskega duha v sebi, ta ne more podpirati tacega lista. Vzemite si za vzor „Primorski List". Ta dosledno pobija „Eco", glasilo katoliško biti hotečih Italijanov. Le ako bomo odkriti in odločni tudi nasproti takim, ki oznanujejo krščansko pravičnost, — potem nam je upati boljše bodočnosti. Toda vrnimo se k „Slov. Listu" nazaj,! Ali ne izpolnuje ta list popolnoma tisti socijalni program, kakor ga ima dunajska »Reichspost" ?
—	Bodimo dosledni in ne pozabimo, da nam Nemec skoro ne more biti pravičen. Dovolj skušenj nam to spričuje.
Da pa ne bo zamere na nobeno stran, da se nam ne bo očitalo, da napadamo nemške kršč. socijaliste, povemo odkrito, da smo le proti sedanjemu nacijonalnemu toku, v katerega je zabredla antisemitska stranka in ki naši narodnosti ni pravičen. Priznajmo njihove zasluge za
Stran 210.
SLOVENSKI LIST
Letnik II.
razvoj krščanske zavesti, toda nikdar ne pozabimo, da smo tudi — Slovenci!
Iz Celja. (Veliki tamburaški koncert), katerega je priredil „Celjski Sokol" v nedeljo dne 20. t. m. v krasnem »Narodnem Domu" celjskem, smemo prištevati med najlepše narodne slovnosti. Da^e je veselica tako izvrstno obnesla, zahvaliti se moramo izvrstnosti glasbenih proizvodov, v prvi vrsti pa harmoničnemu sodelovanju vseh narodnih krogov in stanov. Prihiteli so rodoljubi iz vse okolice in deloma tudi sodelovali pri koncertu. Pohvalno nam je omeniti narodnega ženstva, katero je nastopilo v tamburaških čepicah, in pa g. dr. B. Stuheca, ki je drage volje prevzel jedno točno glasbenega večera in s svojim lepim baritonom očaral navzoče. Pel je namreč prvikrat uglasbene balade našega pesnika Aškerca. Kompozicija je izvrstna in narejena popolnoma v duhu pesnikovem, tako, da vsak glas izraža pomen besede. Pevec, kakor zbor sta žela obilno pohvale, sosebno pa dirigent zbora g. dr. Š u k 1 j e, ki je s požrtvovalnostjo, katero more edino poroditi le narodno navdušenje, vodil vse predpriprave in zbor. Južnošta-jarski Slovenci smejo ponosni biti na tak večer, Slovenci v obče pa na tako vrle narodnjakinje in narodnjake. Velika dvorana je bila polna odličnega občinstva, tudi iz Ljubljane smo opazili dva gospoda.
Ta večer nam je kazal, da ima Celje mnogo narodnega življa, ki hoče neustrašeno stati na braniku slovenskem. Toda obmejni Slovenci imajo veliko težje stališče, kot središče, ker sovražnik jim stoji v močnejšem številu nasproti. Zaradi tega pa ne sme središče skoraj izključno prepuščati narodnega dela periferiji, ker moči le nekoliko časa v takem boju vstrajajo. Treba je obmejnim Slovencem duševne in gmotne opore.
V	živem spominu so štajarskim Slovencem še predstave dramatičnega društva v »Narodnem Domu" celjskem in le želeti je, da bi se take predstave še večkrat in sicer na raznih krajih ponavljale. Tudi druga društva, kakor »Glasbena Matica", naj bi napravljala izlete v periferijo, saj za probujo narodnega življa bi bilo veliko pridobljeno. O tej ideji govorilo se je ta večer veliko in mi jo priobčimo z željo, da bi jo merodajni faktorji uvaževali in izvrševali, kajti ideja, katera mora vezati vsa društva, naj že goj6 to ali ono stroko, je in bo narodna, in te ideje se mora vodstvo držati, ako hoče, da važna društva dob6 vseslovensko lice. Toraj narodnjaki, na delo, in podajmo si vsi roke v bratsko vzajemnost! Bog in narod!
Iz Gorice nam dohajajo pritožbe o terorizmu, pod katerim trpe slov. bogoslovci v goriškem semenišču. Naš dopisnik nam sporoča, da jim je sedaj prepovedano čitati sploh slovenske časopise brez razlike, ne pa laške. Vzroki, ki so privedli višje k takemu koraku, se nam zdč popolnoma ničevi. Kje naj bogoslovec zv6, kaj se godi na Slovenskem, ako ne iz časopisa? In celo sedaj, ko so na Goriškem tako razmere napete! Bojimo se, da je vzrok tej prepovedi to, da je duhovščina goriška politično zrela in je-dina. Morda vladi to ni ljubo. Kar je pa pri tem najbolj krivično, je to, da je pa laškim bogoslovcem vse dovoljeno! Taka pristranost nasproti slovenski narodnosti je obsoje vredna in treba je, da se proti takemu postopanju energično nastopi. Ako to ne bo zadostovalo, po stregli bomo še z drugimi, zanimivejšimi podatki!
Politiški pregled.
Pomnoženje uradnikov pri sodiščih. Ju-
stično ministerstvo je izdalo ukaz, s katerim se pomnože pisarniški uradniki pri sodiščih za 1493 oseb in sicer pride: 1 v Vlil., 464 v IX., 747 v X. in 281 uradnikov v XI. plačilni razred. Precej se bode sistemizovalo 1225 novih mest.
Katoliški Čehi. Na shodu katoliško-poli-tičnega društva za Češko v Vlasimu je predsednik grof Schonborn odobraval postopanje združenih čeških strank. Rekel je, da so Čehi kot katoličani dolžni skrbeti za to, da jih vodijo tudi v javnem življenju verska načela. V poli-tiškem oziru stoje katoliški Čehi na stališču zgodovinskega državnega prava in popolne jedna-
kopravnosti vseh narodov v državi in so v tem oziru s sedanjimi zastopniki češkega naroda jedini. Zato z veseljem pozdravlja složno delovanje čeških zastopnikov in večino desnice v državnem zboru.
P. Stojalovski je nekoliko obolel, a vender dobro biča socijalne demokrate v listu »Wieniec polski". Njih poslancem očita, da jim ni mar pozitivno delo, marveč le hujskanje ljudstva. — „Da, Stojalovski je tudi postal nazadnjak", poreko kmalu razdirajoči življi, katerim se zadnje dni v posebnih člankih pridružuje »Slov. Narod".
Pri papežu je postavila Rusija novega poslanika, Čarikovega. Zagotovil je pri nastopu službe sv. Očeta, da želi ruski car stati v dobrih razmerah z rim3ko stolico in svojimi katoliškimi podložniki.
Angleško. Velikanske slavnosti so se vršile minoli teden na Angleškem, ko je obhajala dne 22. junija kraljica Viktorija šestdesetletnico vladanja. Kraljici kraljic so čestitale brezštevilne deputacije iz vseh delov sveta. Duševno in gmotno se je pod njeno dolgo vlado povzdignila Angleška. Podvojili so se državni dohodki, zmanjšal se je za tretjino državni dolg, povzdignili sta se kupčija in obrtnija in prirasle so v Indiji tako prostrane dežele, da zaostajajo za Angleško vsa cesarstva sveta. Viktorija je plemenita gospa in umna vladarica. Angleško ljudstvo pa je preveč nagnjeno k sebičnosti in zaradi tega je zlasti nam Slovanom malo simpatično.
