poročila
stališča Studentov scx:ialnega dela do uporabe
računalnikov v socialnem delu
Nagel razvoj računalniške tehnologije in uvajanje računalnikov na vsa področja
družbenega življenja bosta slejkoprej privedla do tega, da bo tudi vse več so-
cialnih delavcev prišlo v stik s tem orodjem, predvsem v vlogi uporabnikov ra-
čunalniških storitev. Socialni delavci, zaposleni v gospodarstvu in ponekod v
družbenih službah, imajo že sedaj možnost uporabljati računalniške usluge ali
pa se to celo pričakuje od njih. Vendar pa do sedaj niso imeli prilike, da bi
se med študijem na Višji šoli za socialne delavce seznanili s tem področjem,
ker v veljavnih učnih načrtih pač ni bilo teh vsebin. Domnevali smo, da je
uravnavanje in uporabljanje* računalnika tako delo, ki ga lahko opravljajo le
posebej usmerjeni in usposobljeni strokovnjaki. Socialni delavec naj bi se se-
znanil le s tem, kako je treba pripraviti gradivo za obdelavo na računalniku.
Druga domneva je namreč bila, da so računalniki (to je velike in nerodne
omare!) v posebnih prostorih, daleč proč od delovnega mesta socialnega delav-
ca. Te predstave seveda že zdavnaj ne drže več. Računalnik je lahko na vsaki
delovni mizi. Da bi lahko uporabljali storitve računalnika, ni treba poznati nje-
govega "črevesja" in "prebavnih navad", skratka, ni treba biti "specialist za
računalnike".
V zvezi z uporabo računalnikov v socialnem delu pa se pojavlja pomislek, ki ga
je teba vzeti resno. Socialno delo naj bi bilo pretežno neposredno delo z ljud-
mi, pri katerem se vzpostavlja osebni odnos, bojimo pa se, dabi računalnik v
to delo vnesel elemente posrednosti, neosebnosti in uradniškega načina dela.
Drugi utemeljeni pomislek je povezan z vprašanjem stigmatizacije in varovan-
jem zaupnih podatkov o strankah. Pojavlja se bojazen, da bi uporaba računal-
nikov spodbudila še bolj sistematično zbiranje še večjega števila podatkov o
ljudeh in da bi bili ti podatki še lažje dostopni nepoklicanim ljudem.
Kljub tem pomislekom si vendar ni mogoče še naprej zatiskati oči pred dejst-
vom, da računalniki vse bolj prodirajo v naše poklicno in zasebno življenje. Pri-
znati si tudi moramo - naj je naš odpor do njih še tako močan - da so v res-
nici čudovite naprave, ki človeku prihranijo ure in ure dolgočasnega in napor-
nega dela.
Zavedajoč se, da vprašanja o uporabi računalnikov v socialnem delu pri nas ni-
so še niti dobro zastavljena, kaj šele rešena, smo na Višji šoli za socialne de-
lavce vendarle menili, da je naša dolžnost, da se vsaj od blizu seznanimo z
delovanjem računalnika, z zahtevami, ki jih postavlja pred delavca, in z njegovo
sposobnostjo, da streže našim zahtevam. Zato smo sklenili, da v eksperimental-
ne vaje, ki bodo namenjene seznanjanju z informacijsko-dokumentacijsko dejav-
- 54 -
nostjo in metodami učenja, vključimo tudi seznanjanje z računalništvom. Da pa
ne bi stvari organizirali popolnoma na slepo, smo sklenili prej povprašati štu-
dente, kaj mislijo o vključevanju tega področja v šolski program. Ker pa smo
že pripravljali anketo, smo jo želeli zastaviti nekoliko širše in povprašati tudi
po stališčih študentov do uvajanja računalnikov v socialno delo nasploh. To po-
meni, da gre pri tej raziskavici bolj za priložnostno pozvedovanje, ki naj bi po-
magalo pri načrtovanju eksperimentalnih vaj, in ne morda za raziskavo, ki bi
izhajala iz teoretične problematike raziskovanja stališč do uvajanja nove tehno-
logije. Ne izključujemo pa možnosti, da bi bili podatki zanimivi tudi s tega zor-
nega kota
Želeli smo torej ugotoviti, kakšne izkušnje imajo študentje z računalniki, kako
so seznanjeni z računalništvom kot posebnim predmetom, kakšna so njihova sta-
lišča do uvajanja računalnikov v socialno delo in kakšne so njihove želje po us-
posabljanju iz računalništva.
