■B DOLENJSKI LIST
V nedeljo gotovo ne bo nikogar, ki ne bi opravil svoje dolžnosti: oddal svojega glasu za zveznega in republiškega poslanca. To smo dolžni zaradi sebe, zavoljo napredka, ki si ga želimo, da bi nam bilo vsem še lepše. Udeležiti se volitev - to pa je tudi naš dolg do vsega tistega, kar Jugoslavija predstavlja v svetu. Z množično, poinoštevilno udeležbo na volitvah bomo dokazali, da temelji politika Jugoslavije na množični podpori delovnih ljudi. Odločen boj za mir, proti pošastni uničevalni vojni, za enakopravnost med narodi, za odstranjevanje pregraj, ki umetno delijo človeštvo na bloke, za hitrejši razvoj večine člo-veštva, ki mu pri delitvi obilja dobrin dajejo komaj za pest riža na dan, samo da bi več ostalo za rakete in bombe- - vse to klije iz konkretne, vsakodnevne politike delovnih ljudi v številnih samoupravnih družbenih organih.
V   nedeljo  bomo volili svoje delo z impulzi iz raz- doslej dva zbora — sploš- svetno-kulturni   zbor je
poslance  republiškega  in vejanega mehanizma druž- nega in zbor proizvajalcev, skupni delavski svet vseh
zveznega zbora. Z njihovo benega    samoupravljanja. Prvega smo volih" neposred- delovnih organizacij s pod-
izvolitvijo bomo oblikovali Predstavniška telesa, taka, no, drugega pa posredno, ročja kulture in prosvete
najvišja politična zbora, ki kakršna so sedaj, bodo kar V tem ni torej nobenih itd. Na sejah obravnavajo
bosta — enakopravno sku- najbolj povezana s svojim sprememb. Razlika je le v celotno  problematiko, ki
pa j z drugim pristojnim zaledjem, s svojo bazo, iz tem, da v novem skupščin- se nanaša na delo in pošlo-
zborom ali samostojno — katere bodo črpala pobude skem mehanizmu ne bo vanje delovnih organizacij
V nedeljo bomo spet stopili na volišča: tokrat bomo Izvolili poslance za zvezni zbor in republiški zbor novih ljudskih skupščin. Volitve so naša državljanska pravica ■n dolžnost — izpolnimo jo zato tako kot zadnjikrat! Vsi na volišče — za socializem, za mir, za srečno in še lepše življenje!
Prva seja novoizvoljene okrajne skupščine v Celju
V ponedeljek je bila v Celju prva seja novoizvoljene okrajne skupščine. Po verifikaciji mandatov in slovesni izjavi so za predsednika okrajne skupščine izvolili dosedanjega podpredsednika OLO Petra. Sprajca, za podpredsednika pa pomočnika direktorja srednje ekonomske sole v Celju Mileno Vršnikovo- Stifter. Ob tej priložnosti so izvolili še komisijo za volitve in imenovanja ter komisijo za statut celjskega okraja.
Na prvi seji so poudarili, naloge okrajne skupščine izhajajo iz vloge in nalog občinskih skupščin. Zlasti se bo-
Tuji novinarji na Dolenjskem
Kot gostje Gospodarske zbornice SRS so italijanski avstrijski novinarji 8. VI. obiskali dolenjsko turistično Področje. V Šmarjeških Toplicah sta jih pozdravila Predsednik občinske skupščine Novo mesto tov. Sergej Thorževskij in tajnik Dolenjske turistične zveze.
Nazaj grede so si gostje ogledali tudi grad Otočec in Dolenjske Toplice ter se po dolini Krke zvečer vrnili v LJubljano. Presenetila jih je turistično še neznana Dolenjska in ob slovesu so zagotovi, da bodo z veseljem po svojih časopisih skušali seznaniti bralce z ugodnimi po-eoji za letovanje in oddih v dolenjskih zdraviliščih aH v turističnih objektih v dolini Krke.
VREME
OD 12. DO 23. JUNIJA Prevladovalo bo deloma do Pretežno sončno vreme s pogostnimi krajevnimi nevihtami. Okrog 12. in okrog 23. ju-nUa poslabšanje vremena.
Dr. V. M.
do morali zavzeti pri sestavljanju 7-letnega programa, izvesti predvidene rekonstrukcije industrijskih podjetij, poskrbeti za nadaljnji razvoj kmetijstva in gozdarstva ter odločneje reševati šolska in kulturna vprašanja.
V Hinjah spomenik padlim borcem NOB
Krajevna organizacija ZB Hinje se pripravlja na letošnjo proslavo dneva borca s ' pomembnim programom, v katerega je vključeno odkritje spomenika padlim borcem. Z odkritjem tega spomenika bo dobila Suha krajina četrti spomenik borcem, padlim v NOB.
V nedeljo bomo volili republiške in zvezne poslance
odločala o vseh zadevah iz pristojnosti republiške oz. zvezne skupščine. S tem pa bo končana tudi tretja faza volitev. Skupščinski mehanizem — od občine do federacije — bo lahko polno zaživel, ker je zgrajen tako, da bo lahko poživljal
za delo.
Ker so mnogi vpraševali, kakšna je razlika med posameznimi zbori v skupščini in zakaj ene volimo posredno, druge neposredno, je prav, da ponovno spregovorimo o tem. Kakor je znano, smo imeli
več zbora proizvajalcev, kakršnega smo poznali doslej. Namesto enega samega zbora proizvajalcev bomo imeli v republiški oziroma zvezni skupščini več samoupravnih zborov: gospodarski zbor, prosvetno-kulturni zbor, socialno-zdravstveni zbor in organi-zacijsko-politični zbor. Ta sprememba je bila potrebna zato, ker se je družbeno samoupravljanje bistveno razširilo tudi na druga področja. V času, ko so nastajali zbori proizvajalcev, je obstajalo le samoupravljanje v gospodarstvu, in še to je delalo komaj prve otroške korake. Kasneje se je družbeno samoupravljanje razmahnilo na vsa druga področja družbenega življenja, tako da zdaj že skoraj ni več torišča, ki ga ne bi zajemal sistem samoupravljanja. Zaradi takih sprememb v družbeni strukturi je seveda potrebno, da se zbor proizvajalcev razširi, in to tako, da bo odslej več zborov delovnih skupnosti.
Zakaj volimo poslance teh zborov posredno? Tako, kot smo volili posredno poslance zborov proizvajalcev, je potrebno, da volimo posredno tudi nove zbore delovnih skupnosti republiške in zvezne skupščine. Vsak zbor delovnih skupnosti je nekakšen delavski svet vseh delovnih organizacij na svojem področju. Gospodarski zbor zvezne skupščine je delavski svet vseh delovnih organizacij v Jugoslaviji, pro-
svojega področja, bodisi samostojno, če bo šlo za družbene akte, ali pa enakopravno z zveznim oziroma republiškim zborom, če bo na dnevnem reda vprašanje, ki ga bo treba urediti s pravnim aktom, torej z zakonom. Prednost teh zborov je v tem, da bodo neposredno povezani z delovnimi organizacijami, in sicer prek poslancev, ki bodo le nekakšni delegati s terena. Le-ti bodo še zmeraj ostali na svojih delovnih mestih in bodo odsotni samo takrat, kadar bo zasedal zbor, čigar člani so. To pa pomeni, da ne bodo odtrgani od življenja spodaj, od neposrednih teženj delovnih ljudi, od njihovih problemov. Obogateni z izkušnjami pri delu na terenu, s poznavanjem problematike področja, ki ga predstavljajo v enem izmed zborov delovnih skupnosti, bodo lahko tehtneje, bolj strokovno in z več posluha za probleme delovnih ljudi razpravljali in odločali o posameznih vprašanjih, ki bodo prišla na dnevni red skupščine.
Zvezni in republiški zbor, katerih poslance, bomo volili v nedeljo, bosta imela širše, kompleksnejše naloge. To ne bosta samo samoupravna zbora, ki bi obravnavala in odločala samo o vprašanjih določenega področja, ampak bosta več: SPLOŠNA POLITIČNA ZBORA, KI BOSTA OBRAVNAVALA CELOTNO PROBLEMA. (Nadaljevanje na 3. str.)
»Tam med mladovjem neinih vitkih brez...« — je pel poet Bele krajine, ko se je poslavljal od domaiih krajev in spet prihajal med nje in na svojo Vinico ob Kolpi. V pesmi »Breza in hrast« je zapel rodni pokrajini: »Breza, breza tenkolasa, kdo lase ti raziesava, da stoje ti tak lepo? Ali mati ali sestra, ali Vila iz goščave?« Tako Oton Zupančič v svojih pesmih. Ljubil je mehko pokrajino svoje deielice in neštetokrat jo je ovekovečil v svojih čudovitih pesmih. Tudi lepota pokrajine je dragocenost, ki vabi domačega in tujega turista k nam; le priznajmo, da smo še vse premalo predstavili čare naše zemlje domačim in iuj-im gostom. Turizem, ta pomembna gospodarska panoga, postaja tudi za naša kraje čedalje pomembnejši vir dohodkov, pri katerem lahko sodelujemo vsi. Več o tem preberite danes na 4. tn 5. strani Dolenjskega lista!
KREDITE PO KRAJŠI POTI!
Slaba dostava kvalitetnih surovin in sortnega blaga gospodarskim organizacijam in birokratski postopki pri odobravanju kreditov še vedno ne dovoljujejo industriji in rudarstvu, da bi svojo proizvodnjo razvila v okviru dejanskih možnosti. To so ugotovili na posebnem posvetovanju 5. junija v Novem mestu. Razgovorov so se udeležili predstavniki industrijskih in rudniških sindikalnih podružnic trebanjske, črnomaljske, metliške in novomeške občine, člani ObSS, podpredsednik republiškega odbora sindikata za industrijo in rudarstvo Slavko Zalo-kar, član okrajnega sindikalnega sveta - Sintič in drugi.
Razgovori so imeli namen seznaniti republiške sindikalne organe s problemi, ki tarejo industrijsko proizvodnjo rudnikov na tistem področju, ki se je po razformiranju novomeškega okraja priključilo ljubljanskemu. Predstavniki sindikalnih podružnic so povedali, da se nekateri problemi vlečejo že nekaj let, birokracija pri odobravanju kreditov gospodarskim organizacijam (za izpopolnitev tehnoloških postopkov, modernizacijo proizvodnje sploh itd.) pa jim življenje še podaljšuje. Skoraj neverjetno je, toda resnično, da nekatere gospodarske organizacije čakajo na kredite že dve leti in več. Povsem gotovo je, da včasih z manjšim nepravilnim posegom lahko zavremo celoten napredek tam, kjer bo odvisni od pomoči pa Be celo. Toda preden se do kreditov pride, so naglaša-li v razpravi, se cela procedura zavleče Še na račun potrdil, ki jih je treba dajati raznim organom, ker
se »je treba prepričati, ali ta in ta prosilec res potrebuje, kredit« in podobno. Pisarniško tratenje črnila in nič več! Le zakaj je potrebno stvari zapletati, če so same po sebi že dovolj razumljive?
V več gospodarskih organizacijah nimajo visoko kvalificiranega kadra. Primanjkuje predvsem inženirjev. To je problem številka 1, rešili pa ga bomo le s smotrnim vsestranskim planiranjem. Gospodarske organizacije bi morale to vprašanje reševati skladno z razvojem podjetja, ne pa čakati, da jim strokovnjake pošlje neki »stric«.
Pomanjkanje strokovnjakov ima odmev še na enem področju. Akcija v zvezi z izdelavo statutov se noče in noče premakniti z mrtve točke. Predstavniki gospodarskih organizacij so povedali, da so v tej smeri naredili še premalo, saj so ponekod oblikovane le komisije, drugje pa prve teze za statut. Gospodarske organizacije čakajo. Morda na vzorce, da bi le s kopirnim papirjem zadostili formalnosti? Ne, prepisovanje se ne bo obneslo, kot se ni obneslo pri tarifnih in drugih pravilnikih. Ce bi se to zgodilo pri statutih, bi bila še dosti bolj huda stvar. Enkrat za vselej si je treba zapomniti, da je statut ustava gospodarske organizacije. Ne s čakanjem na vzorce, vpmfcanle statutov bomo mš'li (mnrjv mo ea čimnrei) s nicrlab-Haniem v lastno delo in zmožnost!
Posvet le tvl nedvomno koristen. V Ipt-ošnipm lpfi bosta nr«»^iHrfr>TTi<» S° dva. Pr'hodniič bodo mnhlemn industrije in rudarstva ob-
r*-.1oH   2o l-rmVtv.tru-.in
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
, Predsednik ZDA John Kennedy je imel na \vashingtonski univerzi govor, v katerem je sporočil, da je bilo med. njim, premierom Macmillahom in premierom Hruščovom sklenjeno soglasje, da bi se julija sestali v Moskvi visoki zastopniki ZDA, Velike Britanije in ZSSR. Ti naj bi nadaljevali pogajanja za sklenitev sporazuma o prepovedi atomskih poskusov. Toda. Kennedy je v govoru tudi obljubil v imenu svoje vlade, da bo delal za boljše medsebojno razumevanje z ZSSR in da ZDA ne bodo opravljale atomskih poskusov, dokler jih ne bo opravljala druga stran. Govoril je o skupnih prizadevanjih ameriškega in sovjetskega ljudstva in dejal, da »obe ljudstvi sovražita vojno«.
To, kako je predsednik Kennedv pozval k miru in odstranjevanju nezaupanja v odnosih med ZDA in ZSSR in nevsakdanje javno priznanje sovjetskemu ljudstvu za »številne dosežke v znanosti, ekonomskem in industrijskem razvoju, kulturi in pokazanem pogumu«, pomeni po mnenju ameriških diplomatskih opazovalcev vidno spremembo v politiki Bele hiše.