Kralj sijamski na Dunaju. Kralj Kulalong-korn iz Sijama je prišel dne 22. junija na Dunaj. Vsprejeli so ga v cesarskem dvorcu z veliko častjo, Dunajčani pa z veliko radovednostjo. Kralj je bogat in vozi saboj veliko zlate posode. Samo »zlate ure" pa ne pozna. Na Dunaju vstaja ob desetih in hodi spat ob štirih zjutraj.
V	Ameriki se je osnovala nova država. Ime ji je: republika Srednja Amerika. Pet prostih držav se je dne 15. t. m. zjedinilo v jedno, namreč: Honduras, Nicaragua, San Salvador, Costarica in Guatemala. Nova država je za tretjino manjša, nego Avstrija, in broji okoli tri milijone prebivalcev.
Domače novice.
S I. julijem bode »SLOVENSKI LIST“ začel izhajati po dvakrat na teden, namreč v sredah in sabotah. Naročnina se zaradi tega ne bode nič zvišala. Do konca decembra t. I. stane list 2 gld.
Osebne vesti. Gosp. Fran Finžgar je imenovan c. kr. profesorjem na moškem učiteljišču v Kopru — Imenovani so bili: Gg. davkar Anton Orehek in davčni kontrolor Gabrijel Reven glavnima davčnima kontrolorjema v Ljubljani. — Davčna kontrolorja gg. Albin vitez Fodransperg in Tomaž K u m m e r sta imenovana davkarjema, davčni pristav g. Andr. pl. Lehmann davčnim oficijalom, davčni pristavi gg. Fran Brvar, Rudolf Pehani in Fran K oba v davčnimi kontrolorji, davčna praktikanta gg. Ign. Perhavcin Ivan P e t s c h e pa davčnima pristavoma. — V Novem Mestu je umrl veleč, g prošt Peter Urh, dne 24. t. m. Naj počiva v miru blaga duša! — Starosta kranjske duhovščine, č. g. vpok. župnik Anton Krašovec, je umrl dne 22. junija v Metliki, 91 let star, in v Ljubljani 821etni g. Mihael Bohinec, c. kr. sodni uradnik v p.
G. ljubljanski župan Ivan Hribar je povabil občinske svetnike, da pridejo jutri, v nedeljo, okolu 1/i 12. ure dopoludne pred mestno hišo, kjer g. župan na čelu občinskega sveta pozdravi slovanska društva.
Razpored slavnosti slovenskega pevskega društva »Ljubljane*'. I. Dne 26 junija 1897, Ob 9. uri zvečer serenada in bakljada z godbo kumici, preblagorodni gospej županji Milici Hribarjevi in trnovskemu župniku, preč. g. Ivanu Vrhovniku Po serenadi mirozov po mestu. II. Dne 27. junija 1897. Ob 9. uri zbirajo se vsa društva v „Narodnem Domu", odkoder odkorakajo po določenem redu točno ob Vi10 uri po Knaflovih in Šelenburgovih ulicah, po Kongresnem trgu, po Vegovih ulicah in po Emonski cesti pred Trnovsko cerkev. Sv. maša pod milim nebom ob y211 uri. Pri maši poje pevsko društvo „Ljubljana“. Slavnostno bla-
goslavljanje zastave. Zastavi kumuje pre-blagorodna gospa županja Milica Hribarjeva v spremstvu rodoljubnih Slovenk. Slavnostnega zabijanja žebljev udeleže se blagoslovitelj, kumica, župan ljubljanski velecenjeni gospod Ivan Hribar v imenu mesta ljubljanskega, zastopniki vseh društev in povabljenci. Po dovršeni službi božji slavnostni sprevod. Društva odkorakajo po Cerkvenih ulicah, po Krakovskem nasipu, črez Šentjakobski most, po Trubarjevih ulicah, po Sv. Jakoba, Starem in Mestnem trgu, in se ustavijo pred mestno hišo, kjer stopijo v vrsto vsi zastopniki društev in zastavonoše ter se poklonijo županu stolnega mesta Ljubljane, gosp. Ivanu Hribarju. Predsednik pevskega društva »Ljubljana" ogovori gospoda župana. Gospod župan sprejme in ogovori vsa društva v imenu mesta. Gospa županja Milica Hribarjeva v spremstvu rodoljubnih Slovenk pozdravi vsa društva, a dične Slovenke okrasijo vse bratske zastave z venci. Godba zasvira slovansko pesem. Potem krenejo društva mimo Vodnikovega spomenika, po Kopitarjevih ulicah, črez Mesarski most, po Sv. Petra cpsti, po Prešernovih ulicah in po Frana Jožefa cesti pred »Narodni Dom“. Vsa društva stopijo v kolo in zastava pevskega dtuštva »Ljubljana" posestrimi se z zastavami slovenskimi. Ogledovanje krasnih prostorov „Narodnega Doma". Ob 1. uri popoludne skupni obed v telovadnici ljubljanskega »Sokola" v „Narodnem Domu". Pri obedu svira godba. Cena obedu za osebo 1 goldinar. Velika pevska slavnost na Koslerjevem vrtu. Ob 8/44 uri odkorakajo vsa društva iz „Narodnega Doma" po poprejšnjem redu po Frana Jožefa cesti, po Dunajski in Marije Terezije cesti na Koslerjev vrt, kjer bode velika pevska slavnost v slavo slovanski pesmi. Vsa pevska društva nastopajo posamezno in skupno. Pevska društva pojo skupno: „Jadransko morje" in »Slovenec in Hrvat". Na vrtu svirata godba slavnega c. in kr. pehotnega polka Leopold II., kralj Belgijcev, št. 27 in domžalska godba. Vstopnina 40 novčičev za osobo. — Društva in deputacije, ki so se udeležile slavnostnega sprevoda, in podporni člani pevskega društva „Ljubljana" so vstopnine prosti. Slavnostni komers na čast dragim bratom gostom priredi pevsko društvo »Ljubljana" ob l/a9 uri zvečev v »Narodnem Domu". Pri komersu svira godba sl. c. in kr. pehotnega polka Leopold II., kralj Belgijcev, št. 27. Vstopnina h komersu 50 novčičev. Društva, deputacije in podporni člani pevskega društva »Ljubljana" so vstopnine prosti.
Prihod gostov. Naši tržaški bratje se odpeljejo iz Trsta s posebnim vlakom jutri zjutraj ob 4 uri in pridejo v Ljubljano ob 8. uri dopoludne. Tržaške izletnike sprejme pevsko društvo »Ljubljana" na tukajšnjem kolodvoru z godbo na čelu in jih povede v »Narodni Dom". — Bratje Hrvatje, pridejo že danes in sicer: Hrvaško pevsko društvo „Kolo“ v Zagrebu, kateremu je pokrovitelj vladika Josip Juraj Strossmayer, in ki se slavnosti udeleži korporativno z zastavo, pod vodstvom svojega predsednika g. c. kr. ka-mornika Božidarja pl. Kukuljeviča poleg društvenega pevovodje g. Nikole pl. F ali er j a, pride v Ljubljano z večernim vlakom ob ya6. uri. Tudi brate Hrvate sprejme pevsko društvo »Ljubljana" na tukajšnjem južnem kolodvoru z godbo na čelu. Došlo bode okolu 40 odličnih Kolašev. »Jadranska Vila" s Sušaka pride ob
12.	uri po noči,
Slavnosti „Ljubljane“ se vdeleže vse slovenske stranke in vsi slovenski stanovi. To je-dinost bode kazala slovensko moč, ki lahko pogreša nemškega pobratimstva. Slava vsem vde-ležencem! Naj se v svečanostnili trenotkih krepko razlega gaslo »Ljubljane": Sloga vodi nas jedina, naj živi pesem, domovina!" Trak katerega poklonijo trnovske Slovenke zastavi »Ljubljane" so zelo ukusno izvršile gospice Černy. Trak je v mestnih barvah ter ima napis: »Trnovske Slovenke vrlim pevcem Ljubljane 27./G. 97."