Sestavili smo vprašalnik z 12 vprašanji oziroma 11 zaprtimi vprašanji in lestvico
stališč. Anketiranje je bilo izvedeno v obliki skupinske ankete med vajami. Popu-
lacijo so sestavljali študentje II. letnika VSSD, vpisani v ta letnik 1986. leta
(N = 80). Vprašalnike je izpolnilo in oddalo 61 študentov ali 76 %. Prišlo je to-
rej do osipa nekaj manj kot 24 odstotkov, zato rezultatov ne moremo brez za-
držkov posplošiti na celotno populacijo letošnjega drugega letnika. Nimamo po-
datkov o tem, kako se študentje, ki niso izpolnili ankete, to je, ki jih ni bilo
na vajah, razlikujejo od drugih, da bi lahko sklepali na razlike v stališčih do ob-
ravnavanega objekta.
Socialno-demografske značilnosti
V anketirani skupini študentov je 92 odstotkov žensk. Pri 57 odstotkih ima nji-
hov oče (če ni očeta, je navedena izobrazba matere) poklicno ali srednjo šolo,
med preostalimi pa dobra polovica višjo ali visoko šolo, slab a polovica pa os-
novno šolo. Vsi so pred vpisom na VŠSD končali štiriletno srednjo šolo. Lahko
torej rečemo, da je populacija zelo homogena glede na spol, starost (isti let-
nik), stopnjo predhodne izobrazbe, v dobri meri pa tudi glede na izobrazbo star-
šev.
Dosedanje izkušnje in seznanjenost z računalnikom
Skoraj tri četrtine študentov (72 %) se do sedaj niso učile računalništva v okvi-
ru organiziranih programov. Ostali, razen enega, pa so imeli v šoli samostojen
predmet "Računalništvo" ali podoben predmet. Dve tretjini (67 %) do sedaj še
nista uporabljali nobene vrste računalnika, ne profesionalnega ne osebnega. Ok-
roglo 23 % jih je uporabljalo osebni računalnik za zabavo, štirje (7 %) so upo-
rabljali računalnik v šoli pri pouku, dva pa sta delala kot uporabnika računal-
niških storitev preko terminala. Nihče ni delal kot organizator-programer ali
kot operater na profesionalnem računalniku. Zanimivo je, da so od vseh šestnaj-
stih, ki so imeli računalništvo kot predmet v srednji šoli, le štirje (četrtina)
uporabljali računalnik v šoli pri pouku. To vsekakor pomeni, da pouk računalni-
štva ni bil ustrezno organiziran in da je vprašanje, ali je motiviral učence za
nadaljnje delo z računalnikom.
Samo en študent ima lasten osebni računalnik, skupaj s tistimi, ki imajo raču-
nalnik doma (ima ga drug družinski član), pa jih je 12 (20 %). Velika večina
- 55 -
ostalih ima prijatelja, znanca ali sošolca, ki ima osebni računalnik. So torej v
posrednem stiku z računalnikom. To pomeni, da je osebni računalnik del vsak-
danje kulture in ima približno podoben položaj, kot ga je včasih imel televizor,
predenje prodrl v domala sleherno družino. Ta stik z računalnikom, stik, kate-
rega vsebina je verjetno igranje računalniških igric oziroma nasploh uporaba ra-
čunalnika za zabavo, smo imenovali "praktična seznanjenost" z računalnikom.