Sodeč po odmevih na Kennedvjevo izjavo na sedežu OZN v New Yorku, Londonu In celo Moskvi, pomeni najnovejši Kennedyjev govor morda odločilno prelomnico v zunanji politiki ZDA. Desnica v ameriškem Kongresu je že napadla Kcnnedvjeve postavke, medtem ko je liberalno krilo poslancev Demokratske in Republikanske stranke pozdravilo predsednikove besede. *
Opazovalci tudi pripominjajo, da si Kennedy očitno precej obeta od julijskih razgovorov r Moskvi. Ce bi bili ti razgovori »na visoki ravni« uspešni, bi
bili ustvarjeni pogoji za sestanek na »najvišji ravni« med Hruščovom, Kenne-dyjem in Macmillanom, ki bi najbrž podpisali sporazum p prepovedi atomskih poskusov in s tem odprli pot k počasnemu, a vendarle realnemu iskanju ' možnosti za postopno zmanjševanje oborožitve na svetu.
Zadnji teden je bil zelo buren za Iran. Muslimanski verski krogi, ki se čutijo ogrožene zaradi šahove politike izvaja-
KENNEDYJEV POZIV
uja agrarne reforme, so nahujskali množice V glavnem mestu Teheranu in drugih mestih, da so demonstrirale proti agrarni reformi. Policija in vojska sta streljali in med spopadi je bilo mnogo ljudi ubitih in ranjenih. V državi še vedno vlada izredno stanje in napetost še ni popustila.
Iran je dežela, v kateri vladajo še fevdalni družbeni odnosi. Številne iranske vlade so si več ali manj prizadevale, da bi s postopno agrarno reformo nekoliko olajšale položaj iranskega kmeta, ki živi v božjem oziroma Alahovem strahu pred mogočnim veleposestnikom. Kako zelo držijo ti fevdalci kmete v kleščah, je razvidno iz izjave nekega revnega iranskega kmeta, ki je po nedavnem strahotnem potresu v Iranu, ko je izgubil prav vse borno imetje in svojo kolibo, dejal nekemu tujemu no-i
vinarju: »Hvala, bogu, zdaj se mi vsaj ni treba več bati gospodarja.«
Ko je iranska vlada s privolitvijo in ob podpori šaha Reze Pahlevija začela odločno izvajati agrarno reformo (tudi ' šah se je odpovedal vsem svojim posestvom), je naletela na silovit odpor fevdalcev. Toda vse kaže, da ta odpor ni nič v primerjavi s silovito reakcijo muslimanskih cerkvenih interesov, ki imajo tudi orjaška veleposestva, ko je agrarna reforma ogrozila tudi te interese.
Spopad še traja, toda šah je izjavil, da ne misli niti za las odstopiti od svojega programa agrarne reforme in je nazval cerkvene fevdalce »najčrnejšo reakcijo«.
*
Po kratkem omahovanju, kakšno politiko naj vodi do Kurdov, se je novi režim v Bagdadu po smrti premiera Kasema odločil za isto jalovo in nevarno politiko kot umorjeni Kasem: za boj proti Kurdom. Kurdi so staro, bojevito in svobodoljubno ljudstvo v goratem predelu, kjer se stikajo meje Sirije, Iraka, Irana in Turčije. To ljudstvo je delalo preglavice že Aleksandru Velikemu in se mu ni hotelo pokoriti. Danes pod vodstvom Al Barzanija zahtevajo Kurdi samoupravo, svoje šole in armado, iraška vladaa pa jim tega noče dati. Kurdski problem je eden izmed najbolj zapletenih problemov ne samo v tem delu sveta. Zato ga najnovejši iraški ultimat Al Barzaniju ne bo rešil, temveč bo samo povzročil še več gorja kurdskemu ljudstvu in arabskemu prebivalstvu v severnem Iraku, kjer so velika petrolejska polja, ki ležijo prav na robu strelne ;rte med Arabci in Kurdi.
SGP PIONIR: za 4 milijarde dinarjev gradenj
V primerjavi z lanskim investicijskim zatišjem, ki je bilo opazno zlasti v prvi polovici leta, je letošnje leto za gradbince nadvse ugodnq. SGP Pionir ima doslej na treh gradbiščih sklenjenih pogodb za nekaj več kot 4 milijarde dinarjev. Na gradbišču Novo mesto jih je za 1
2e imate DOLENJSKI ZBORNIK, ki ga je izdala Dolenjska založba? Cena 1-VJO dinarjev. Dobite ga v vseh knjigarnah.
milijardo 300 milijonov, na gradbišču Videm-Krško za 404 milijone in na gradbišču Ljubljana za 1 milijardo 346 milijonov. V te zneske pa niso všteta dela, za katera so se pogodili po 15. aprilu. Takrat je bilo že pogojenih gradbenih del za 3 milijarde .728 milijonov dinarjev. čeg primerjamo začetke letošnje gradbene sezone z onimi v lanskem letu, je razlika nepopisna. V letu 1962 je SGP Pionir z opravljenimi gradbenimi storitva-
mi ustvarilo 3 milijarde 400 milijonov dinarjev. V prvi polovici lanskega leta so imeli več kot trikrat manj pogojenih del kot letos.
Kupcev manj, cena nižja
10. junija je bil na novomeškem sejmišču sejem za prašiče, kjer so živinorejci prodali 753 prašičev, naprodaj pa jih je bilo 1006. Ker po-mladanska odkupna cena popušča, je bilo kupcev manj kot prejšnje krati, zato so prodajalci tudi v ceni popustili. V ponedeljek so zahtevali za prašič« 6.500 do 10.000 dinarjev.
pKRATKL
J IZ RAZNIH STRANI |
• Grški premier Kara mantis je z vlado vred odstopil. Kot razlog za odstop navadajo nesoglasje med njim in grškim kraljem Pavlom glede obiska grške kraljevske dvojice v Veliki Britaniji. Krali je za obisk, medtem' ko mu ga je Karamamlis odločno odsvetoval.
• V Manili so izdali uradno sporočilo po razgovorih malajskih, filipinskih ln indonezijskih zastopnikov, v katerem je rečeno, da Je bil dosežen načelen sporazum o vzpostavitvi nekakšne širše malezijske konfederacije. Filipini ln Indonezija se tudi baje ne upirajo več ustanovitvi Malezijske federacije.
• V Veliki Britaniji se Se vedno ni polegel prah po aferi Profumo. Profumo je bil do pied kratkim britanski obrambni minister, ki je odstopil zaradi razmerja, ki ga je imel z neko mlado lahkožlvko. s katero je vzdrževal stike tudi sovjetski ataše v Londonu. Da ne gre samo za kršitev »morale«, ampak tudi za državne interese ali morda celo vohunstvo, je dokaz nenavadna publiciteta, ki Jo daje britanski tisk tej aferi, in zaskrbllenost konservativne vlade, ki ji le afera Profumo zelo škod/ivala med volllčl.
• Južnovletnamskl diktator Ngo Din Diem je dregnil v osje gnezdo, ko je pred nekaj dnevi na nasvet svojega brata, katoliškega nadškofa, preoovedal v mestu Huč proslavo Budovega rolstnega dne. Deželn je pretežno budistična, čeprav le Dlem katollč.m. Zdal' skuša Diem z vso silo streti mirne demonstracije prebivalstva ln budističnih svečenikov proti verski neenakopravnosti. Največ koristi od tega spopada med Dlemom In budisti Ima glbante Vletkong. ki se bori proti Dlemu in Američanom.
• Francoske oblasti v Sočniji prlpravUalo novo akeHo proti udeležencem ~<nanske državljanske volne. To pot nameravajo Izročiti votaškemu sodišču člana CK KP Spnnlje Ramona Ormazabnla. Pred kratkim so v Spanlll u-mrtlli drugega člana CK KP Španije Jullana Grlmaua.
• rjrltanskn združenle preživelih zapornikov v nacističnih j.-iboriščlh je protestiralo proti napovedanemu zborovaniu bivših članov narlsilčnlh RS oddelkov, ki na| bi bilo v llamel-nu septembra.
• V Havani. kubanskem glavnem nK'slu. no ukinili ra-elonlrano preskrl)o z ribami, ki so Jo bili uvedli pred več kot letom dni. Prebivale! Havane so lahko doslej dobivali le pol kilograma rib m<«fčno na osebo.
TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
Velikega predvolilnega zborovanja v Ljubljani, na katerem je govoril podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj, se je udeležilo nad 200.000 ljudi. Toliko ljudi Je prišlo iz vseh krajev Slovenije, da je bilo na Trgu revolucije premalo' prostora zanje. Tudi vse stranske ulice so bile polne ljudi, ki so želeli prisluhniti uglednemu politiku in poslanskemu kandidatu Edvardu Kani 1 ju. Se sreča, da so bile vse ulice ozvočene in da so ljudje lahko poslušali zanimiv govor tudi izven zbornega mesta.
Edvard Kardelj je v daljšem govoru, ki so ga pogosto prekinjali s ploskanjem in vzkliki odobravanja, obširneje osvetlil probleme T zvezi z nadaljnjim uveljavljanjem sistema samoupravljanja. Govoril je tudi o nekaterih nepravilnostih in poudaril, da je mogoča uspešna borba proti njim le s sodelovanjem vsakogar. O tem je med drugim dejal:
»Roka človeka, ki v sodobnih pogojih gradi socializem in utira nova pota za napredek človeštva, je še vedno zelo nebogljena. Vendar pa je to edina roka, ki lahko izvede veliki in neizogibni zgodovinski preobrat in ki ga tudi izvaja.«
Tovariš Kardelj je nadalje poudaril, da je treba premagati negativne strani delitve dela, kar pa je mogoče edino v sistemu samoupravljanja. S tem, ko je postal človek nosilec samoupravnih funkcij, je omogočeno, da jc dejavnost na delovnem mestu le ena stran njegove ustvarjalnosti in razvijanja njegove osebnosti. Druga stran je njegovo sodelovanje v sistemu samoupravljanja, pri upravljanju družbe.
V nadaljevanju govora se je tovariš podpredsednik dotaknil tudi številnih drugih aktualnih problemov našega notranjega razvoja. Tako je med drugim dejal, da je gospodarska integracija koristna le tedaj, če omogoča večjo produktivnost. Govoril je tudi o novem skupščinskem mehanizmu in naglasil, da je okrepljen vpliv človeka z delovnega mesta neposredno na delo skupščin. O izvajanju načela rotacije je med drugim
rekel, da to ne pomeni zamenjave generacij, kakor še vedno nekateri posamezniki mislijo, ampak nekaj drugega: da so vse javne funkcije odprte slehernemu občanu. Tovariš Kardelj se je dotaknil tudi odnosov med državo in cerkvijo, ki jih je ugodno ocenil. Dejal je, da vernost ni bila pri nas nikdar razlog za diskriminacijo človeka v njegovih pravicah državljana in delovnega človeka. Do tega spoznanja je prišla tudi večina duhovščine, zaradi česar so se odnosi med državo in cerkvijo izboljšali
V prvem delu govora, ki se je tikal notranjih problemov, je bilo govora še o tem, da morajo biti dohodki družbenih služb od-
EDVARD KARDELJ NA ZBOROVANJU V LJUBLJANI
visni od celotne družbene produktivnosti, in o novem 7 letnem planu, ki ga prav zdaj pripravljajo in ki mora biti po besedah tovariša Kardelja tesneje prilagojen sistemu samoupravljanja in spremembam v gospodarskem sistemu.
V drugem delu govora, ki je obravnaval aktualne zunanjepolitične oziroma mednarodne probleme, je bil poudarek na vprašanjih aktivne koeksistence, ki je prisotna v vseh oblikah našega sodelovanja s katerokoli drugo državo.
• Po vsej Jugoslaviji in tudi pri nas v Sloveniji so še vedno na dnevnem redu predvolilna zborovanja, razgovori s poslanci oziroma poslanskimi kandidati in druge oblike predvolilne dejavnosti. Prejšnje dni so nekateri ugledni voditelji obiskali delovne kolektive in komune, kjer so se pogovarjali s tamkajšnjimi predstavniki o aktualni problematiki podjetij oziroma širših območij. Miha Marinko je obiskal tovarno »Tops« in Celje, kjer se je udeležil plenuma okrajnega odbora SZDL. Boris  Kraigher je obiskal
več krajev na Koroškem. Ivan Maček se je sestal s političnim aktivom na Kočevskem, s katerim je izmenjal misli o problemih tega območja. — Volilna komisija zveznega odbora SZDL Jugoslavije je ugodno ocenila volilne rezultate oziroma udeležbo na volitvah v občinske skupščine. V svojem poročilu, namenjenem za javnost, je poudaril, da je udeležba presegla vsa pričakovanja, zlasti se, ker so bile v volitve v času živahnega dela v kmetijstvu, gradbeništvu in v drugih sezonskih dejavnostih, ko je mnogo ljudi izven svojih bivališč. Volilna udeležba pa bi bila po mnenju komisije lahko še večja, če bi bile nekatere občine, zlasti planinske, pripravile prikladnejša volišča in če bi imele bolj urejene volilne imenike.