Pri veliki pevski slavnosti na Koslerjevem vrtu poje pevsko društvo »Ljubljana" pod vodstvom svojega kapelnika g. prof Gerbiča naslednje skladbe: »Zastava naša", moški zbor, za svečanost blagoslovljenja zastave zložil in
pevskemu društvu „Ljubljana" posvetil prof.
G er bič; Nedved „Popotnik“, moški zbor s čveterospevom in s solom g. Pavška; »Lunica", Vilharjev mešani zbor; »Da sem jaz ptičica1' mešan zbor, pevskemu društvu »Ljubljana" poklonil dr. Benjamin Ipavec.
Slovenski delavci (krščanskosocijalna organizacija), ki se vdeleže slavnosti »Ljubljane", se zbirajo ob 8. uri zjutraj na dvorišču delavskega konsumnega društva.
V	zastavo „Ljubljane“ zabije se jutri tudi žebelj v imenu ideje »Slovenskega Lista" z geslom : Živela slovenska sloga na podlagi narodnega programa!
Pri slavnostnem sprevodu slovenskih in hrvaških društev, ki se bo pomikal jutri po ulicah našega mesta bode, zagromelo 15 strelov z ljubljanskega Gradu; streljalo se bode tudi v Trnovem in v Šiški.
O slavnosti „Ljubljane“ piše spletsko „Je-dinstvo": »Proslavom če ravnati čestiti rodoljub, presjednik društva Antun Trstenjak. Iz Trsta če iči na slavu mnoštvo Hrvata i Slovenaca, tako i iz Zagreba. »Edinost" piše, da če to biti veli-čanstveni čas, kad če se i megju Slovencima pokušati, da se udari temelj — slozi. Hrvati Dalmacije upozoruju se na ovu svečanost, oso-bito naša pjevačka društva, da se prisutnošču daleko na 27. o. m. duhom približe i da pozdrave ovu slavu u bijeloj prijestolnici bratske nam Slovenije željom i molitvom: nek bi sloga carevala, a ljubav nas osnažila. — Sve pozdrave čemo radosna srca objelodaniti."
Shod Nemcev v Celovcu. Za »zatirane" Nemce na Češkem se bodejo oglasili tudi Korošci. Na shodu dne 11. julija bodo v Celovcu bobnali Nemci, sklicani iz planinskih dežel, proti vladi in Slovanom zaradi jezikovnih naredb. Znabiti bode to solidarno izzivanje Nemcev vendar odprlo oči tistim našim narodnjakom, ki še objemajo »pravične" Nemce. Dr. Tavčar bi pa lahko sklenil pri tej priliki v Celovcu kakšno dobro narodno-gospodarsko pogodbo.
„Slovenski Narod“ je dosegel zadnji torek v napadanju oseb višek lažnivosti in podlosti. Komur list, ki je tako globoko padel, še ugaja, njemu ni pomagati. Vodji lista dr. Tavčar in poštenjak Malovrh dobita primeren odgovor na drugem mestu.
Spletski list „Jedinstvo“ je že drugič pisal
0 razporu med našimi »Narodovci" in »Sloven-čevci". 0 prvem člančiču, ki obsoja slovensko-nemško zvezo na Kranjskem, je rekel »Narod", da je neumen, ker »Jedinstvo" prav nič ne razume kranjskih razmer. Kos drugega člančiča je pa »Narodu" že bolj ugajal in ga je naglo frukti-ficiral. Za najvažneji odstavek, s katerim »Jedinstvo" prvake obeh strank jednako počeše, ima pa »Narod" samo tri pike. Glasi se ta zamolčani odstavek po izvirniku tako: »Nama se čini, da tu griješe i jedni i drugi. Sta čemo se
1 za čije brašno dijeliti u liberale i klerikale, kad se tu megju Slovencima rastvara jaz? Slovenci, i ništa drugo, nego Slovenci, bračo, pa prestaje želja jednih, da popa satru, kao i želja drugih, da ih satre pop. Takova je borba i pes-plodna i sredovječna." — Podobno je pred Tavčarjem pisal tudi »Slovenski Narod", namreč:
Naše slovensko stališče je: Skrbimo najprvo, da svojo narodnost ohranimo in utrdimo, kajti izgubljeno svobodo si lahko privojujemo zopet, a narodnost enkrat izgubljena je na veke izgubljena".
Slovenskonemški zvezi v album je menda napisal g. Jos. Ciperle v svojih izvrstnih »kulturnih slikah s Kranjskega" (priobčuje jih »Učiteljski Tovariš) naslednje besede: »Nemški vpliv ni pripuščal narodu, baviti se s svojo zgodovino, nemški vpliv je pačil narodnost slovensko, pačil je jezik slovenski. Nemški vpliv ni jačil našega naroda, da bi napredoval v kateremkoli obziru, on ga je oviral, on ga je dušil, on ga je spravljal v narodni grob" . . .
„Landwehrkaserne.“ Piše se nam iz Ljubljane: »Ta samonemški napis se še ni odpravil, dasi je g. dr. Tavčar tedaj, ko še ni bilo na-rodno-napredne nemško-liberalne zveze predlagal, naj se odpravi. Takrat, ko se je ta zveza kovala, je g dr. Tavčar pisal v »Slov. Narodu" rodoljubne besede o nemški stranki: »Fanatikov,
vsaj v deželnem zboru, ni v njeni sredi. Nemška stranka je dandanes pripravljena ustavnopravne pravice slovenskemu narodu v kranjski vojvodinji priznati in priznamo tudi, da je ta stranka sedaj mnogo pravičnejša nasproti slovenski narodnosti, nego je bilo kdaj poprej!" Ako so Nemci res postali ovčice, kakor se zdi dr. Tavčarju, tedaj je umestna nastopna opazka. Ker dr. Tavčarjev zaveznik, dr. Schaffer, ni nemški fanatik, ker je vedno pripoznaval in še vedno odkritosrčno pripoznava »ustavnopravne pravice slovenskemu narodu", zakaj se vender sedaj, ko je nemška stranka slovenski stranki »pravičnejša", nego je bila kdaj poprej," ni dr. Schaffer ni dr. Tavčar ne pobrineta, da bi se samonemški napis »Landwehrkaserne“ odpravil?
„Naš prater“. Oni dan je »Narod" brcnil »nižje mestne stanove", »nižje mase", med katere prišteva vse; kar se ni povspelo do doktorskega naslova. Mi nismo hoteli te stvari pobirati, ker smo čakali, da se zganejo obrtni slojevi, katerim očita »Narodovo" uredništvo žuljave roke, in pa tisti gospodje pri trgovini, katerim se o času volitev postreže z laskavejšimi naslovi, nego je pa to storil »Narod" sedaj, ko so volitve končane. Podlistek o »pratru" je brez nas naredil občutno »zgago". Mi le želimo, da bi »Narodu" »nižji in srednji stanovi" ne bili vedno za tarčo in da prične »Narod" z ironijo pri tistih, ki so se v pratru še pikantneje zabavali, nego »bledi komiji" in »črni rokodelski pomagači'.