Ti študentje so napravo videli in bolj ali manj prizadevno pritiskali na gumbe.
Imajo neki občutek, neko izkušnjo, ki je prejšnje generacije niso imele. Naprava
je prišla v njihov vsakdan. Stopnja teoretične informiranosti je zelo podobna
praktični informiranosti. Teoretično informiranost smo merili z dvema indika-
torjema: spraševali smo, ali so študentje že kaj brali o računalništvu ali gleda-
li kako TV oddajo. Spraševali pa smo tudi po specifični informiranosti, isc. z
vprašanjem, ali berejo računalniške revije. Približno 30 odstotkov jih ni o tem
še nič bralo niti gledalo kake TV oddaje. Večina, ali 59 odstotkov, občasno
prebere ali pogleda kako novico o tem. Štirje berejo poljudne članke v časopi-
sih oziroma so gledali TV oddajo o računalništvu, eden je proučeval priročnik
za osebni računalnik, dva pa sta študirala učbenik računalništva (verjetno za
srednjo šolo). Slaba petina (18 % ali 11 oseb) občasno bere revijo Moj mikro,
desetina (6 oseb) BIT, trije Galaksijo-Računare, eden Trend in štirje Prizmo.
Tudi teoretična seznanjenost je torej podobna praktični, ü računalnikih se piše
in človek kaj malega o tem prebere - to velja za večino. Redki so, ki berejo
specializirane revije ali sežejo po knjigi o tem.
Emocionalni odnos
Čustveni odnos do dela z računalnikom in do usposabljanja za to delo smo ugo-
tavljali z dvema postavkama na lestvici stališč in s posebnim vprašanjem o tem,
ali bi si želeli delati z računalnikom. Dela z računalnikom se veseli le približ-
no petina vprašanih, tretjina se jih tega ne veseli, ostali so neopredeljeni. Prav
tako petina se boji, da bi zahtevali od njih učenje računalništva. Dve tretjini
se tega ne bojita, preostanek ni opredeljen. Dobra petina (23 %) jih je, ki bi
si kdaj kasneje želeli delati kot uporabniki preko terminala, 41 % bi si želelo
delati z osebnim računalnikom za svojo zabavo. Nikogar ni, ki bi si želel delati
kot organizator-programer ali kot operater na profesionalnem računalniku. 36 %
pa si jih ne bi želelo delati ne na profesionalnem ne z osebnim računalnikom.
Imamo torej na eni strani dobro tretjino študentov (36 %), ki si ne žele delati
z računalnikom v nobeni obliki, in slabi dve tretjini (64 %) takih, ki bi si žele-
li kdaj kasneje delati z računalnikom, večina teh bolj za svojo zabavo kot za
poklic. V celoti vzeto je torej čustveni odnos prej pozitiven kot negativen, če-
prav bolj v smeri zasebne uporabe računalnika za zabavo kot v smeri uporabe
v strokovne namene. (Aritmetična sredina indeksov emocionalnega odnosa, se-
stavljenega iz omenjenih dveh postavk lestvice, je x = + 0,34 pri indeksu, ki lah-
ko sega od -2 do +2.)
Vedenjska komponenta
44 odstotkov študentov je odgovorilo, da bi se na blok eksperimentalnih vajah
vključilo v skupino za računalništvo, kjer bi zvedeli osnovne podatke o računal-
ništvu in poskusili praktično delati na računalniku. Četrtina (25 %) se jih ne
bi rada vključila v tako skupino, ostali (31 %) pa še ne vedo, ali bi se vključi-
li ali ne. Ce bi na VŠSD uvedli računalništvo kot neobvezen, izbirni predmet,
bi 28 odstotkov vprašanih obiskovalo predavanje in vaje iz tega predmeta, sko-
raj prav toliko (26 %) pa ne; ostali (45 %) še ne vedo, kako bi se odločili. Le
slaba petina (18 %) vprašanih pravi, da se bodo na svojem bodočem delovnem
- 56 -
mestu zavzemali za uvedbo računalnikov v socialno delo, in več kot polovica
(59 %) se ne strinja z mnenjem, da bi bilo treba preprečiti uvajanje računal-
nikov v socialno delo. Dva anketiranca pa vendarle menita, da bi bilo treba
storiti prav to.