• Se nekaj pomembnih tedenskih dogodkov: te dni je obiskal našo državo naš prijatelj, voditelj velike azijske države Indonezije predsednik Sukamo. S tovarišem Titom, svojim soborcem za mir in aktivnim pobornikom aktivne koeksistence, Se je pogovarjal o aktualnih mednarodnih problemih. V soboto so odprli v Ljubljani letni sejem »Alpc-Adria«, na katerem razstavlja 176 podjetij iz Slovenije, Hrvatske in obmejnih krajev Italije in Avstrije. Naše renomirano podjetje »Iskra« je izdelalo elektronsko avtomatsko telefonsko centralo, prvo te vrste v Jugoslaviji in na Balkanu, kakršno imajo samo še v Londonu, Miinche-nu in Parizu. V Beogradu so podpisali sporazum, po katerem bodo naša podjetja zgradila štiri tovarne v Alžiriji: dve tekstilni, eno za proizvodnjo sadnih sokov in eno za predelavo kož. V Moderni galeriji v Ljubljani so v nedeljo odprli V. jubilejno medna-rodno grafično razstavo, pomembno kulturno manifestacijo aktivne koeksistence, kakor je poudaril zvezni sekretar za kulturo Janez Vipotnik. Republiški izvršni svet Slovenije je na svoji zadnji seji pozval gospodarske organizacije in komune, da storijo vse za enakomerno rast proizvodnje tudi- v času dopustov.
Pogodbene proizvodnje ne gre podcenjevati
»IMMMII1M
mmmmmmmmmmmmmmmmm
Edo Komočar je mojster kovinske delavnice v tovarni papirja in celuloze v Vidmu-Krškem. V občini Videm-Kr-ško je bil izvoljen za poslanca gospodarskega zbora republiške skupščine. Kratek pogovor z mladim mojstrom se je mudil največ okoli gospodarstva.
— Kaj sodite o perspektivnem razvoju gospodarstva v vaši komuni?
— Zadnja leta povedo precej o uspeinh, ki smo jih dosegli, venaar tudi težav ne manjrta in jih ne gre tajiti. Industrija, ki predstavlja močno materialno osnovo za bodoči razvoj, se je krepko razmahnila, na račun tega je bilo doslej kmetijstvo v ozadju, vse pa kaže, da se bo treba z njim močno pomujali. Zagotoviti rast kmetijske proizvodnje, ki bo dohajala razvoj industrije, je prva naloga. Z odkupom in podruž-bljanjem zemljišč smo že začeli, misiim pa, da ne gre zanemarjati in podcenjevati pogodbene proizvodnje zasebnega kmeta z zadrugo.
Nekaj številk — naštel jih bom mimogrede — je dovolj zgovoren dokaz o pravilnosti pravkaršnje trditve. V letu 1959 smo imeli v kooperaciji 650 hektarov, lani pa že 2900 hektarov. Tudi potrošnja U-metnih gnojil je naglo rasla-, v letu 1956 smo jih porabili 32 kilogramov na hektar, lani Pa 140 kilogramov ali skoraj Petkrat toliko. V obdobju po-
družbljanja, ki je brez dvoma zahtevalo mnogo naporov, smo na pogodbeno proizvodnjo vse preveč pozabljali in jo morda tudi malce podcenjevali. V občini bo zato treba izdelati čvrst usmerjevalni program razvoja kmetijstva, ki bo zajel posamezna področja tako v pogledu družbene kot tudi pogodbene proizvodnje. Pogodbeno proizvodnjo, ki je še vedno v več alj manj začetnih oblikah, pa bo treba izpopolnjevati na ta način, da bo res postala dopolnilo družbene in da zasebni kmet ne bo zbegan, ampak bo točno vedel, kje je njegov prostor v sodobnem kmetijstvu in kakšna je njegova vloga.
— Krški most, ki je močno obrabljen, predstavlja v
Edo Komočar
komuni velik problem. Kaj menite o tem?
— Krški most je za naše gospodarstvo zelo pomemben, zato je rešitev nujna.
Suha krajina pred volitvami
V soboto, 8. junija, se je žužemberškim volivcev predstavil tovariš Stane Dolenc, kandidat za republiški zbor. Med kandidatom in volivci se je razvil sproščen razgovor, v katerem so volivci dobili odgovore na številna nerešena vprašanja na tem območju.
Za predvolilno zborovanje v Ljubljani, na katerem je govoril kandidat za zvezni zbor, podpredsednik ZIS Edvard Kardelj, je bilo v Suhi krajini izredno zanimanje. Družbenopolitične organizacije sa za odhod na to zborovanje organizirale prevoz z av-
tobusom in osebnimi voaili ter tako omogočile, da se je velikega zborovanja udeležilo nad 70 Suhokranjčanov.
Nekateri člani delovnih kolektivov iz tega območja so se udeležili tudi predvolilnega zborovanja v Novem mestu, na katerem je govoril kandidat za republiški zbor predsednik IS Slovenije tovariš Viktor Avbelj.
K Pred   kratkim   je puiljetje
»Energoinvest« začelo graditi termoelektrarno Kalakat v Indiji. V prvi fazi bo imela tri agregate z zmogljivostjo 22.500 kW. Opremo za to centralo bodo nabavila jugoslovanska podjetja »Kade Konimv«, »Djuro Djakovic« in »Jugoturbina«.
V nedeljo bomo in zvezne
'Nadaljevanje si. str.)
TIKO Z VSKH PODROČIJ r>RU*BENEGA ŽIVLJENJA. Obravnavala bosta tudi problematiko, denimo s Področja ktdture, prosvete, socialnega varstva, gospodarstva itd, toka enakopravno skupaj z enim izmed zborov delovnih skupnosti, pač i;lede na to, ali se bo nanašala problematika na to ali ono področje. Republiški oziroma zvezni ?bor p;» bosta obravnavala in odločala o nekaterih Problemih tudi samostojno, na primer o volitvah
članov zveznega izvršnega
sveta itd. Ker torej skoraj ne bo vprašanja, o katerem ne bi razpravljala tudi republiški oziroma zvezni zbor, je razumljivo, da bodo poslanci zelo zaposleni in ne bodo mogli, podobno kot poslanci zborov delovnih skupnosti, ostati na svojih delovnih mestih, ker bodo večidel odsotni. Potrebno bo, da bodo stalno delali kot poslanci: bodisi v skupščini, kjer bodo odbori in komisije stalno zasedale, bodisi na terenu, kjer bodo morali biti v stalnem kontaktu z občin-
volili republiške poslance
skinii organi in volivci.
Še enkrat: storimo svojo dolžnost! Naj ne bo nikogar, ki ne bi šel na volišče.
S svojo udeležbo na volitvah, ki naj bo še večja kot pred tremi tedni, bomo pomagali našemu vodstvu, da bo še uspešnejše v brezkompromisnem boju za socializem in mir.
Popravilo starega ali gradnja novega mostu pa ni samo lokalnega, ampak tudi splošno gospodprskega značaja, saj se 250 milijonov škode, ki nastaja v letu dni zaradi podaljšanih prevozov, pozna tako občini, kot v okraju in v republiki. Sredstva za novi most bo morala prispevati družba kot celota in ne le naša komuna, ker je most, takšen kot je danes, splošen problem celotnega Posavja. Živimo v obdobju, ko so hitre zveze pomembna stvar. V načrtih je asfaltiranje ceste do Laškega, most pa pri tem prav gotovo ne bo mogel o-stati nerešen problem.
Priprave za gradnjo tovarne k!eja v Brežicah
Prostor, kjer bodo v Brežicah gradili sodobno tovarno kostnega kleja, je že izbran. Prav tako so opravili tudi vsa potrebna dela pri preiskavah zemljišča, na katerem bodo tovarno gradili. Projektivni biro Region v Brežicah že pripravlja načrte. Vse priprave so torej v teku, le pri vprašanju sredstev se še vedno zatika. Vse. kaže, da bo treba potrebna investicijska sredstva zbrati v republiškem rezervnem skladu, v občini Ljubljana-Moste in v občini Brežice. Upamo, da bomo lahko kmalu poročali, da je tudi to težavno vprašanje rešeno, in sporočili, kdaj bodo pričeli z gradnjo nove tovarne, ki bo brez dvoma precejšen prispevek k sorazmerno slabi materialni osnovi brežiške komune.
N0V0LES uspešno izvaža
Izvoz Novolesovih izdelkov v razne države zahodnega sveta je v zadnjih letih zavzel širok razmah. Z ozirom na količine izvoženega lesa in lesnih izdelkov ter njihovo vrednost se je Novoles uvrstil med najpomembnejše izvoznike svoje stroke v SR Sloveniji. Letos bodo izvozili za 98G tisoč dolarjev lesa m lesnih izdelkov. Po vrednosti bodo poslali največ v Ameriko in Anglijo, kamor prodajajo predvsem končne izdelke. Od vseh izvoženih količin bo 1 tretjina končnih izdelkov, ostali dve tretjini pa žagani les, vezane plošče in furnirji. Letošnji plan izvoza je precej napet, vendar računajo, da ga bodo dosegli, če že ne presegli. Izvoz žaganega lesa se je v primerjavi z lanskim letom nekoliko povečal.
IZREDNA DEJAVNOST IN PRIZADEVNOST POLITIČNIH AKTIVOV PO VSEJ SLOVENIJI
Preteklo soboto je bila v Celju
I razširjena seja okrajnega odbora
1 SZDL, katere se je udeležil tudi se-
| kretar CK ZKS Miha Marinko in
I na kateri so obravnavali predvolil-
| no dejavnost in volitve ter priprave
I za volitve 16. junija.
I Predsednik okrajnega odbora SZDL I inž. Andrej Marine je podal temeljito I in izčrpno analizo o predvolilni dejav-1 nosti in volitvah na območju celjskega I okraja. Več kot 1520 kandidacijskih 1 zborov, predvolilnih zborov, sestankov I in zborovanj se je udeležilo blizu I 122.000 občanov in članov delovnih I skupnosti. Na teh zborih in sestankih 1 je razpravljalo 4.559 ljudi o problemih j delovnih organizacij, krajev in občin I ter posamezna vprašanja povezovalo i tudi s problemi širše družbene skup-1 nosti. Razen tega je v samih pripra-| vah na volitve sodelovalo skoraj 10.000 i političnih delavcev, občanov in članov [ delovnih skupnosti. Tako so široke in ! kakovostne politične priprave vplivalo l tudi na veliko udeležbo pri volitvah v I predstavniške organe.
I Ko je tov. Marine analiziral potek I razprav- na kandidacijskih zborih in I kasneje na predvolilnih zborih, se-| Stankih in zborovanjih, je poudaril, da ! so občani in člani delovnih skupnosti I s čutom odgovornosti razpravljali o i vseh vprašanjih ter dali mnogo uteme-I ljenih pripomb in predlogov. V delov-j nih organizacijah so zlasti razpravljali I o izpolnjevanju proizvodnih in izvoz-! nih nalog, o možnostih za povečanje ! produktivnosti in proizvodnje ter na-| čeli vprašanja perspektivnega razvoja I svojih delovnih organizacij. Sadovi teh } razprav se že konkretno kažejo v [ izpolnjevanju letošnjih proizvodnih in I izvoznih nalog na območju tega okra-f ja. Hkrati so opozarjali na problem I zaostajanja realnega osebnega dohod-I ka za rastjo produktivnosti in proiz-| vodnje in na destimulativni vpliv pri-1 spevka na izredni dohodek ob večjem I prizadevanju v proizvodnji.
I Z isto zavzetostjo so razpravljali o I vprašanjih na vseh drugih področjih 1 družbene dejavnosti. Tako so npr. pri I obravnavanju šolstva omenjali, da ne-I popolne osemletke ne dajejo popolno I osnovnošolsko izobrazbo in da so za-I radi tega otroci v takih krajih pri-I krajšani. Največ pa so govorili o ko-1 munalnih problemih in sredstvih, na-I menjenih krajevnim skupnostim. Pri i tem so občani pokazali veliko priprav-
mmmumšam-......mmmmmmmmmmmmmmm
ljenost  za  reševanje najrazličnejših vprašanj.
Spričo vsega tega, je ob koncu poudaril inž. Marine, je naloga vseh družbenopolitičnih organizacij, občinskih skupščin in delovnih organizacij, da preučijo predloge in pripombe ter jih upoštevajo pri prihodnjem delu.
Po poročilu je v razpravi sodelovalo več članov okrajnega odbora SZDL, predstavnikov občinskih skupščin in občinskih odborov SZDL ter poslancev, za zaključek pa je posegel v razpravo tudi tovariš Miha Marinko. Najprej je poudaril izredno dejavnost in prizadevnost političnih aktivov po vsej Sloveniji, kar je ob porastu socialistične zavesti, zaradi uspehov samoupravnega sistema prl^dlo do tako ugodnih rezultatov v volilni dejavnosti. Ti uspehi pa so vsekakor tudi rezultat delovnega značaja razprav, ki so jih delovni ljudje ugodno sprejeli.
.Glede volilnih izidov na kmetijskih območjih je tov. Marinko ugotovil, da so rezultati povsod tam, kjer je bila jasna orientacija o socialističnem razvoju kmetijske proizvodnje.
V nadaljevanju se je tov. Marinko zadržal še na nekaterih aktualnih vprašanjih gospodarskega razvoja in se nekoliko dlje zadržal pri integracijskih procesih. Poudaril je, da mora medsebojno gospodarsko sodelovanje — v enotnem podjetju ali v drugih najrazličnejših oblikah poslovnega sodelovanja — temeljiti na spoštovanju interesov neposrednih proizvajalcev, I ob upoštevanju njihove pobude in j pravice odločanja. Prav zaradi tega je i potrebno preučiti predvsem ustrezne I oblike in osnove za vprašanje vložene- i ga dela tako v predelavi surovin kot j v njihovi končni proizvodnji.