„Svicarija“ še nima slovenske postrežbe. Prodajalec smodk in jeden natakar ne razumeta slovenski. Prosimo merodajne faktorje, da nemškega gostilničarja opozore na obljubo, katero je baje moral dati ob sklepanju nove pogodbe. Ta »Švicarija" je pri Ljubljani!
Mestna posredovalnica za delo in službe se ustanovi v Ljubljani vsled prizadevanja trudo-ljubnega mestnega policijskega komisarja gosp. Frana Podgorška,
Častito duhovščino opozarjamo na inserat domačega kiparja in izdelovatelja altarjev gosp. Andreja Rovšeka. Sedaj imamo Slovenci dovolj svojih strokovnjakov na tem polju in zato ni prav, da se za naše cerkve še vedno mnogo naroča iz nemških Tirolov in z Bavarskega. Ako domačin ni slabši, kakor tujec, se mora paziti na domoljubno dolžnost.
Nedeljski počitek trafikam. Finančno mi-nisterstvo je izdalo odredbo, vsled katere se za bodoče določa nedeljski počitek trafikantom takole: vsako nedeljo dopoludne smejo biti odprte trafike štiri ure, popoludne dve uri,
Slovenska akcijska pivovarna bode skupno narodnogospodarsko delo Slovencev, in ne politična fruktifikacija »narodne" stranke. G. župan Hribar je pri razgovoru o pivovarni izrecno povdarjal, da želi pri tem podjetju sodelovanja vseh slovenskih strank. In to je tudi jedino pravo. Le tako je osiguran vspeh. Torej na skupno delo za slovensko akcijsko pivovarno!
Sklep šolskega leta bode letos na ljubljanskih šolah tako: na realki dne 1, julija, na učiteljišču dne 3. julija, na višji gimnaziji dne 6. julija, na nižji gimnaziji in na ljudskih šolah pa dne 15. julija.
Telefon v Ljubljani bode uveden že v mesecu septembru. Dela se kmalu prično po naročilu ministerstva.
Zvišanje uradniških plač se zgodi s l.ja-nuvarjem 1898. leta, kakor je te dni zagotovil min. predsednik grof Badeni načelniku nekega uradniškega društva. Gotovo pa ni,
Železnica Ljubljana-Vrhnika. Za zgradbo te lokalne železnice so dobili koncesijo gg.: Ivan Hribar, Gabrijel Jelovšek in Ivan Gruden,
Okrajna bolniška blagajna ljubljanska je imela v nedeljo 20. t. m. svoj občni zbor v mestni dvorani. Večino v odboru so si priborili krščanški socijalisti. Socijalnim demokratom se torej ni posrečilo dobiti v roke okrajne bolniške blagajnice in tako preskrbeti nekaj svojih agitatorjev.
Šolske zadeve. Nižja gimnazija oo. benediktincev v Št. Pavlu dobi prihodnje leto 1897/8 peti razred. Polagoma se zavod razširi v popolno višjo gimnazijo.
Odvetniška zbornica. Pri dopolnilnih vo-itvah v odvetniške zbornice disciplinarni svet so zopet zmagali slovenski odvetniki s svojimi kandidati. Izvoljeni so gg. dr. Danilo Majaron, dr. I. Šegula in dr. Fran Tekavčič. Drugo leto bode odločilni boj.
Odkritje Praprotnikove spominske plošče se zvrši v nedeljo dne 4. julija 1 8 9 7 v Pod-brezju na Gorenjskem. »Slov. učit. društvo v Ljubljani," ki priredi slavnost, se nadeja, da se bodo častilci prezasluženega Praprotnika udeležili te slavnosti polnoštevilno. Kdor se udeleži slavnosti, naj to naznani »Slov. učiteljskemu društvu v Ljubljani" vsaj do 1. julija, da se izve natančno število udeležencev, kar je potrebno zaradi skupnega obeda, ki bo pri gosp. A. Pavlinu. Natančen vspored se prijavi v kratkem.
Blagoslovljanje nove zastave velikovške „NArodne šole“. Šolska zastava za velikovško »Narodno šolo" je že dodelana. Delo je v veliko čast čč. mariborskim šolskim sestram, ki so zastavo jako ukusno ih lepo napravile. Narejena je iz belega damasta s podobama Device Marije ter sv. Cirila in Metoda. Nova zastava se bode slovesno blagoslovila pri Ciril-Metodovi slavnosti, ki se bode vršila meseca julija v »Narodni šoli" v Št. Rupertu.
V Gorici se vsled energičnega pritiska Slovencev snemajo italijanski napisi iznad nekaterih prodajalnic in napravljajo slovenski, ali pa vsaj dvojezični s slovenščino na prvem mestu. Kako je pa v nekaterih drugih mestih, kjer trgovce redi slovensko ljudstvo ? Opozarjamo čitatelje, da naj pazijo na napise.
Razprava zoper Barkovljane. Z včerajšnjim dnem seje završila razprava radi dogodkov v Barkovljah o priliki poslednjih državnozborskih volitev. Obtožence so branili jako spretno gg. dr. Gregorin, dr. Rybaf in dr. Pretner. Zastopnik državnega pravdništva je govoril nenavadno ostro. Obsojenih je 22 Barkovljanov na 5 do
15	mesecev. Slovenci, spominjajte se njihovih rodbin in pošiljajte darove zanje upravništvu »Edinosti"!
Praznik vzajemnosti slovanske je bil nedavno v Belem Gradu o priliki slavnostnega bla-goslovljenja zastave belgrajskega telovadnega društva »Dušan silni". Hrvatje in Srbi so se objemali v ljubezni. Radostno so zrli to zbližanje Hrvatov s Srbi bratje Čehi, ki so daleč s severa prihiteli na to pomembno slavlje. Slovenci so ostali doma, in prav je tako. Ondi se je kazala moč slovanske sloge. Hrvatje in Srbi so se bratili med seboj ter niso iskali dušmanina, da bi jih razdvajal. Slovence, ki se navdušujejo za zvezo z Nemci ter s to zvezo ščujejo brata zoper brata, bi moralo biti ob tem pogledu — sram.
Dalmatinski Srbi nameravajo prirediti velik strankarski shod. Namen shoda je, združiti vse dalmatinske, v dva tabora razdeljene Srbe. »Slovenski Narod" vsklika: »Zatrjuje se, da je ka-koršnakoli koalicija mej Srbi in Italijani poslej za vselej izgubljena. Nihče se sloge mej Srbi in Hrvati ne bo bolj veselil, kakor njihovi bratje
—	Slovenci". To vsklika »Narod", ki navadno piše, da je boj med brati potreben, in da je jednemu delu Slovencev potrebna koalicija z Nemci. Naj bi se »Narod" pričel veseliti tudi sloge med Slovenci ter v ta namen saj jedenkrat zapisal besede: »Proč s kakoršnokoli zvezo z Nemci"!
V	zaklado za našo organizacijo so nadalje
darovali: Neimenovanec 40 gld.; »Narodovec"
1	gld.; zvest pristaš 2 gld. V 24. štev. izkazano 511 gld. 34 kr. Skupaj 554 gld. 34 kr. Somišljeniki! Posnemajte darovalce, zahtevajte »Slovenski List" po gostilnicah in kavarnah! Pridobivajte novih naročnikov!
Slovanski svet.
Odlikovanje. Cesar je češkemu starosti Riegru podelil baronstvo in pisateljici Eliški Krasnohorski zlati zaslužni križec s krono.
Poljska gimnazija v Tešinu. Poljska poslanca iz Šlezije dr. Mihejda in Svieži sta prišla na Dunaj prosit vlado, naj podeli pravico javnosti poljski gimnaziji v Tešinu. Ministerski predsednik grof Badeni je obljubil, da se utegne sedaj stvar za Poljake ugodno rešiti.