Kaže se naslednja zakonitost: čim bolj se stopnjuje osebna zavzetost za raču-
nalništvo, tem bolj pada število študentov, ki se opredeljujejo za ta dejanja.
Se največ bi se jih udeležilo priložnostnih informativnih vaj; manj bi jih vpi-
salo predmet, redki bi se na delovnem mestu zavzemali za uvedbo računalni-
kov. Seveda je bilo študentom težko že danes odgovoriti na to vprašanje, saj
ne vedo, kakšno bo to delovno mesto in v kakšni zvezi bo z uvedbo računal-
nikov. Zato je pameten odgovor na to vprašanje v resnici: "Ne vem" (66 %).
Sestavljeni indeksi stališča
Oblikovali smo dva taka indeksa. Prvi je rezultat na lestvici stališč, ki je vse-
bovala deset trditev o računalnikih in njihovi uporabi, na katera so vprašanci
odgovorili tako, da so obkrožili, ali se s posamezno trditvijo strinjajo ali ne
oziroma so neodločeni. Rezultat na tej lestvici je segal lahko od - 10, kar oz-
načuje skrajno negativno stališče do računalnikov, do + 10, kar označuje skraj-
no pozitivno stališče. Večina odgovorov je na pozitivni strani (66 %), 23 % na
negativni, ostanek (11 %) nad ničelno točko, ki označuje neopredeljeno stališ-
če. Aritmetična sredina ocen je + 2,97 ali približno + 3, kar je na spodnji tre-
tjini pozitivnega dela lestvice. Kvalitativno bi tako stališče morda lahko označi-
li z besedami "zmerno naklonjeno". Ne gre pa prezreti druge značilnosti dis-
tribucije ocen, namreč, da je bimodalna. Letnik študentov je polariziran, točki
koncentracije pa sta nad - 1,5 in nad + 5,5 točke. Od možnega razpona 20
točk je dejanski razpon med polarnima skupinama 7 točk ali približno tretjino
možnega razpona, študentje torej niso soglasni glede odnosa do računalnika in
se delijo na dve stranki, ki pa nista daleč vsaksebi, poleg tega pa so med nji-
ma še nevtralci.
Drugi indeks je seštevek vseh do sedaj tvorjenih indeksov, razen malo prej
omenjenega indeksa na lestvici stališč. Z izjemo indeksa emocionalnosti so
namreč vsi ostali unipolarni in segajo od O do določene pozitivne vrednosti.
Indeksi segajo od O do 18 točk, čeprav je možni razpon do 39 točk. Celotna
distribucija ocen je torej na spodnji polovici možnega razpona. Aritmetična
sredina je pri 6,39 točke, to je na eni šestini celotnega razpona. Tudi ta
distribucija je bimodalna in jo interpretiramo podobno kot gornjo.
Sklep
Celotna populacija študentov letošnjega IL letnika VšSD se glede na svoj od-
nos do računalnikov v socialnem delu deli na manjši del, ki obsega približno
tretjino vseh študentov in ki nima izkušenj z računalniki, pa jim tudi ni po-
sebno naklonjen, in na večji del, ki obsega dve tretjini študentov, ki imajo ne-
kaj izkušenj z računalnikom in so mu zmerno naklonjeni. V celoti pa, kot re-
čeno, ima ta populacija nekako petkrat bolj ravnodušno stališče do računal-
ništva kot kak računalniški navdušenec, če bi njegovo navdušenje merili z is-
tim merilom.
Blaž Mesec