Tov. Marinko se je dotaknil tudi ne- 1
katerih   aktualnih    zunanjepolitičnih I
vprašanj, odmeva v svetu na našo §
novo ustavno ureditev ter pomena re- I
ferata tovariša Tita in razprave na §j
V. plenumu CK ZKJ z jasno orienta- I
cijo jugoslovanske zunanje politike. I
Ob koncu razširjene seje okrajnega |
odbora SZDL so poudarili, da ne bi g
smeli prezreti zanimanja in pripravlje- '■.
nosti občanov delovnih skupnosti za j
reševanje vseh njihovih in skupnih j
problemov, težišče dela do volitev 16. g
junija pa naj bo v poglobljenem poli- H
tičnem delu s posamezniki in v okviru 1
manjših sestankov v delovnih organi- i zacijah in na terenu.
mmitmmmmmmjmmmmmmmmmmmmmm^
Sprememba v sindikalnem vodstvu Slovenije
Na nedavnem plenumu republiškega sveta sindikatov Slovenije, na katerem so obravnavali načela za sestavo statutov delovnih organizacij, so razrešili dosedanjega predsednika Staneta Kavčiča, ki odhaja na novo, odgovorno dolžnost — za predsednika ideološke komisije Centralnega komiteja ZKS.
Za novega predsednika rep. sveta je bil izvoljen dosedanji sekretar okrajnega komiteja ZKS Ljubljana Franc Popit.
Naročila za vse leto vnaprej
Industrija obutve v Novem mestu je imela do 5. maja letos sklenjene pogodbe za polletno uresničitev plana, celoletna proizvodnja pa je že prodana s prednaročili. Tržišče se je letos odprlo, kolektiv pa je zato sklenil pričeti z delom v dveh izmenah pri izdelavi vrhnjih delov obutve. Samo na ta način bodo lahko zadostili velikim potrebam. Polletni plan, ki ga je doslej kolektiv le redkokdaj dosegel, bo letos presežen. Do konca maja so dosegli že nad 40
OBVESTILO OBČINSKE SKUPŠČINE NOVO MESTO
Občinska  skupščina   (prej   občinski ljudski  odbor)  Novo m?sto obvešča občane,
da bo sprejemala stranke samo ob uradnih dnevih, to je ob ponedeljkih, sredah in petkih.
Prosimo občane, da vzamejo ta ukrep z razumevanjem na znanje in ca upoštevajo. Lc tako bo zagotovljeno, da bo vsakdo opravil svojo zadBvo, referentom pa bo zagotovljen čas za hitro in nemoteno reševanje upravnih zadev.
OBČINSKA SKUPŠČINA N0V0 MESTO
odstotkov plana. To je razveseljivo zlasti zato, ker v prvt polovici leta delajo lahko obutev, ki ustvarja veliko manjšo vrednost kot težka, s katero, prično v drugi polovici leta.
Letos se pogajajo tudi za izvoz gojzaric v Zahodno Nemčijo, kjer so našli resnega kupca. Upajo, da bodo kmalu sklenili pogodbo. Letos bi poslali manjšo, poizkusno pošiljko gojzaric, nato pa se dogovorili za dobavo večjih količin.
Povsod tam, kjer volilni imeniki niso bili vestno sestavljeni, so volivci in člani komisij izgubili pri zadnjih volitvah precej časa. In narobe: gladko je teklo delo povsod, kjer sta sestavljanju imenikov botrovala natančnost in čut odgovornosti. V nedeljo bomo spet volili — in čez dve leti spet polovico članov vseh skupščin; sestavljanju volilnih imenikov bo zato treba poslej posvetiti večjo skrb!
Turizem - vir pomembnih dohodkov
V zadnjih mesecih smo v naSem tedniku objavili vrsto različnih sestavkov s področja turistične dejavnosti v bivšem novomeSkem okraju. Oglasili so se razni avtorji z različnih področij, pa tudi sami smo v stiku s predstavniki občinskih ljudskih odborov načeli ta in oni problem, ki zasluži vso pozornost naže javnosti. - Ni skrivnost, da smo turizmu na našem področju še vse premalo odprli vrata; še vedno se nam zdi kakor zaklenjena blagajna, v kateri nas čuka lepo. Izdatno premoženje, ki pa se ga kar ne moremo in ne moremo lotiti. Res je, da nam je za to pomembno dejavnost na Dolenjskem vedno primanjkovalo denarja, prav tako pa je spet res, da nam ga bo primanjkovalo vedno, če zdaj ne bomo za potrebe trrizma odmerili toliko sredstev, kolikor jih nujno terja ta koristna panoga.
Obrnili smo se na tovariša Nika Belopavloviča, predsednika Sveta za turizem SRS, da je odgovcril na nekatera naša vprašanja in dal vrsto spodbud, kaj je treba pri sedanjem in nadaljnjem razvoju turistično dejavnosti na našem področju upoštevati. Iskreno želimo, da bi njegove ugotovitve in nasvete kar najbolj kcristno upoštevali tako kolektivi naših gostin-sklh in turističnih podjetij kakor ljudski odbori, turistična društva in vsi drugi činitelji, od katerih je v prvi vrsti odvisno, ali bo turizem tudi za Dolenjsko, Belo krajino in Spodnje Posavje postal »zlata jama«. Da bo postal, to vemo; narediti pa moramo vse, da bi postal izdaten v V dohodkov za nas in vso skupnost čimprej!
Pri obravnavanju aktualnih problemov je Dolenjski list v zadnjem času posvetil precejšnjo pozornost turizmu. To kaže, da se časopis živahno vključuje v razpravo o rseh tistih konkretnih vprašanjih in dogodkih, ki se po-JaVljejo v procesu graditve našega socialističnega gospodarstva. Hkrati smatramo za izredno pozitivno, da so bila pri tem zastopana različna dolenjska turistična področja — tako Zasavje, Bela krajina, novomeški predel — in da so bili problemi obravnavani z različnih stališč.
tem, da je v času turških vpadov na Slovensko bil zatočišče prebivalcem. Posebnost tega tabora je v tem, da je bilo to edino kmečko oporišče v tem predelu Dolenjske in kot tako tudi zgrajeno v obliki utrjenega tabora; drugod po Slovenskem se je prebivalstvo pred Turki zatekalo predvsem v gradove.
Na poti v Kočevje stojita Turjak in ribniški grad, cd katerih je slednji že obnovljen. V gornjem delu Krke imamo mogočne ostanke žu-žemberškega gradu, v okolici
Kopališče ob Tivami celuloze v Vidmu-Krškem
Razveseljivo je nadalje, da so vse občine začele pripravljati programe turističnega razvoja, ki obsegajo regionalne načrte kot tudi načrte posameznih gospodarskih organizacij. Svoj interes za razvoj turizma so komune in gospodarske organizacije dokazale ter podprle tudi z znatnimi sredstvi, zlasti pa so se Intenzivno vključile v akcijo za podpis obveznic, ki Jo vodi Splošna gospodarska banka. To bo med drugim omogočilo tudi nadaljnjo izgradnjo novih turističnih objektov. Prav gotovo spodbujajo ta razvoj ln pospešujejo turistično dejavnost tako Dolenjska turistična zveza kot tudi turistična društva v posameznih krajih.
Lepote naših krajev -presenečenje za domače in tuje goste
Dolenjska je znana po svojih kulturnozgodovinskih obeležjih in naravnih lepotah, k! se začenjajo že pri Grosupljem: Taborska jama, 6 km oddaljena od Grosuplja, sredi mogočnega gozdnega področja, Je vabljiva lzletna točka, zlasti še, ker Je na voljo novo, izredno lepo urejeno gostišče. V neposredni bližini je hrib   Tabor,   znamenit po
Novega mesta pa so razen Otočca na Krki še grad Struga, Stari grad in Graben. Pri Kostanjevici obnavljajo ko-stanjeviski grad, vrsta gradov pa stoji ob avtomobilski cesti: Hmoljnik, ki bo po obnovitvi zanimiv in privlačen kulturno-zgodovinski spomenik, v katerem bo tudi pri-
merno gostišče; grad Mokrice in drugi.
Bogastvo v muzejih
Med ostale kulturne vrednote, ki poživljajo turistični promet, naj prištejemo še u-rejene muzeje: Posavski muzej v Brežicah z znamenito viteška dvorano, Dolenjski muzej v Novem mestit, ki ga lepo dopolnjuje boga.a študijska knjižnica, in Belokranjski muzej v Metliki. Za turista so zanimive tudi arheološke izkopanine iz rimske dobe pri Drnovem in v Beli cerkvi ob avtomobilski cesti; znamenita Je Tintorettova slika v Kapitlju v Novem mestu in še marsikaj, kar pa vse premalo povezujemo s turistično propagando.
Idealni pogoji za ribolovni in lovski turizem
Dolenjske reke so bogate rib; v prostranih gozdovih se zadržuje najraznovrs-tnejša divjad, kar omogoča nadaljnji razvoj ribolovnega in lovskega turizma. V ta namen izgrajujejo v Luknji pri Novem mestu ribogojnico, ki bo z ribami zalagala Krko, Kolpo in druge dolenjske vode, prav tako pa jih bo lahko nudila dolenjskemu gostinstvu. Vse to bo še bolj poživilo zanimanje tujih lovcev in ribičev za dolenjske kraje, pri tem pa pričakujemo tudi pomoč in razumevanje področnih lovskih in ribiške družin.
Gradimo nove in razširjamo stare turistične objekte
Vse te velike možnosti za razvoj turizma narekujejo povečanje in izsgradnjo novih turističnih zmogljivosti. Pri tem naj omenimo, da so na Do lenjskem v gradnji naslednji objekti, ki bodo močno vplivali na razvoj dolenjskega turizma ter se bodo že leta 1964 postopoma vključevali v turistični promet:
Nova restavracija pri hotelu Grad Otočec v predračunski vrednosti pribl. 153 milijonov dinarjev, ki bo stala na izredno prometni točki pri motelih tik ob avtomobilski cesti; s to dodatno stavbo bodo moleli dobili svojo pravo vrednost. Pričenja se izgradnja Čateških Toplic, ki bo veljala 568 milijonov dinarjev: zgrajen bo nov turistični hotel z restavracijo, hi-droterapijo in letno športno kopališče. Šele s temi objekte se bo pričelo povsem izkoriščati prirodno bogastvo Čateških Toplic, ki dajejo 30 litrov vode na sekundo s temperaturo 58 C. Novo vrednost bo s tem dobila tudi lani zgrajena vrtnarija, ki b° lahko skupaj z gospodarsko živahno brežiško kmetijsko zadrugo neposredno prodajala svoje pridelke novim gostinskim objektovm. V Dolenjskih Toplicah že poteka rekonstrukcija zdravilišča, ki bo prilagojeno tako zdravstvenim kot turističnim potrebam; za ta dela je odobrenih 617 milijonov dinarjev, to pa bo še v večji meri povečalo dotok gostov, ki že danes radi prihajajo v lepo dolino Krke. zagotovljena so sredstva (49 milijonov dinarjev) za I. fazo rekonstrukcije gostinskega podjetja v Kibnici; do konca letošnjega leta bo predvidoma končan hotel v Metliki itd., za leto 1964 se pripravlja izgradnja hotela v . Sevnici in rekonstrukcija gradu Mokrice.
Dobre ceste - prvi pogoj za razvoj turizma
Velikega pomena za razvoj dolenjskega turizma je tudi izgradnja obeh cest: kočevske in gorjanske, ki bosta dobili svoje pravo mesto šele s povezavo s hrvatskim cestnim omrežjem pri Delnicah in Bosancih V prihodnjem letu naj bi pričeli tudi z izgradnjo zasavske ceste od Krškega proti Zidanemu mostu in Celju, ki bo odprla za turizem prav lepe predele v dolini Save in Savinje. S tem bodo zaživele Rimske Toplice in Laško ter znano izletišče Lisca, prav tako pa bi lahko uredili tudi grad Impoljco v turistični objekt.   V prihod-
Trška gora pri Novem mestu vabi domačina in tujca
VLADO LAMUT: Kostanjevica na Krki
njih letih bo treba rekonstruirati mirensko in bizeljsko cesto, ki bosta razen gospodarskega pomena imeli tudd svojevrstno turistično privlačnost za dostop v vinorodna področja okolice Mokronoga, na Malkovec in Bizeljsko, kjer bo treba cesto povezati s Kumrovcsm in Zagrebom.
Trgovina se že vključuje
Za povečanje turističnega prometa in oskrbo turistov pa je seveda važna tudi urejenost trgovskih lokalov. Razveseljivo je, da so v vseh večjih središčih in križiščih, ki so hkrati izhodišča turističnih in izletniških poti — Novo mesto, Metlika, Cunomelj, Ribnica, Sevnica, Krško in Brežice — v zadnjih letih odprli vrsto novih trgovin, ki po svoji založenosti ih urejenosti prispevajo k lepši podobi posameznega kraja ter celotnega območja. Posebej moramo omeniti v teh prizadevanjih Kočevje, ki v pripravah za 20. oble'nico Kočevskega zbora dobiva povsem novo podobo in bo s sodobno cesto ter s svojo urejenostjo trajno privlačno za domačega in tujega turista.
Od kadrov je vse odvisno
Da bi lahko uresničili in izkoriščali vse možnosti, ki nam jih nudi turizem, bo treba razen graditve materialne osnove turizma reševati še vrsto drugih vprašanj, med katerimi prav gotovo ni na zadnjem mestu vzgoja in izobraževanje ne le strokovnih kadrov s področja turizma, temveč tudi vsega prebi, valstva. Tu naj posebej po udarimo delo Zavoda za napredek gostinstva in gospodinjstva v Novem mestu, ki s svojimi vsakodnevnimi prizadevanji vzgaja vrsto turističnih kadrov. Potrebno pa bi bilo, da se zavod še močneje potrudi zlasti za pripravljanje in propagando domačih jedi in da še naprej aktivno sodeluje v organiziranju izdelovanja spominkov in drugih predmetov domače obrti. To namreč izredno poživlja tako turistične posebnosti posameznih krajev oz. področij, kot tudi v celoti turistični promet.