Društva.
Udeležba pri slavnosti »Ljubljane" bode uprav ogromna. Zbran bode narod od vseh krajev mile domovine. Slavnost „Ljubljano“ bode sijajen pojav slovanske misli. 62 društev se udeleži slavnosti. Poleg že naznanjenih društev se udeleže slavnosti „Ljubljane“ še naslednja društva: Pevsko društvo »Nabrežina" v Nabrežini, pevsko društvo »Zvon" v Šmartnem pri Litiji, obrtna zveza za Kranjsko, Hrvaško pevsko društvo „Kolo“ v Zagrebu, dolenjsko pevsko društvo v Novem Mestu, gasilno društvo v Spodnji Šiški, slovensko bralno društvo v Litiji, pevsko društvo „Adrija“ v Barkovljah, delavsko bralno društvo v Idriji, narodna čitalnica v Kranju z zastavo, Gorenjski Sokol v Kranju, „Českoslovinsky spolek" v Pragi, pevsko društvo »Hlahol" v Pragi, jednota zp5vcickych spolku českoslovanskych v Pragi, pevsko društvo v Magdaleni Spodnji pri Trstu, slovensko bralno društvo v Selcih, kat. slov. delavsko podporno društvo pri D. M v Polju, tržaško podporno in bralno društvo.
Pevsko društvo »Slavec" priredi v nedeljo dne 18. julija t. 1. izlet v Litijo in Šmartno. Izlet bode spojen z veliko ljudsko veselico na korist družbi sv. Cirila in Metoda. Živeli domoljubni „Slavci“!
»Slovenska Matica" je imela dne 23. junija v mestni dvorani v Ljubljani občni zbor ob prepičli udeležbi. Predsednik prof. Levec je lepo pozdravil navzoče člane in naznanil, da ima Matica skupaj 2445 udov in 91.486 gld. premoženja. Izdala bode krasen in velik stenski zemljevid slovenskih pokrajin, katerega bodo z veseljem pozdravili ne le naši planinci, ampak vsi Slovenci. Dosedaj se je oglasilo zanj 933 naročnikov. Knjig bode izdala letos »Matica" za 6000 gld. v obsegu 72 pol. Priraslo je Matični knjižnici 611 knjig. Po prečitanem vestnem poročilu g. tajnika Laha in blagajnika dr. Stareta se je zbor završil brez debate. Slovenci, čujmo, da ne začne hirati „Matica"! Treba večje vneme tudi za občni zbor! V društveni odbor so bili izvoljeni priporočani kandidatje soglasno, namreč gg.: Pet. Grasselli, dr. Jos. Lesar, dr. Matija Murko, S. Rutar, dr. Jos. Starš, Fel. Stegnar, Luka Svetec, Al. Tavčar, Iv. Vavru in Ant. Zupančič.
»Glasbena Matica". Piše se nam: »Slov. Narod" je poročal pred 14. dnevi nekako nerazumno, da se bo vršil občni zbor »Gl. Matice" meseca septembra t. L, ker bo isti čas obhajati petindvajsetletnico društvenega obstanka. Na tem bi se ne bil nikdo izpodtikal, če že misli odbor, da je potrebno proslavljati petindvajsetletnico z občnim zborom, če tudi se to navadno ne uporablja. Ker se pa sliši iz odbora samega, da se preloži r e d n i občni zbor za dva meseca, tedaj poprašujejo društveniki za uzrok takemu ukrepu in trosijo se razburjajoče vesti. Po pravilih »Gl. Matice", na podlagi katerih je c. kr. deželna vlada obstanek društva »Glasbena Matica'1 privolila, konča se društveno in šolsko leto 15. julija. S tem dnevom sklepajo se letni računi in vsi drugi posli ter odgovornost funkcionarjev preneha. Društveno leto se zaključi ter prične društveno leto redni občni zbor kateri se mora sniti vsako leto v prvi polovici meseca julija. Ta redni občni zbor, ki je podlaga društvu, hoče baje odbor preložiti za 2 meseca, oziroma za daljši čas, ker do danes še ni ničesar pripravljenega za proslavo petindvajsetletnice. Odborova dolžnost je pa, da skliče redni občni zbor v prvo polovico meseca julija, potem pa, če kaže potreba, izredni občni zbor meseca septembra. Pri zavodu, kakoršen je »Gl. Matica" katerega podpira vlada, dežela, stolno mesto in narod, in pri katerem je do 20.000 gld. prometa na leto, so pač društveniki opravičeni zahtevati, da se pravila natančno izvršujejo, osobito da se občni zbor, ki odobruje račune, redno in pravilno vrši, ker ima vlada sicer pravico obstanek društva prepovedati. — Čuditi se je, da predsednik društva, umirovljeni deželni knjigovodja g. Fran Raunihar, ki je odgovoren za pravilno vodstvo, ne pozna ali noče poznati pravil tako važnega narodnega zavoda, posebno sedaj, ko bo treba še denarja si izposojati, a vender ni zavoda, ki bi posodil denar brez sklepa občnega zbora.
Upamo, da bode zadostoval ta opomin in da ne bodo prisiljeni društveniki potom izrednega občnega zbora, ki bi se moral sklicati v teku jednega tedna, spravljati zadevo v red. Odbor naj stori, kar mu velevajo pravila.
Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so v zadnjih treh tednih poslali: G. Josip Rajšp, učitelj v Ormožu, 5 gld. 50 kr., nabranih pri sv. Miklavžu blizo Ormoža povodom pomladnega izleta učiteljskih društev za ormoški in ljutomerski okraj. — Pri pogrebu g. župnika Petra Vozu zbrani duhovniki namesto venca 17 gld. 25 kr. po g. M. Šketu v Št. Janu. — Č. g. Auguštin Skočir, kurat v Gradcu, 5 gld. kot mesečni prispevek za junij. — Zbirka Slovencev v Kočevju 17 gld.
— Vuhred-marenberška podružnica po č. g. Jos. Černku 8 gld. — Žalški diletantje v veseli družbi v »Narodnem Domu" v Celju nabrali 1 gld. 25 kr.
— Podružnica za Velikovec in okolico 28 gld.
16	kr. udnine. — Podružnica za Opače in okolico 22 gld.	50	kr.	— Moška	podružnica v Gorici
41 gld. po g. V. Kanclerju.— Izvenakad. podružnica v Gradcu 152 gld. — G. Harambaša v Rajhen-burgu 1 gld. 60 kr. iz čitalnične pušice in 3 gld. 40 kr., katere je nabrala Harambašica pri čitalničnem izletu k Sv. Mohorju potom licitacije za ukraden klobuk. ~ Namesto venca na krsto v Trstu umrle tašče oziroma matere Helene Ka lister rodbina g. Gregorja Pikelna v Postojni 10 gld.	—	Podružnica pri	Sv. Štefanu na Zilji
15 gld.	63	kr.	— Slavna	kmetska posojilnica
ljubljanske okolice v Ljubljani 35 gld. — G. Vaso Petričič, trgovec v Ljubljani, 100 gld. pokrovitelj-nine. — Ženska podružnica v Laščah 5 gld., nabrane o priliki godovanja g. notarja Janka Globočnika. — Č. g. J. F. Buh v Ameriki 6 dolarjev:	4 75 je	daroval g.	Iv. Pakiž in 125 g.