česa ne smemo pozabiti?
Pri izobraževanju prebivalstva in strokovnih kadrov s področja turizma bi morali upoštevati predvsem naslednje:
— Splošna turistična vzgoja prebivalstva naj bi poudarila zlasti pomen Kulturno estetske podobe mest in kra-
jev, njihovo urejanje in olepševanje, ureditev stanovanj in okrasnih vrtov ter podobno. Skratka: posvetiti bi morala pozornost vsem tistim na videz drobnim in nepomembnim stvarem, ki so morda sicer res malenkostne, v celoti pa zelo močno vplivajo na počutje naših gostov. Ta vzgoja bi morala obravnavati odnos do domačega in inozemskega gosta. Razen tega bi morali pri tem ljudi seznanjati z gospodarskimi koristmi, ki jih lahko posameznemu kraju in njegovim prebivalcem prinaša turistični promet v vseh svojih pestrih o-blikah. Tudi občane je treba opozoriti na turistične zanimivosti, kulturno in zgodovinsko preteklost kraja ter njegove širše okolice.
— Specializirano turistično izobraževanje. posameznih turističnih delavcev bi obvezno zajelo na primer vodiče, čuvaje parkirnih prostorov, delavec pri kopališčih, cam-pingih, muzejih in podobno, upravnike počitniških domov in druge. Vsi ti naj bi znali gosta seznaniti z naravnimi, s kulturnimi in z zgodovinskimi znamenitostmi posameznega kraja.
— Potrebno je dopolnilno strokovno izobraževanje kadrov v gostinstvu in v drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnostih, ki sodelujejo v turističnem prometu. Ta oblika vzgoje naj bi bila povezana z izobraževanjem v sedanjih šolskih centrih, namenjena pa naj bi bila predvsem kadrom, ki delajo v raznih obratih turističnega značaja. Na ta način bi lahko usposabljali razen redno zaposlenih tudi vso sezonsko delovno silo, ki se v turističnih dejavnostih zaposluje samo priložnostno. V ta del bi bilo vključeno tudi učenje tujih jezikov.
— Domače in inozemske goste bi bilo treba obveščati s predavanji, razstavami, prireditvami in drugimi oblikami s posebnostmi in turističnimi zanimivostmi posamcz-' ■lih krajev.
Oddih ie sestnvni del človekove življenjske ravni
Sem sodi tudi prizadevanje, da ustvarimo pri vseh proizvajalcih zavest, da je oddih potreben, če hočemo dosegati večjo delovno storilnost. Vzporedno s spremembami socialne strukture prebivalstva naše dežele se porajajo nove naloge v preobrazbi delovnega človeka in načinu njegovega življenja Tc spremembe postavljajo zahtevo po povečanih naporih za razvoj rekreacijske dejavnosti, pri čemer gre za vsakodnevno skrb družbe za življenje
ljudi, za njihovo usmerjanje v zdrav način življenja, ki krepi umsko in fizično sposobnost posameznika in njegovo ustvarjalnost.
Delegati so na zadnji letni skupSčini stalne konference za oddih in rekreacijo pri republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije posvečali temu vprašanju še posebno pozornost.
Za uresničitev tega koncep-' ta turistično izobraževalnega dela bi se morale angažirati šole, delavske in ljudske univerze, turistična in olepševalna društva, še posebej pa o-menjeni Zavod za napredek gostinstva in gospodinjstva.
Uredimo izvirne domače turistične privlačnosti!
V zadnjih letih vlagamo precej za modernizacijo in rekonstrukcijo kmetijske proizvodnje in obnovo vinogradov v okolici Metlike, na Bi-zeljskem v ureditev sadovnjakov v Posavju, v gradnjo vrtnarije v Čatežu ob Savi. Z razvojem prehranske industrije Belsad v Črnomlju in Dane na Mirni bi bilo potrebno ta splošni razvoj upoštevati in ga uskladiti z boljšim o-skrbovanjem turističnih centrov in krajev ter v vinorodnih področjih Bele krajine, Trške gore. Gadove peči in Bizeljskega urediti in opremiti gostinske lokale, da bi predstavljali originalno turistično privlačnost. Zidanice bi lahko uredili v prijetne domače obrate, kjer bi nudili gostom izbrane domače „ jedi in vina. H. M.
Gre za pravilen odnos do zasebnih gostišč
Kljub temu, da smo v zadnjem obdobju precej storili za popestritev gostinskih zmogljivosti in da smo privatnim gostiščem posvečali precejšnjo pozornost, še vedno Pogrešamo načrtno dolgoročnejšo politiko do teh obratov, v odnosu do njih ostajajo komune dostikrat le pri besedah in iz najrazličnejših vzrokov niso korenito spremenile svoje davčne politike. S pametno finančno politiko občin bi lahko v kratkem času z minimalnimi sredstvi prišli do dopolnilnih gostinskih kapacitet, ki si jih gostje vse bolj želijo. Pri tem pa ne gre samo za davčne obveznosti, temveč tudi za možnost kreditiranja zasebnih gostišč in upoštevanja vloženih investicij v davčnih instrumentih.
Krediti za ureditev
turističnih sob v zasebnih hišah
Kot bi omenjena zasebna gostišča morala dopolnjevati gostinske zmogljivosti, obstaja možnost, da se prenočitvene kapacitete dopolnijo s turističnimi posteljami pri zasebnikih. Za ureditev sob v turistične" namene nudijo komunalne banke kredite v višini 500 tisoč dinarjev, ki bi jih ob primerni politiki lahko uporabili za ureditev in povečanje prenočitvenih kapacitet. Tako bi lahko poživili domači turizem, istočasno pa bi sprostili hotelske kapacitete za tuje go ste. V zivezi s tem je novomeška komunalna banka že nekajkrat opozarjala na možnosti najetja kredita v te namene.
Turizem - ena izmed pomembnih gospodarskih panog
K vse močnejši uveljavitvi turizma je nedvomno prispevala tudi njegova povečana vloga v narodnem gospodarstvu. To se pozitivno kaže zlasti pri izboljšanju naše plačilne bilance s tujino. Turistični promet ima vse pogoje, da prav tako kot v drugih turistično močno razvitih deželah tudi pri nas postane močan faktor urav-novešenja plačilne bilance.
Primerjava deviznih sredstev, ki jih ustvarimo z izvozom, z deviznim prilivom od turizma, namreč pokaže, da je turistični promet tudi s stališča zunanje trgovine veliko' bolj uspešen način plasmaja našega blaga na svetovno tržišče kot pa izvoz, pa naj gre tu za kmetijske ali industrijske proizvo-
de. Ta primerjava nam pokaže celo, da je za nas do-nosneje prodajati inozemcem industrijske artikle v maloprodajni mreži z 20 in več-odstotnim popustom, kot pa jih izvažati v.tuje dežele.
Vse to zahteva, da se problemi nadaljnjega razvoja turizma obravnavajo kompleksno, osvetljeni z različnih vidikov, ki pa imajo skupno osnovo v pojmovanju, da je turizem ena od pomembnih gospodarskih dejavnosti, kot sta industrija, kmetijstvo itd.
Mikavnosti izletniškega turizma
Z vedno večjim razvojem motorizacije se povečujejo tudi razne oblike izletniškega turizma. V letu 1962 je bilo v Sloveniji 67.494 motornih vozil ter poleg tega še okoli 40 tisoč mopedov. Leta 1960 je prišlo eno vozilo na 33 prebivalcev, leta 1962 pa na 23 prebivalcev.
V Sloveniji je bilo leta 1962 1,024.977 prehodov motornih vozil, kar pomeni, da predstavlja" Slovenija vhodna vrata za nad 90 odstotkov inozemskih motoriziranih turistov. Pričakovana ' na- • daljnja sprostitev obmejnih formalnosti pa bo ta izletniški promet še precej povečala. Naloga turističnih organizacij z različnih področij je, da se povežejo med seboj, da s primernimi propagandnimi akcijami pritegnejo množico turistov, ki prihajajo k nam na izlete ali  pa potujejo na morje.
Zaradi tega bo potrebno zaostriti stališče do raznih malomarnosti, tako na primer glede osebne higiene osebja, čistoče prostorov, zlasti sanitarij, zunanje podobe go-
stišč in njihove okolice. Nad temi stvarmi se zlasti tuji turisti največ pritožujejo. Te napake so same po sebi majhne in nepomembne, zanje pa predstavljajo vprašanja, ki spadajo v osnovni življenjski standard.
Sodelovanje s turističnimi agencijami je za Dolenjsko lahko samo koristno
V bodoče bi morale gospodarske organizacije v sodelovanju z Turistično zvezo bolj uskladiti svoje po-
Kamping pod viniškim gradom vabi k najtoplejši slovenski n-ki
Na gorjanskih košenicah
slovanje s turističnimi agencijami. Kompas ima veliko inozemskih skupin in bi bilo prav, da bi v svoje programe vključil tudi ogled Dolenjske in njenih značilnosti. Z Izletnikom pa bi morali vzpostaviti stike predvsem zaradi organizacije domačih izletov, saj mnogi domači turisti še ne poznajo lepot in privlačnosti dolenjske pokrajine. V zadnjem času prevzema vrsto ■ domačih Metov novo ustanovljeni TT — Turistično-transportni biro pri skupnosti železniških podjetij. Ta je organiziral že vrsto zelo uspelih šolskih sindikalnih in ostalih kolektivnih izletov po Sloveniji. Vožnja z vlaki ima nekatere prednosti glede na popuste pri nedeljskih vozovnicah, udobnejši in večkrat tudi zanesljivejši prevoz, razen tega pa se prilagodi vremenskim razmeram, lokalnim zvezam itd. Pri organizaciji izletov z vlaki je možno upoštevati vse dolenjske predele od Zasavja, Kočevja do Bele krajine. Primer posebnega nedeljskega vlaka v Belo krajino je že tradicionalen, saj je bil uveden že pred vojno. Prav idealno bi ga bilo mogoče izkoristiti za izlete v Semič, od tam na Mirno goro aiH pa v Črnomelj, ki ima primerne gostinske zmogljivosti ter razne zgodovinske zanimivosti iz NOB: tu je kulturni dom, kjer je bilo prvo zasedanje SNOS, tu so številne spominske plošče, obe-
ležja smrti Staneta Rozmana, Baza 24 na Stražnem vrhu, Doblička gora z zgodo-zgodovinskimd zidamcamd, prvo partizansko učiteljišče v Dobličah itd. Tudi Metlika z znanimi malimi zasebnimi gostišči, čudovitim razgledom z Veselice, vinsko kletjo, bližnjim Vinomerorn, za kopanje prijetno Kolpo, bogato z ribami, ter privlačno okolico Podzemlja in Gradca lahko nudi izletniku izredno doživetje v eno ali dvodnevnem izletu. V to lepo, zanimivo podobo, ki jo nudi belokranjska zemlja, bi se morale z večjo iniciativo vključiti tudi zadruge, ki naj bi turistom z dostopnimi cenami nudile mlečne izdelke, sadje, vino in druge domače proizvode, ki jih gost rad odnese domov. Prav tako bi zadruge lahko predvsem v manjših krajih v turističnih sezoni dopolnjevale _ mrežo stalnih gostinskih' obratov. Primer, ki bežno ilustrira možnosti v Beli krajini, velja v enaki meri za Bizeljsko, Trško goro, Kočevsko in druge kraje.
Iz vsega navedenega sledi, da bomo samo s pritegnitvijo vsega prebivalstva, s turistično vzgojo in prizadevanjem vseh činiteljev, ki sodelujejo v turističnem prometu, dosegli, da bo turizem dobil tudi v našem gospodarstvu tisto mesto, ki ga ima v drugih razvitih deželah.
NIKO BELOPAVLOVIC
Prve volitve N00 v Beli krajini leta 1944
Vedno, kadar se pripravljamo na volitve organov ljudske oblasti, se spomnim na tisto veliko dobo med NOB, ko so se v mali belokranjski deželici na osvobojenem ozemlju Izvajale prve svobodne volitve in gradili trdni temelji ljudske oblasti.
Na podlagi odloka Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, Izdanega na zasedanju v Črnomlju 19. februarja 1944, je bilo potrebno takoj organizirati volitve na vsem osvobojenem ozemlju v krajevne, okrajne in po možnosti tudi v okrožne narodnoosvobodilne odbore, kjer so to dopuščale razmere Temeljno geslo na prvih volitvah Je bilo: Vse sile za zmago nad okupatorjem Jn domačimi izdajalci!
Za takratne razmere Je bi-lo potrebno, da so -bili krajevni narodnoosvobodilni odbori čim manjše zaokrožene edlnlce, da so laže reševali razna gospodarska vprašanja. Najmanjše število prebivalcev Je bilo 70. tako da je sko-
raj vsaka vas imela svoj KNOO. Okraj Črnomelj je bi! razdeljen na 140 KNOO, na 4 okrajne NOO in en okrožni NOO. Na volitvah so volivci s tajnim glasovanjem (z listki) izvolili odbornike za KNOO in določeno število odposlancev za okrajno skupščino. Pripomnim naj, da so se v enem mesecu izvršile volitve v vseh osnovnih edinicah v Beli krajini razen v vaseh Hrast pri Vinici ln v Primo-stku, kjer se prebivalci niso mogli sporazumeti o sestavi kandidatne liste. Nekaj tednov pozneje pa so tudi v teh dveh vaseh šli po poti ostalih vasi Bele krajine
Prva volitve so bile razpisane za dan 4. aprila 1944 za določeno število vasi. S tovarišem Jožetom Kocbekom sva bila določena, da se udeleživa prvih volitev v vasi Vrhovci pri Adlešičlh; om kot član okrožne volilne komisije in dopisnik Dolenjskih novic. Bil Je prelep zgodnje spomladanski dan. Na
topolih ob cesti so viseli kot gosenice dolgi cvetovi, bele breze po steljnikih od Črnomlja do Gribelj pa so tu in tam kazale prve liste na vitkih vrhovih.