Ig. Burgar. — Šenklavško frančiškanska ženska podružnica v Ljubljani 48 gld. — Bog živi požrtvovalno slovensko rodoljubje! Naprej!
BlagajniŠtvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Občni shod zbornično obveznih zdravnikov kranjskih je bil vsled prepičle udeležbe dne 24. t. m. nesklepčen. Z obžalovanjem se je indolenca v zdravniških krogih vzela na znanje, sosebno z ozirom na požrtvovalnost koleg, ki se niso ustrašili niti pota niti stroškov in prišli v Ljubljano z meje kranjske, da se razgovarjajo o tako važnih stanovskih vprašanjih, ter so izgubili vsled te nebrižnosti mnogo drazega časa. Ne-umevno nam je tudi, zakaj da visoka c. kr. deželna vlada ni poslala nobenega zastopnika. Saj je vender zbornica postavno zastopstvo zdravniškega stanu, in kolikor je nam znano, je bil pri občnih shodih drugod vedno navzoč vladni zastopnik, sosebno če je bil dnevni red tako važen, kakor je bil dne 24. t. m. Zdravniška zbornica bi gotovo le na ugledu pridobila, ako bi vlada kazala zanimanje za to postavno zastopstvo. Upajmo, da bo pri prihodnjem občnem shodu, ki se bo sklical prihodnji mesec, drugače, kajti v nobeni drugi kronovini se ni kaj tacega pripetilo. Dnevni red poslal se bo pravočasno gg. članom.
Gasilno društvo na Krškem praznuje 15. avg t. 1. svojo petindvajsetletnico.
»Centralna posojilnica slovenska" je določila za drugo polovico t. 1. sledečo obrestno mero: za hranilne vloge 4Va%, za posojila po sojilnicam 48/4°/0, ozir. 5°/0, za posojila osebam pa 5>/4o/0.
Odlikovanje domačega društva. — Vina (rizling in burgundec), katera je razstavilo letos v Pragi »Sadjarsko in vinarsko društvo za Brda", so odlikovana z diplomo in zlato svetinjo. Opozarjamo na inserat istega društva v današnji številki našega lista.
Deželni gasilni shod se bode vršil v Ljubljani dne 8. avgusta. Slovenski gasilci bodo tedaj imeli priliko, občudovati nemškutarijo ljubljanskega ognjegasnega društva.
V	Radečah pri Zidanem Mostu napravi Slovensko bralno društvo na sv. Petra dan po-poludne lepo veselico z vojaško godbo in govori v korist družbe sv. Cirila in Metoda. Veselica se vrši ob ugodnem vremenu na Potočinovem vrtu poleg novega železnega mosta, ob neugodnem pa v hotelu Petričevem. Pri veselici sodeluje iz
posebne prijaznosti slavnoznani kvartet iz Ljubljane, tukajšnji moški zbor, in pa vojaška godba c. kr. pešpolka štev. 27. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina za osebo 30 kr. Predplačila se hvaležno vsprejemajo. Med odmorom nastopijo prvi slovenski atleti, ki bodo metali kre-tanske bombe v zrak; vrše se razne šaljive igre; zvečer se bo zažgal kres in užigal ume-talni ogenj.
Razne stvari.
»Hrvatska Misao", časopis, katerega izdajajo hrvaški dijaki v Pragi, ne sme več hoditi po pošti na Hrvaško in Ogersko, in sicer zaradi »socijalistične in anarhistične tendencije" ?
Ruski car v Rimu. Listi poročajo, da se poda ruski car meseca oktobra v Rim, kjer obišče kralja in papeža.
Nov parnik. Dne 14. t. m. so spustili v Trstu v morje nov Lloydov parnik „Trieste“. Ravnateljstvo »Lloyda“ tržaško slovensko in hrvaško novinarstvo ni povabilo na slavnost. Tako dela družba, ki reflektuje na podporo iz žepov vseh davkoplačevalcev!
Poplav na Ogerskem. Donava je pri Ivanovi pretrgala jez in 30 000 oralov polja stoji pod vodo. Poplavljeni so tudi kraji Ivanova, Oča in Bojča ter svet med Zemlinom in Pančevo.
—	Povoden je bila tudi na Turškem.
Nova vrsta ljudij. — Ruski in danski častniki so na svoji ekspediciji v neznanih delih srednje azijske visoke planote Pamira baje našli doslej neznano človeško pleme, ki obožuje ogenj. Rasti so tisti ljudje jako majhne in nerazvite. Takisto majhna in nedorasla je njihova žival. Voli niso večji, nego evropski osli, osli pa so tako veliki, kakor naši psi. Ondotni ljudje so tudi jako bojazljivi. Denarja ne poznajo, tržijo pa z zameno krzna. Moški prodajajo drug dru gemu svoje žene; cena jedne ženske je 5 do 6 volov ali 14 ovac. Tudi svoje duhovnike imajo, ki jim po noči palijo ogenj, okoli katerega se zbirajo verniki v molitvi.
Najnovejše vesti.
K slavnosti »Ljubljane". Ob zaključku lista smo dobili iz Trsta to le brzojavko: » Vdeležba bode od nase strani jako številna. Navdušen pozdrav vsem, ki se jutri vdeleže praznika sloge. Na srečno svidenje! Živeli Ljubljančanje!" —Pevsko društvo »Ljubljana" prosi zastopnike društev, ki zabijejo v društveno zastavo žeblje in one domoljube, ki so društveni zastavi žeblje darovali, da se o blagoslovljenju zastave zbero okolu iste, da ne bode pri zabijanju žebljev nereda. — »Ljubljana", ki nastopi v častnem številu osemdesetih pevk in pevcev položi pri slavnostnem sprevodu lovorjev venec na spomenik prvega slovenskega pevca Valentina Vodnika. — Serenado in bak-ljade danes zvačer se vdeleži tudi šišensko og-njegasno društvo. — G župan je povabil meščane, da o priliki velike narodne slavnosti »Ljubljane" na čast dragim gostom izobesijo zastave. Slovenska Ljubljana pokaži se! — Pevski zbor »Glasbene Matice" se udeleži slavnosti »Ljubljane". Pri sprevodu ga zastopata g. pevovodja Čerin in g. Svetek, komersa se pa pevski zbor vdeleži korporativno. Gg. člani pevskega zbora izvolijo se zbrati jutri v nedeljo ob 8. uri zvečer v hiši »Glasbene Matice" na skupni odhod v »Narodni dom" ter naj si pripravijo pevska znamenja
Ustanovni zbor češke podružnice »Slovenskega planinskega društva" se je vršil dne 24 t. m. v zlati matuški Pragi ob prisotnosti 40 članov. Kakor brzojavnim potom javlja po-družničnin odbor (dr. Frante Mareš, prof. Chodounsky, dr. Prochensky) »Slovenskemu planinskemu društvu", ki je pozdravilo svojo nadepolno hčerko iskrenimi brzojavnimi voščili, da se je zborovanje vršilo ob velikem navdušenju. Govori so slavili energično delovanje našega društva Župan Podlipny je simpatično pozdravil podružnico imenom kraljeve Prage. Za ljubljansko društvo je ognjevito govoril inženir g. Tomšič, imenom kluba čeških turistov je njegov predsednik Pasovsky iskreno pozdravil naše združenje. Naši slavnoznani planinski piparji so
ustanovni zbor tudi prisrčno pozdravili, češka podružnica pa je tem planinskim junakom od-•zdravila s to-le brzojavko: „Iskrena hvala na pozdravu! Nasvidenje!" Na svidenje, bratje Čehi, kličemo i mi: Bog živi našo skupno stvar! Z združenimi močmi bodemo priborili Slovencem nazaj slovenske planine.