Preko jasnega neba so šle prav takrat velike jate zavezniških letal v smeri proti severu, nesoč Hitlerjevemu tretjemu rajhu 5 in 10-tonske velikonočne »pirhe«. Prišla sva v Vrbovce. 2e od daleč sva opazila, kje je volišče.
Iznad majhne kmečke hiše vihra velika zastava z rdečo peterokrako zvezdo, vsa ožarjena od vzhajajočega sonca. Vse v vasi je praznično. Mladinke dokončujejo zadnja dela pri krasit-vi volišča. Po vseh stenah so primerne parole, okrog veznih vrat pa venci kot takrat, ko Je v hiši svatovanje. Volitve so se začele. Resnih obrazov so prišli na volišče možakarji. Prvi, ki po kratkih navodilih volilne komisije prejme volilni listek, je napredni kmet Veselic. Drži
volilni listek v roki in se obrne k ostalim z besedami:
»Ali se spominjate, možaki, volitev v stari Jugoslaviji? Ali so bile takrat volitve svobodne? Niso bile! 2e pred voliščem so stali orožniki in že njim si moral povedati, koga boš volil. Ce si bil dovolj pogumen in si povedal po pravici, da ne boš glasoval za državno listo, si bil takoj zapisan v črnih bukvah, tvoj glas pa, so rekli, je bil neveljaven. Danes tega ni. Nobenega žandarja ni tukaj, volitve so tajne. Koga bomo volili? Mislim, da smo vsi takega mišljenja, da bi volili najprej tiste so-vaščane, ki se danes še borijo s puško v roki in čuvajo naše osvobojeno ozemlje. Toda vsa domovina še ni svobodna, zato moramo voliti take, ki za borbo s puško niso sposobni, doma pa bodo z našo pomočjo lahko izvrševali naloge, ki stojijo pred nami. Zavedati pa se moramo, da prevzamemo s temi volitvami usodo nas in naših potomcev v svoje roke.«
Volitve so potekale dokaj hitro. Na kandidatni listi je
dvanajst imen, volivci pa morajo izvoliti samo pet odbornikov, i
Toda čudno, na volišče prihajajo samo moški, ženske še ni nobene. Sele okrog enajste ure pride pred volišče prva skupina žena v lepih belih belokranjskih oblačilih. Pred voliščem se ustavijo, kot da si ne upajo naprej. Nič čudnega, prvič v življenju jim je priznana enakopravnost, prvič v življenju bodo imele enako kot moški priliko s svojim glasom odločati na volišču, kdo bo zastopal vas v odboru. To je njihov veliki dan. Po spodbujajočih besedah aktivista stopijo na v»lišče. Hitro se znajdejo. Pazljivo poslušajo navodila volilne komisije, kako naj glasujejo Se danes vidim v duhu pred seboj mlado črnolaso gospodinjo, kako resno se jo pripravila na volitve. Z volilnim listkom v roki se usede za mizo v nasprotnem kotu sobe. Pazljivo prečita imena napisanih kandidatov na listku, hkrati pa šteje na prste kandidate, katere smatra za vredne, da jim zaupa. Ponovno pregleda, če je  izbrala prave,
potem pa z odločno kretnjo prečrta ostale. Ko spušča preganjani listek v volilno žaro, je njen obraz svečan in kaže posebno zadovoljstvo.
Teden dni pozneje sem so udeležil volitev v Čudnem selu pri Črnomlju, pozneje pa še marsikaterih volitev, vendar so mi najbolj ostale v spominu volitve v Vrhov-cih pri Adlešičih. Vedno, kadar se spomnim prizora z naših prvih volitev, kako Je preprosto ljudstvo s svinčnikom v žuljavi roki izbiralo svoje predstavnike ljudske oblasti, se spomnim besed našega velikega pisatelja Ivana Cankarja: »Narod si bo pisal sodbo sam!«
Naše ljudstvo si je že v letu 1941 pisalo svojo sodbo. Na svoji zemlji je hotelo biti samo gospodar. Za ta cilj mu ni bila nobena žrtev prevelika. Za ta cilj so tudi glasovali volivci na prvih svobodnih volitvah v Beli krajini v aprilu 1944 ln nekoliko pozneje tudi po drugih krajih osvobojenega ozemlja. .
Peter Romanič
Izvoljene odbornice pripovedujejo
VCLITVE - NAŠA PRAVICA IN DOLŽNOST!
g* V Industriji obutve je zaposlena kot kalkulantka v pripravi dela 22-letna Tilka Modic, ki je bila najmlajša kandidatka za občinsko skupščino.
HI Majda Jereb je pomočnica upraviteljice osnovne šole »Katja Rupena« v Novem mestu in je znana prosvetna delavka, ki že več let živi in dela v našem mestu. Volivci so Jo predlagali za
Tilka Modic
kandidatko v občinski zbor delovnih skupnosti.
B| Rnčunovodkinja Industrije motornih vozil IMV Jožica Okroglič je zaradi vestnega dela v službi in prijazne besede, ki jo ima za vsakogar, priljubljena v kolektivu, ki jo je predlagal za kandidatko občinske skupščine.
Vse tri so bile izvoljene v novo občinsko skupščino.
1. ZAKAJ JE BILO PO VASEM MIŠLJENJU DOSLEJ TAKO MALO ŽENA IZVOLJENIH V LJUDSKI ODBOR?
TILKA MODIC: Letos tako, prvič sodelovala pri volitvah. Zadnje so bile pred leti, ko Še nisem imela volilne pravice. Po mojem mnenju je za tako maloštevilne ženske v dotedanjem ljudskem odboru vzrok v zastarelosti miselnosti, češ da ženske niso sposobne odločati o družbenem in gospodarskem življenju. Ker pa je v zadnjem času vedno več žensk zaposlenih in so se izkazale tudi kot u-pravljalke v gospodarskih organizacijah, je njihova beseda vedno bolj upoštevana.
MAJDA JEREB: 2e v Tolminu, kjer sem bila odborni-ca dve mandatni dobi, in v
OLO Nova Gorica nas je bilo malo žensk, v Novem mestu pa sem srečala isto. Zakaj? Ženske same težko najdejo čas za družbeno delo. Tudi izkušnje pri volitvah so pokazale, da so v mnogih primerih ženske propadle kot kandidatke tam, kjer so imele za sokandidata moškega. Menim, da bi morali v kolektivih, kjer žene delajo, nuditi več možnosti za uveljavljanje v javnosti.
JOŽICA OKROGLIČ: Verjetno je bilo tako malo žena odbornic zaradi tega, ker so moške vedno bolj upoštevali kot ženske; te pa niso megle sprejeti družbenega dela' zaradi preobremenjenosti. V zadnjem času, ko so se ženske uveljavile že na delovnem mestu, so jih začeli resneje upoštevati tudi drugje.
KATERIM PROBLEMOM BOSTE POSVEČALI NAJVEČ POZORNOSTI?
TILKA MODIC: Zavzemala se bom za večjo storilnost v industriji, za kvaliteto dela in na splošno za industrijske probleme, ki jih bolje poznam kot ostale.
MAJDA JEREB: Do sedaj sem vedno delala na Šolskem in zdravstvenem področju in bom kar pri tem ostala, ker mi je to tudi najbolj pri srcu. V občinskem merilu bom skušala doseči več možnosti za nadaljevanje Studila mlajšega prosvetnega kadra, da bi se tako izboljšala kvaliteta pouka na osnovnih šolah Tudi otrokom, ki prihajajo s podružničnih šol na popolne osemletke, je treba zagotoviti boljše možnosti za učenje. Mnogi prihajajo ne samo s pomanjkljivim znanjem, tem-
Jožica Okroglič
več tudi iz zelo težkih družinskih razmer. V mestu samem se bom v prvi vrsti zavzemala za gradnjo nove šole, kajti sedanje poslopje z 21 učilnicami nikakor ne zadošča za preko 1700 otrok, že normalno šolsko delo je v teh razmerah težko, skoro popolnoma pa je onemogočeno razvijanje svobodnih dejavnosti.
JOŽICA  OKROGLICl Ker
delam v industriji in vsak dan opažam probleme s tega področja, se bom zavzemala za njih rešitev. Vsako podjetje ima svoje težave, zaradi tega menim, da bi bila potrebna tesnejša povezava med proizvajalci in ljudskim odborom, ker nekatere stvari lahko rešujeta le skupno. Pri nas v IMV imamo na primer težave s prostori. O tem, da bi delavcem nudili topel ob-roi hrane, smo se že večkrat pogovarjali, rešitve pa ne vidimo, ker nimamo prostora za kuhinjo. Tudi prošenj za stanovanja imamo veliko. Zgradili smo že 3 stanovanjske bloke, vendar vsi delavci' še nimajo stanovanj. Zdaj razpravljamo o gradnji samskega doma, ki je nujno potreben. V njem bi imeli tudi dvorano za orireditve in proslave, mladina pa bi imela svoj kotiček z« delo.
3. KATERE POMANJKLJIVOSTI (l 'AŽATE V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU?
TILKA MODIC: Delam v mladinski organizaciji in vidim najbolj probleme mladih Ni prav, da številna mladina Novega mesta nima svojega kotička ali kluba s sodobno opremo, kjer bi lahko preživela prosti čas in se izobraževala. Tako poseda po javnih lokflih, kar ji gotovo ni v prid. Tudi ni prav, da podjetja, kc gradijo, pozabljajo na mlade ljudi, ki dostikrat ž.;vijo v zelo težkih stanovanjskih razmerah.
MAJDA JEREB: S področja trgovine bi omenila, da so novomeške trgovine do nedavnega daleč zaostajale za ostalimi občinskimi centri. Pozdravljam obnovo trgov-skih lokalov z željo, da bi bila v njih tudi izbira blaga večja, zlasti v tekstilu in o-butvi, in da bi se založili z blagom, ki je potrebno delov-
ni ženski. Novo mesto ni več kraj, ki naj bi upošteval samo potrošnika z dežele, pač pa mora zadovoljiti tudi delovno inteligenco in industrijske delavce. Želim tudi, da bi mladina čimprej dobila prostor za klub ali pionirski dom, kjer bi jo z novimi oblikami dela pritegnili in jo kulturno izpopolnjevali. Se to: servisne delavnice, ki so potrebne v pomoč zaposleni ženski, naj bi bile dostopne v cenah in konkurenčne v kvaliteti dela. Na področju otroškega varstva pa bi morali ' dejavnost razširiti tudi na šolsko mladino in zagotoviti strokovni kader za pomoč pri učenju.
JOŽICA    OKROGLIC: V
službi sem tako zaposlena, da ne vem dosti, kaj se godi po mestu. Tisto malo prostega časa, kar ga imam, posvečam otrokoma in družini. Kot gospodinja bi omenila le to, da je premalo servisnih delavnic in da najbolj znani
Majda Jereb
servis pri nas — pralnica in čistilnica — tudi ne dela posebno d.tbro. Vsaj zame ne! V splošnem pa sem z vsem zadovoljna in nimam pripomb. RIA BACER
Z nedeljskega tekmovanja naših mladih matematikov v Novem mestu: treba je logično sklepati in hitro računati. Več o tekmovanju — na IG. strani današnje številke
Senovski najmanjši so zapeli in zaigrali
Kaj zmore trud, ljubezen do dela in skrajno požrtvovanje, je pokazala nedeljska prireditev naših najmanjših.
Senovski vrtičkarji so svojim mamicam, bratcem, sestricam in tudi očkom pripravili dve veseli urici. — Pod vodstvom tovariMce vzgojiteljice so se na odru senov-ske šole zvrstile solistične in skupinske pevske točke, recitacije, gledališki in telovadni prizorčki. Vse to je bilo izvedeno tako lepo in brez napak, da je moralo prevzeti vsakogar, kdor si je to prireditev
|!!i;ilil?aii:liS,l||1llif!»iill!ll!l^!l|l|l!!i::;9l:!l: MiTOkfMlaliMMiilr»!«......',:llli»!lli!ilWil,!l'M.i >;l {■•';       1     li■ .:.:.'
KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJA
Pretekli trden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaj IMalevž Otovltz, upokojenec iz Novega mesta; Viktor Jarc, upokojenec iz Prečne; Frančiška M itak, gospodinja lz Prečne: Ana Dragan, gospodinja iz Prečne; Marija Plaveč, gospodinja s Suhorja pri Prečni; Janez Parkelj, posestnik iz Prečne; Fani Brat-kovlč, član kolektiva Standard. Novo mesto; Julka Ka-ferle, gospodinja Iz Prečne; Štefka Rifelj, gospodinja lz Prečne; Anton Srebrnjak, delavec 2 Velikega Statni-ka; Adolf Mavrovlč iz Pekarne in slaščičarne. Novo mesto; Rafko Celic, Anton Bojane, Gavro Je.iič, Alojz Poljane, Lado Potočar, Jože Murgclj, Avgust Mn-lir, Polde Selan, Janez Gregorič, Janez GoHibič, Marjan Kraševec, Frane Pate, Janko Brajdič, Tone Potokar i/. Komunalnega podjetja v Novem mestu.
ogledal. Zato je bil aplavz številnih obiskovalcev prisrčen in neprisiljen, saj so ga vrtičkarji s svojim prvim in tako uspelim nastopom povsem zaslužili.