Iz Velikovca se nam poroča: Slavnost v „Narodni šoli“ bode dne 11. julija: Napad „Slov. Naroda" na našega knezoškofa ni bil spisan v Velikovcu, ker tu ni nobenega „Narodovca“.
KS* Slovenci! Zakurite na večer 4. julija v čast slovanskima apostoloma sv. Cirilu in Metodu po vseh slovenskih gorah in planinah prav mnogo kresov.
»Slovenski List" se prodaja v Ljubljani v prodajalnici g. Brusa (pri Štefetu) pred škofijo št. 13. Ondi se vsprejema tudi naročnina.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOl
stavbeni in galanterijski klepar,
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 21.
se priporoča slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi za vse v njegovo stroko spadajoča dela. Zagotavlja najsolidnojšo postrežbo in zmerne cene.
O
o
8 O
o o o o o
oooooooooooooooooooooooooš
Pleskarska in lakirarska obrt
Josipa Makovca
Breg št. 20. LJUBLJANA Breg št. 20.
se priporoča spoštovanemu p. n. občinstvu za prevzemanje vseh v njegovo stroko spadajočili del, kakor v mestu tako na deželi
zlasti vseli novošegnili vrst lesa s prosto roko iniitovanili.
Točno in solidno izvrševanje, pri uporabi najboljšega materijala in po kolikor mogoče najnižjih cenah.
Zobozdravnik
AVGOST SCHWEIGER
ordinira vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoludne.
v hotelu „pri Maliču“ II. nadstropje
štev. 25—26.
Umetelni zobje v zlatu brez neba (takozvana kronska in mostovna dela) ostanejo trajno v ustih. Istotako v kavčuku posamnl zobje in cela zobovja. Kavču kovi komadi se na nebni strani oblože z zlatom, ne pro-vzročujejo nikakeršnega duha ali vtisa na nebni zlezni mreni.
Nova emajlova plomba, nerazrušljiva. za katere trpežnost sc jamči, po plombiranju se nikdar ne pojavijo bolečine, sprednji zobje se ž njo lahko na polovico nadomestijo.
Nova amerikanska zlata zobna plomba za
vsak zob.
Vsa dela in operacije se izvršujejo solidno ln reelno s popolnim jamstvom.
MF~ Ostane trajno tukaj.
m.im Albert Robid& m.im
v Ljubljani, Rožne ulice št. 5
izvršuje po najnižjih cenah
sobna slikarska dela
v vsakem slogu in ima tudi na blagovoljni ogled veliko zbirko najnovejših vzorcev. — Dela na deželi se vzprejemajo ob vsakem času. — Priporoča se sosebno za slikanje cerkev in kapel. — Naročajo se dela lahko tudi pismenim potom.
S.
i
Lekarna pri Mariji pomagaj
M, Leustek,
Ljubljana, Reseljeva cesta št. 1,
zraven mesarskega mosta.
Ob sedanjem času za uživanje najbolj pripravno pristno-sveže in Čisto
H Dorš. medeč, ribje olje. ^
1 steki. 50 kr.; dvojna 1 gld.
Neprekosljivega učinka je
Taimo-Cliinin tinktura za lase
katera ohranjuje lasišča, odpravlja luske in preprečuje izpadanje las.
1 steklenica 50 kr. z navodom.
Jedina zaloga: lekarna pri Mariji pomagaj
IVI. Leusteh.
LJUBLJANA, Reseljeva cesta št. 1,
zraven mesarskega mosta. Levčeva hiša.
?
M
k
Obrtno naznanilo.
IJsojam si p. n. občinstvu naznaniti, da sem začel izvrševati na svojo roko
ter izvršujem vsa v to stroko spadajoča dela vestno, točno in po naj nižjih cenah.
Priporočuje se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila, bi-Iježim	s	spoštovanjem
AVGUST TOMEC
pleskarski mojster začasno v Gruberjevih ulicah št. 13 (hiša Hanuš).
Otvoritev pisarne.
Visoko c kr ministerstvo in veleslavna c. kr. deželna vlada za Kranjsko v Ljubljani sta, in sicer prvo z odlokom z dnš 24 aprila 1897, št. 12604, slednja pa z naredbo z dne i. maja 1897, št. 6598, podelila podpisanemu koncesijo za otvoritev
privatne agencije v Ljubljani
s pravico za izdelovanje nastopno naštetih listin, in sicer:
prošenj na Nj. veličanstvo, računov, vlog na razne osrednje urade in druga oblastva, zadevajočih pomiloščenje in razne milostne čine, obrtno ženitvene in pristojnostne, državljanstvene, iz in priseljevanstvene vojaške, naborne in one stvari, ki so v področju političnih oblasti j’, pa tudi zastopstvo v naštetih opravilih.
Uljudno dajoč to na splošno vednost, se priporočam najtopleje v naročila na izdelovanje vseh v pisarniško stroko vštevajočih se stvari ter zagotavljam točno, naivestneišo izvršitev po nizki ceni.	J
Velespoštovanjem
Josip Perhavc,
v Ljubljani, Streliške ulice štev. 4.
P. n.
Ljubljana, dno 2. junija 1897.
Usojam si uljudno naznaniti, da sem poleg svoje dosedanje trgovine s papirnatimi vrečami in s papirjem na debelo otvoril na tukajšnjem
na Sv.	cesti	st.	6
tudi še na novo ustanovljeno
3mr prodajalnico 'H
kjer bodem razpečaval isto tako na drobno
papir vsake vrste, kakor tudi vse druge pisalne in risalne potrebščine.
Posebno opozarjam na različne uvedene najnovejie špeoijalitete v napominanih strokah, kakor tudi na nove šolske zvezke, katere sem priredil v prid »Učiteljskemu konviktu v Ljubljani«.
Nadalje prevzel sem razpečavanje »narodnega papirja« v prid »Narodnemu domu« ter se pri meni nahaja tudi izključna zaloga »Ciril-Metodovih svinčnikov«, katere sem založil v družbene namene.
Pričakujoč prav obilnih in mnogobrojnih naročil, zagotavljam sl. občinstvu cene in vsikdar točne postrežbe ter se priporočam z najodličnejšim spoštovanjem
Jos. Petrič
izdelovatelj papirnatih vreč, šolskih zvezkov ter tovarniška zaloga papirju v Ljubljani.
Vinarsko in sadjarsko društvo za Brda s sedežem v Gorici
prodaja
naravna in pristna vina,
pridelke svojih članov, namreč belo vino (rebuljo) in črno vino, dalje vina za steklenice, rizlinga in burgundca. Stari burgundec se posebno priporoča okrevancem. f^sr* Prodaja se vrši tudi v sodčkih, ki ne drže izpod 56 litrov.
Ignacij Časaeraik
kamnosek,
v Ljubljani, Poljske ulice 2 8.
Priporoča se prečastiti duhovščini za vsa
kamnoseška cerkvena dela
oltarjev, prižnic, obhajilnih miz i. t. d.
Ima tudi lepo zalogo raznovrstnih
nagrobnih spomenikov
preskrbljuje na željo cele rakve.
Priporoča se tudi stavbinskim mojstrom in hišnim posestnikom za vsa stavbinska dela iz trdega kraškega kamna, katera točno, solidno in po nizkih cenah napravi.
Brezplačno izdeluje narise, napravlja obrise za cerkvena in stavbinska dela.