Senovske mamice se prisrčno zahvaljujejo vzgojiteljici tov. Mariji Planinčevi za trud in ljubezen do njihovih otro-čičkov. Tovarišica Marija to zalivalo nadvse zasluži, saj mlado njivo obdeluje zares z veliko ljubeznijo, trudom in seveda tudi sposobnostjo. Malčki imajo svojo »tovariši-co« zato zelo radi. Tega ne skrivajo in komaj čakajo, da jih zopet popelje na oder. Tega si želijo tudi vsi Senovča-ni, ki so si prireditev ogledali.
J. A.
Nova prodajalna z živili
i . Trgovsko 3'idjut'e »Krki« I iz Brežic urota lepo prodali jalno za živila v bivši Rožsna-* novi hiši na i,i*-ti prvih oor-e cev. Sodobno i.rejena prodaji jalna bo pomemben prisuv 1 vek k preskrbi prebivalstva § z živili.
V NEDELJO VSI ČIMPREJ NA VOLITVE!
Ni tako? Sedaj mi odgovori! Na poklonu si jo pol ure objemal, da je Meta potem domov hodila, da ni vedela, kako. Sedaj pa vpraša, kje naj otroke dobi! Na to odgovori!«
Malo sem zardel, ko se je tako odkrilo, o čemer sem menil, da je tajno vsemu svetu. Takoj pa me je prešinila velika sreča ob misli, da je to rešitev, edina mogoča rešitev, in sramoval sem se, da že takoj od pričetka nisem mislil nanjo. Cemu naj bi jemal deklico v mesto? Sam se preselim na Jelovo brdo, se oženim pa bom obdeloval zemljo, svojo lastno zemljo, in rodil otroke, svoje lastne otroke! Sladka zavest mi je polnila dušo, in umazani ta Danijel se mi je videl sel, poslan od Boga, da me je privedel na pravo pot, ki je itak ležala pred mano, ki je pa v svoji zaslepljenosti nisem mogel opaziti.
Čakal sem, da mi zgine kri z obraza. V zamišlje-nosti sem gledal proti stropu svoje pisarnice. Končno spregovorim:
»Če ie ni drugače, bi pa kupil! Koliko pa hoče Mlačan? To se pravi za vse, kakor stoji in leži.«
Odgovoril je Danijel: »Mlačan, kar molči! Dober človek si. za govorico pa nisi! Danes si tudi v stiskah, ker sediš na gosposkem stolu, kjer nisi sedel še nikoli. Bojiš se dohtarja, ker misliš, da je bogve kako visok človek. Pa ni. Dober človek je in pošten je, ta te za vinar ne bo ogoljufal.«
Ko je tako izpel litanije o moji slavi, mi je bil položaj precej jasen; v vsakem pogledu sta bila dogovorjena, in tudi kupnino, pod katero bi se ne imelo iti, sta bila že ugotovila. Da se bo zahtevala veliko višja kupnina in da se bo pri tem razvnel najsrditejši boj, je bilo pričakovati. Oba moža sta se bila brez dvojbe dogovorila, da bosta to, kolikor čezpri-merne kupnine iztisneta iz mene, pošteno med seboj delila.
»Torej koliko?« ponovim svoje vprašanje.
»Da ne bo krivice ne na levo ne na desno,« se je odrezal Danijel, »dal boš ravno okroglih deset tisoč. Procente fn špeže imaš tudi ti. Kar v roko sezita, Mlačan!«
Ovan^pearP\<$
mmmm
Ugovarjal sem: »Naprave se mi zde bolj slabe in deset tisoč je dosti preveč.«
Danijel je kot besen skočil pokonci: »Pri Mla-čanu so slabe naprave? Ta pa ni slaba. Gorenja hiša je malana, pa ne samo hiša, tudi kamra je malana! Ti ljubi Odrešenik, naprave naj so slabe!« Pričel se je smejati.
»Deset je preveč!«
»In živina?« je rjovel Danijel. »Te pa ne vidiš! Drobnice tudi ne! Da ne pozabim, dve jareti nista v prodaji. To se zakolje in posuši! Na ti jareti misli, da ne boš pozneje vpil, da sva te opeharila! No, pa, saj tako nič ne bo. Mlačan, vzemi klobuk pa poj diva! Dokler živim, ne boš svojega proč metal!« In res je pograbil Mlačana za roko ter ga vlekel z največjo silo proti vratom.
»Spregovorita zadnjo besedo!«
Mlačan je že hotel odgovoriti, ker se je bal, da bi se razdrla dobra kupčija. Danijel pa ga je prehitel:
»Za pet Kristusovih ran, molči, Mlačan! Saj se vendar ne daš zaklati, kot se zakolje mrkač v mesnici! Zadnja beseda! Najina prva beseda je tudi zadnja, ker nisva otroka! Devet tavžent še Kalar ponuja. Ali ni res, Mlačan?«
In najsi je Danijel lagal, je Mlačan vendar diplo-matično odgovoril: »Bo že res!«
Zdihoval sem: »Veliko je devet tisoč!«
Danijel je divjal gor in dol: »Saj ne prodajava kake beračijo! Samo na .Lptračnik' poglej: če spomladi
vode na njega napelješ, pa imaš sena, da se od njega gnoj dela! Ta travnik sam je tri tisoč vreden, če ni res, pa naj se kuham do sodnega dne v vicah!«
»Torej zadnjo besedo, Danijel!«
Klical je vse svetnike na pomoč in za pričo, da Mlačan drugače v Ameriko ne more in da mu prav nič ne ostane, če potegne samo devet tisoč. Rotil me je, da naj se mi vendar žena in otroci smilijo, če že nimam nič človeškega v sebi. Ko se mu je dozdevalo, da njegovo rotenje ne napravlja posebnega vtisa name, je zakričal:
»Pa naj bo devet tisoč in pet sto! Mlačan, vem, da boš jezen, pa kar tiho! To je zadnja beseda in sam hudič iz pekla bi me ne mogel pregovoriti, da bi odnehal! Devet tavžent in pet sto pa Bog daj srečo.
Ko sem vendarle še premišljeval, je pograbil Danijela paroksizem:
»Premišljaš? Oj, ti krvavi peklenšček,, ti še vedno premišljaš! če hpčeš sam sebi dobro, udari z obema rokama, saj vendar nisi obseden! Poglej vendar, koliko je oprave pri hiši! Ne da bi se bahal, prisežem pri živem Bogu lahko, da Je samih butarni-kov več kot trideset pri hiši. Tako zdaj pa še naprej premišljuj! Mlačan, molči!«
Butarnikov! Napenjal sem možgane, kaj so pravzaprav ti »butarniki«.
»Več kot trideset butarnikov!« se je drl še vedno Danijel. Končno sem le izvohal, kaj so butarniki.
Kadar se praprot spravlja, zlože jo v veliko butaro, ki jo s tanko vrvico obvežejo. Na obeh koncih te vrvi so lesene kljuke, ki drže zavezo, kadar je butara obvezana z butarnikom. Take butare se potem vale v dolino, kjer se nalože na vozove.
»Če pa je trideset butarnikov,«,'sem končal razpravo, »pa naj bo! Devet tisoč in pet sto!«
»Ta je pametna!« je kričal Danijel. »Sem že mislil, da ne poznaš več pametne besede! Domačija in špeže, vse je tvoje! Devet tisoč in pet sto — pa Bog daj srečo!«
Privlekel je Mlačana k meni.
Ponoven dokaz živega amaterizma
Po letu dni so se 5. junija ob 8. uri zvečer v novomeškem Prosvetnem domu ponovno oglasile fanfare in naznanile pričetek VI. revije dramskih skupin Slovenije. V dvorani,. zasedeni do zadnjega kotička, so se poleg občinstva zbrali vsi, ki kaj pomenijo v slovenski dramski amaterski dejavnosti in v kulturni javnosti sploh. Med gosti smo med drugimi opazili podpredsednika IS SRS dr. Joža Vilfana, člana IS SRS književnika Bena Zupančiča, predsednika in tajnika sveta Zveze Svobod in PD Slovenije Branka Babica in Daneta Robido in druge. V imenu prireditelja VI. revije je občinstvo in goste pozdravil predsednik sveta Zveze Svobod in PD novomeške občine Ernest Jazbec. Ob tej priložnosti je prebral brzojavne čestitke predstavnikov dramskih amaterskih dejavnosti Hrvatske in Srbije, nekaterih poklicnih gledaliških hiš in posameznikov, ki so reviji zaželeli najboljše uspehe. Predsednik Jazbec je zatem naprosil predsednika sosveta za dramsko dejavnost pri svetu Zveze Svobod in PD Slovenije Janeza šmona, da odpre revijo. Po krajšem uvodnem govoru, v katerem je poudaril veliko aktivnost dramskega amaterizma v Sloveniji, je to Šmon tudi storil in dodal: »Sodbo o predstavah in reviji pa prepuščam občinstvu«. S tem se je VI. revija kot ponoven dokaz živega amaterizma na Slovenskem začela.
ZDENKA GOLOB - BORCIC: Novo mesto
Prvi večer: škofjeloški »Matiček"
Prva je bila predstava Linhartove komedije v petih aktih »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«. Dramska skupina DPD Svobode iz Škofje Loke, ki je delo uprizorila, res ni kdo ve kako presenetila občinstva z izbiro teksta, na trenutke so bili njeni igralci celo neokretni in nerodno sproščeni, vendar je — bržčas bolj po zaslugi posameznih talentov kot režiserjevih posegov — bila komedija vsaj blizu tega, kar naj bi bila. Kot taka je žela zaslužen uvodni aplavz; se pravi, da se je revija z njo kar dostojno začela.
Menda ni slovenskega dramskega teksta, ki bi bil tolikokrat uprizorjen kot Linhartov »Matiček«. Lahko bi celo trdili, da so ga uprizarjale, ga uprizarjajo in ga bodo še
uprizarjale vse stalne dramske skupine pri Svobodah in PD. Režiserju škofjeloške skupine bi lahko očitali, da ni bil dosleden pri študiju vseh situacij, saj je tu in tam s spretno, že kar mojstrsko roko rešil komične zapletlja-je, drugod pa odpovedal, kot da je izpregel vse svoje režisersko znanje. Do izraza so prišli posamezni talenti. Ti bi lahko ob iznajdljivejšem vodstvu izbrusili osti, s katerimi je Linhart bičal napake tedanje fevdalne gospode.
Navzlic vsem pomanjkljivostim pa škofjeloški skupini ne gre odrekati prizadevanja, fct ga je vložila v študije vlog. Za to ji gre priznanje. Naposled tudi zato, ker ji je vsaj približno uspelo dati to, kar zahteva Linhart in kar bi radi videli na reviji.
Na pol zrežirana bulvarka
Zadnji dan dramske revije na novomeškem odru smo pozdravili Igralce lz Crne na Koroškem. U-prizorili so bulevarko, enodnevnico pariškega vzdušja »Z vrati treska jou Mlchela Fermauda. Poglavitna značilnost komedije je, da Je njen tekst silno reven, za naš čas neustrezen. Na oder je prišel le Se kot poskus, kako obdržati stik s komedijo. Ugotavljamo pa, da sicer požrtvovalnim komedijantom iz črne. čeprav so igrali zelo neposredno, ni uspelo povsem zadovoljivo predstaviti delo. Komedija je bila režirana s polovičnim uspehom. K temu je bržčas pripomogel tudi Izredno slab, celo površen prevod besedila. Neopazno pa uprizo ritev le ni Sla mimo. Mislimo predvsem na delež Marije Slmetinger. katere vloga je bila res dobro odigrana.
Veselje ob uspehu domačinov
„Tuje dete"- tuja komedija
Prva predstava naslednjega dne skoroda ni delovala kot eoparno ozračje, kajti namesto komedije bi kmalu videli tragedijo v slabem pomenu besede. Nasploh je bilo opariti, da je Skvarkinova komedija v treh dejanjih »Tuje dete« pretrd oreh za ljubljansko Malo gledališče, kajti do cela nas Je zadovoljila le scena inž. arh. V. Molka, pa morda še kostumi, ki jih je pripravila A. Dolenčeva. To pa za predstavo ne more biti bistveno, saj na odru nismo videli nič takega, kar bi nas navdušilo. Bržčas si Skvarkin ni mislil, da bo uprizorjen tudi v Novem mestu, sicer bi tekst še bolj poenostavil. Skoda, res Skoda, da niso prišle do izraza številne domislice m bodice, ki jih je Skvarkin naperil zoper pravoslavno vero in starim nače-
»PIKICA IN TONČEK« za novomeško mladino
Dopoldanska predstava Kas t ne rje ve mladinske igre »Pikica in Tonček«, ki so jo prejšnji petek uprizorili Jeseničani, je bila namenjena mladini novomeških šol, zlasti učencem osemletke.
Kustnerjeva zgodba pravzaprav že ni več moderna, sodobna, toda ob pomanjkanju mladinskih del je jeseniškemu režiserju Bojanu Cebulju le prišla prav.
Kaj smo videli? Gospod ravnatelj (danes bi rekli tovariš, toda igrica Je izpred vojnih let) na prošnjo svoje ljubke Pikice, ki še nima dvanajst let, sprejme na stanovanje postrežnico Hrastovo in njenega marljivega sinka Tončka, ki je vdan prijatelj Pikice. Ob splošnem zadovoljstvu in veselju postanejo na koncu zgodbe vsi kapitani.
Tekst ima še zdaj, četudi ga je režiser zelo izčrpno črtal, nekaj etičnih in moralnih vrednot, ob katerih se otroci lahko marsičesa nauče. Novomeški mladini, torej šolarjem, pa so Jeseničani pripravili nepopisno veselje. Lahko ugotovimo (sicer je to že malo pozno), da je bilo zadovoljstvo ob jeseniški predstavi ponoven dokaz, da mladini močno manjka primerne kulturne »hrane«. Vsekakor bo treba tomu vprašanju v prihodnje posvetiti večjo pozornost in v gledališču posvetiti skrb tudi mladini.