KXftXKKX«*KX*K XXXXXXXXXXXXXX
* F. P. VIDIC & Co. y Ijubflanl *
ponujajo po najnižjih cenah vsakokoli množino
zidarske opeke, x
* zarezane strešne opeke (Falzziegel)
(izdelane iz najbolje znane Vrhniške gline) z zraven spadajočo
stekleno zarezano opeko in strešnimi okni iz K	vlitega	železa
S lončene peci in štedilnike
^	(lastnega	izdelka)
Roman-cement
Dovški Portland-cement kakor vse y stavb insko stroko spadajoče predmete.
Najnižje cene!!!	S
xxxxxxxxxxxxx xxxxxxxxxxxxxx
Huma o ««5
Njegova Svetost
Papež Leon XIII.
naročil je po svojem zdravniku profesorju dr. Lapponij-ju lekarnarju PICCOLI-JU v Ljubljani najsrčnejšo zahvalo za Njegovi Svetosti vposlano
tinkturo za želodec.
Omenjeni zdravnik, kakor veliko drugih odličnih profesorjev medicine so Pioooli-Jovo tinkturo za želodeo preskusili, ter jo priporočajo kot izvrstno krepilo za želodec, lttera krepča želodcc,^ ponnio-žnje tek ter pospešuje prebit vanj e in čiščenje. Cena: 1 steklenica 10 kr., 12 steklenic;z zavitjem I flld. 36 kr., postna pošiljatev 70 steklenic 6 gld. 50 kr.
Najvišje priznanje (28-2)
lekarju PICCOLI-ju v Ljubljani kot prirejevalcu kapljlo za želodeo, ktere je z zadovoljnim uspehom Nj. c in kr. Visok, prejasna gospa prestolonaslednica-vdova nadvojvodinja
^ Štefanija. ^
izvolila opetovano uporabiti. — Cena steklenici 20 kr., 10 steklenic I gld. 50 kr.
Naročila izvršuje tobno proti podvzetju lekarna G. Piccoli v Ljubljani.
Slovenci! Spominjajte se o vsaki priliki šolske družbe sv. Cirila in Metoda.
L. Mikusch,
Mestni trg St.	^
priporoča
svojo bogato zalogo vsakovrstnih
dežnikov in solnčnikov
po najnižji ceni.	.....
FRANC ČUDEN
urar,
Mestni trg. LJUBLJANA. Mestni trg.
Letošnja slaba kupčija primora me, ker mi je ostalo veliko blaga, prodajati po najnižji ceni in deloma pod svojo ceno, da razprodam nekaj svoje velike zaloge. Priporočam torej vsakemu svojo bogato zalogo zlatih, srebrnih in stenskih ur, verižic vsakovrstne zlatnine in srebrnine ter vabim slehernega, naj si blagovoli pri nakupovanju ogledati mojo zalogo. Zagotavljam najsolidnejšo postrežbo po kolikor mogoče nizkih cenali.
Spoštovanjem
FRANC < UDEN.
Janez Jax
Ljubljana, Dunajska cesta 13. priporoča svojo veliko zalogo
šivalnih strojev
in
strojev za vozarenje.
(biciklov, velocipedov.)
Ceniki franku na razpolago.
•ooooooooooooooooot
e Andrej Rovšek,
kipar in izdelovatelj altarjev,
LJUBLJANA, Kolodvorske ulice št. 34,
^	priporoča
S	jkšt’ svojo delavnico
Q vsem preč. cerkvenim predstojništvom in vsem ljubiteljem domače umetnosti.
5	Pripoznano umetniško dovršena dela.
•oooooooooooooooooi
•Josip Leuz,
trgovec
v Ljubljani, Resljeva cesta
kupuje ter plačuje po možno najvišji ceni, kakor
ribniški, angležki in onejida - krompir, želod, hrastove j e ž i o e, bukov žir, vsakovrstne rastline (korenine in perje) v vsaki množini.
Plačuje takoj!
Brata Eberl,
Ljubljana, Frančiškanske ulice št. 4.
Pleskarska mojstra c. kr. državne in c. kr. priv. južne železnice.
Slikarja napisov, stavbinska in pohištvena pleskarja.
Tovarna za oljnate barve, lak in pokost.
Zaloga originalnega karbolineja. Maščoba za konjska kopita in usnje.
:
:
Alojzij Večaj,
pečarski mojster v Ljubljani,
Opekarska cesta št. 51. priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnih
pečij iz glinaste snovi
od najpriprostejših do najfinejših rujave, zelene ali bele barve. Izdeluje na željo tudi peči v poljubni drugačni barvi.
Natančno izvršuje naročila na štedilnike ter jamči za vse svoje izdelke jedno leto.
■■ Cene nizke. —
V	Ljubljani na Starem trgu 21 v Rudeževi liiši pri
Jakobu Zalazniku
dobiva se vedno svež in ukusen kruh, fino namizno ln sladičldarako peolvo po nizki ceni. Dobijo se vsak dan raznovrstni štruklji, domača potvica tudi v kosih in kruh na vago.
Priporoča se za naročila ob primicijah, sva-tovšcinab, imendneh in raznih slovesnostih.
I
Knjigoveznica Fr. Breskvar,
preje L. Sverljuga,
pred škofijo, št. 6, poleg ,Katoliške Bukvarne*
se priporoča v vezanje vsakovrstnih knjig.
Molitvenike družbe sv. Mohorja po več vkup poslanih veže po primerno znižani ceni. V zalogi ima tudi za vse družbine knjige lepo izdelane platnice za knjigoveze po deželi.
Opozarja tudi še na svoje krasno izvršene platnice za „Dom in Svet“, Wolfov slovar itd. — Naročila na kakoršnesibodi platnice izvršuje po želji ali načrtu natančno in ceno.
Naznanilo in priporočilo.
Slavnemu občinstvu najuljudneje priporočam svojo
bogato zalogo
najraznovrstnejših
klobukov, cilindrov čepic i. t. d.
Zagotavljam dobro blago in nizko ceno. Velespoštovanjem
J. Soklič,
Stari trg št. 1 (pod Trančo).
neaaaa
imm
JOSIP REBEK,
ključavničarski mojster,
Francovo nabrežje št. 13. LJUBLJANA Francovo nabrežje št. 13.
Priporoča svojo delavnico za naročanje vseh
ključavničarskih del -Hutter napeljavo
hišnih telegrafov in telefonov*
Postavlja strelovode in prevzema tudi posamezna dela te stroke.
—===== Cene nizke. —■——
Sl
I. kranjski
laneno-oljnati firnež.
I. kranjsko
čisto laneno olje.
Siccativ-firnež (sušilo)
priporoča najcenejše	‘26-6
Adolf Hauptmann,
I.	kranjska tovarna oljnatih barv, firnežov, lakov in kleja v Ljubljani.
IM
08
T3
O
U
Bi
'C
P«
h
o
M
c3
M
®
a
®
O
Andr. Družkovič-
trgovec z železnico v Ljubljani, Mestni trg- št. 9/10.
priporofia svojo bogato zalogo vsakovrstnega v železarijo Spadajočega blaga.
Štedilnike, lonce, pozlačene nagrobne križe, drevesa za oranje, vodne žage in pile, kovanja za okna in vrata, vsakovrstno orodje za mizarje, tesarje, ključavničarje in kovače, cement, traverze in še veliko drugih za rabo v hiši ali pri obrtu potrebnih stvari. Poštena postrežba. *63l
Odgovorni uradnik: Svitoslav Breskvar. Izdajatelj: Konzorcij .Slovenskega Usta*. Tisek J. Blasnikovih naslednikov v Ljubljani