Naj ne izzveni neskromno, če z veseljem zapišem: No-vomeičanom v Millerjevi drami »VSI MOJI SINOVI« smo v četrtek zvečer ploskali vsi v polni dvorani s prav posebnim navdušenjem in zadovoljstvom! S presenetljivo dognano igro, polno pravega gledališkega vzdušja, so nas pritegnili in držali v napetosti od prve do zadnje slike zanimive Millerjeve drame, ki je — repertoarji naših odrov to vedno znova potrjujejo — še vedno aktualna, hkrati pa hvaležna za vsak resnejši amaterski kolektiv. Če se je ob prvih predstavah zdelo obiskovalcem, da je kvaliteta revije letos zdrsnila
Doživetje ob Bauerjevi „Mavrici"
zadnjega trenutka, ko ga spremljamo na odru; verjetno se ne motim ob trditvi, da smo ga videli tokrat v eni njegovih najmočnejših vlog. Igralsko in glasovno enakovredna mu je bila Marija šali, prav tako pa sodita v vh drame Eva Nlfercal in Emil Bratoš; slednji je presenetil z igralskim talentom, ki ta doslej na domačem' odru še ni mogel uveljaviti. Nič manj' ša ni zasluga Iva Pavšiča, Franca Stirna, Zlate Zerajič in Mare Glonar, da je bila drama polnokrvna, pristna in močna. Ce trdim še enkrat, da so nas domačini s tako dognano igro prevzeli in ponovno presenetili, zapišem to • imenu vseh tistih, ki so jim resnično hvaležni za umetniško doživetje pretekli četrtek zvečer!
Priznanju, da bodo nastopili poleti tudi na Hvaru kot ena izmed najboljših slovenskih dramskih amaterskih družin, naj sledi še to jesen tudi večja pomoč za njihovo nadaljnje ustvarjanje v domačem Novem mestu!
TONE GOSNIK
lom vdano plast neopredeljene starejše ruske generacije,. ki le stežka dojema novo, z naprednimi idejami pomlajeno življenje, katerega pristaš Je predvsem mlajši rod in inteligenca.
Razen tega na odru nismo spoznali tistega Skvarkina, ki s komičnimi, vendar eno stavnimi zapletljaji (ne zapleti) skozi vsa dejanja pripravlja gledalca v solze smeha. Ker pa bi se ob vsem tem, kar smo opazili, kmalu zgo dilo, da bi nas presenetile solze razočaranja, se tudi ne moremo ogreti za kdo ve kako visoko oceno. Od ljubljanskega gledališča smo pričakovali več. Igralci so dali od sebe, kar so mogli, bi pa tudi za katere od teh veljala podobna ugotovitev kot pri »Matičku«: talenti, vendar ne najbolje vpeljani.
Oder mladih Prešernovega gledališča v Kranju je v No vem mestu uprizoril »Rdeče in modro v mavrici« Wal-terja Bauerja. V režiji Laci-ja Cigoja in dobri interpreta-Jitt mladih igralcev je pred nami oživela ljubezenska zgodba iz stare Kitajske. Pravzaprav je v tej zgodbi pretresljiva usoda mladega Sien-Boja in lepe gospodične Jing-Tai, ki se ljubita, vendar Jima ljudski običaj, ki je v tej deželi skoraj zakon, ne dovoli, da bi bila srečna. Srečo jima Je dovoljeno uživati šele po njuni smrti, ko se združita v rdeče in modro v mavrici.
Zdi se, da bi mogla zgodba, prepolna čiste poezije, vse drugače prepričati, če se ne bi v samo uprizoritev vrinilo nekaj momentov, ki so na trenutke izstopili bolj, kot je bilo potrebno. Motilo je
zlasti preveč realistično izpovedovanje tega mita o ljubezni, tako da se je igralcem, še bolj pa režiserju, izmuznila mera za kritično presojo med poetičnostjo in realnostjo, da ne rečemo pretirano realnostjo. Uprizoritev bi nedvomno dosegla večji učinek, če bi svojo vlogo pravilno odigrali tudi reflektorji. Duh prednikov (Peter Dolenc) je bil očitno preveč osvetljen in kot tak v središču pozornosti. Namesto da bi bil samo »pri-pev«, spontani usmerjevalei, če hočete, napovedovalec prizorov, je bil duh malce preveč vsiljen, kar je očitno motilo.
Kljub vsemu je Oder mladih zadovoljivo odigral svojo vlogo in opravičil sloves, ki ga je bil že nekajkrat deležen. Mi pa lahko mirne vesti rečemo, da je bila uprizoritev Bauerjeve zgodbe lepo doživetje.
vsaj za stopničko pod lansko, smo ob igri domačinov olajšano vzdihnili: to je spet pravi teater! In bil je — b tori. Izdelanem pogovornem jeziku na odru, v sceni kot režiji. Zdelo se mi je, da igralski kolektiv Svobode Dušan Jereb živo občuti moralno dolžnost do Novega mesta, organizatorja in gostitelja letošnje dramske revije, da bi pokazal vse, kaj zmorejo njegovi člani. Zavzetost, pokazati Miller-ja in njegovo delo z vsem dramatičnim razgaljanjem krivde starega Kellerja, je dihala iz slednje kretnje igralcev; na odru niso igrali, pač pa živeli na tipični amerikanski verandi in nas popeljali v tiste povojne dni, ko Kellerjeva le spoznata, kdo so bili »vsi njuni sinovi*.
Režiser Riko Vrh je z uigranim kolektivom poustva-ril tipično Millerjevo dramo; napetost v njej je rasla z igro glavnih in stranskih oseb do tragičnega spoznanja, da je rešitev pred krivdo samo v priznanju in kesu. Joe Keller (France Kralj) v drami ni skrival črva - vesti, ki gloda v njem od prvega do
Uspele »operacije« v »IRKUTSKI ZGODBI«
Jubilej Valerije Hevbalove
8. junija je v ljubljanski Operi gostovala prvakinja beograjske Opere sopranistka Valerija Hejrbalova. Pela je vlogo Mirni iz znane Puccinijevo opere »La Boheme«. V družbi z odličnimi pevci ljubljanske Opere je sopranistka proslavila 25-letnico svojega umetniškega ustvarjanja. Hevbalove, ki je svoj čas nastopala pred ljubljanskim občinstvom, obiskovalci ljubljanske opera« hiše še niso pozabili. Nasprotno so ji za uspelo vlogo in jubilej navdušeno ploskali. Razen tega je prejela cvetje in čestitko znanega skladatelja in dirigenta ljubljanske Opere Rada Simonitija.
,.Hiša na robu mesta"
Zgodba, tempirana na pri-čakovanost ob vrnitvi Jeraja (emigranta) v družino v hiši na robu mesta, je bila v izvedbi DPD Svoboda »Slava Klavora« iz Maribora uspešno interpretirana in bi skoraj lahko rekli, da režiser Janez Karlin pri izbiri igralcev ni imel nesrečne roke. Sploh je bil ta večer eden najuspešnejših in najspodbudnejših na novomeški reviji.
Seveda to ni hvala zgolj za-radi hvale, ampak obstajajo za to povsem ustrezni razlogi. Najprej: v igralskem ko lektivu skoraj ne bi mogli govoriti o šibkem mestu, Milena Muhlč (igrala je Mojco), ki je bila vsaj v določenih ozirih ena najboljših Igralk na reviji, pa je bila pravo presenečenje. Dobra, če že no pray dobra scena Maksa Kavčiča je veliko pripomogla, da je bila »Hiša na robu mesta« domačega avtorja Mirka Zupančiča uprizorjena tako, da smo v resnici občutili predmestje in hišo v tem predmestju, v kateri se
razkraja družina pobeglega očeta in živčno prenapetih otrok, prepuščenih zanosu lastnega dozorevanja. Slednjič je potrebno naglasiti, da
Trboveljski Igralci so se z uspehom predstavili v »IrkutsU zgodbi« ruskega dramatika Arbuzova. Njihova interpretacija Je bila primer prizadevnega dela in enovito* sti ansambla, predvsem pa velja domiselnost izvedbe po premišljenem režijskem konceptu. Predstava Je bila posrečena pogovorna vez med odrom in publiko, kar Je Se stopnjevalo tipično rusko pristnost. Ne bi mogli reči, da jc bilo vse skupaj blizu sentimentalnosti; igralci z Ivico Jare (Valja) na čelu so do skrajnosti omejili elemente agitke in zgodbo Izpovedovali z intimnejaiml ljudskimi potezami. To je prispevalo k učinku viti, neposredni izraznosti celotnega ansambla, ki je svojo vlogo zelo uspešno odigral in požel boren a-plavž precej kritičnega novomeškega občinstva.
Se besedo o režiserski priredbi! Nedvomno je režiser »Irkutske zgodbe« Karlo Malovrh z domiselnimi posegi, ko je besedilo ta in tam uspelo črtal, opozoril na svoje sposobnosti.
Miroslav Kugler: MACA
Je celoten kolektiv vložil v izvedbo toliko prizadevanja, da mu v nobenem primeru ne bi mogli očitati, da je prispel na revijo nepripravljen.
Na Hvar tudi Novomeščani!
Strokovna žirija, ki je ves čas spremljala VI. revijo dramskih skupili Slovenije, Je temeljito ocenila posamezne predstave gledališčnikov - amaterjev in odločila, da pojdejo na hvarski festival: Novomeščani z Millerjevo dramo »Vsi moji sinovi«, Trbo-veljčani z »Irkutsko zgodbo« Arbuzova in Mariborčani z dramo Mirka Zupančiča »Hiša na robu mesta«. Tako bodo letos zastopali slovensko amatersko gledališko dejavnost na Hvaru tudi Novomeščani. kar je doslej zanje tudi največje priznanje, ki so ga prejeli za uspešno In dolgoletno gledališko dejavnost.
Qflilan<7ilipcie:
REICHSTAG V PLAMENIH
22
Tedaj se je ■ Dimitrov odločil in izjavil pred sodiščem,' da se bo branil sam. Zato večkrat opominja sodišče: »Sodišče mora vedeti, da nisem tukaj samo obtoženi Dimitrov, temveč tudi branilec obtoženega Dimitrova.« Branil je predvsem svoje politične nazore, svojo partijo in svoje tovariše — Torglerja, Popova in Taneva. Branil je celo nacistično orodje požiga — van der Lubbeja. Na ta način je razkrinkal »obrambo«, ki je že vnaprej prejela navodila, da mora pomagati predvsem obtožbi, ne pa obtožencem.
Dimitrov je res odklonil branilca, toda čestokrat je prekinil tudi Torglerjevega »branilca«, kakor hitro je pričel kvasiti politične nesmisle. Dimitrov je stal na stališču, ki ga je pojasnil s temi besedami:
»Rajši sem po nedolžnem obsojen na smrt od nemškega sodišča, kot da bi se moral zahvaliti za osvoboditev takšni obrambi, kot jo jc dal dr. Sack v Torglerjevo korist...«
Že od prvega dne je hotel pokazati, da je pred sodiščem neodvisen:
»V tem procesu nisem dolžnik, temveč upnik.« — Tako zabrusi nacističnemu sodišču v obraz.
Ko se je Dimitrov vrnil po svoji izključitvi s procesa ponovno v dvorano, je takoj izjavil:
»V tej dvorani ne iščem milosti niti simpatij, zahtevam samo, da se lahko branim kot komunist.«
Ko se je sodišče »poglabljalo« v pravne podrobnosti o alibiju Dimitrova in njegovih bolgarskih tovarišev, je Dimitrov prekinil sodnike:
»Najmočnejši dokaz v korist našega alibija je dejstvo, da smo mi komunisti in to vodilni komunisti, ki vsled svojih komunističnih nazorov in interesov svoje partije nismo mogli sodelovati v neki takšni zadevi, kot je požig Reichstaga.«
Ob nekem primeru, ko je državni tožilec posumil o eni izmed prič, ki so prišle iz Sovjetske zveze, češ da njen priimek ni pravi, ker to ni priimek njenega moža, Dimitrov opozarja državnega tožilca:
»Zelo se čudim neznjanju Vrhovnega sodišča o sovjetski zakonodaji.«
Predsednik zavrača Dimitrova, češ da je nesramen, toda Dimitrov pribije:
»Vi se morate še mnogo učiti, gospod vrhovni sodnik.«
Sodni proces v Leipzigu je bil ena sama velika bitka Dimitrova proti vstajajočemu nacizmu. Posebno je pomemben njegov zaključni govor, ki je najbrž najboljši primer, kako mora nastopiti pred sodiščem komunist. To ni navaden govor, to je poziv množicam vsega sveta, da se borijo proti fašizmu. V prisotnosti nacističnih sodnikov je Dimitrov vabil proletarce vseh dežel, da naj se borijo proti fašistični nevarnosti. Vrgel je v lice nacističnim sodnikom in celotni vladajoči nacistični kliki resnico o fašizmu, ki jo je razumel vsak delavec.
V svojem govoru je opisal poskuse nacistov, da bi uničili delavsko gibanje. Opozarjam nemške delavce, dar se nacistično gibanje brati s kapitalisti (Tlivs-sen in Krupp) in magnati finančnega kapitala.
ZAKLJUČNI GOVOR DIMITROVA
Napočil je 16. december 1933 — zadnji dan velikega procesa v Leipzigu. Spet je sedela v dvorani, nacistična publika. V eni izmed vrst je sedela kot vsak dan tako tudi danes mati Dimitrova, sestri Popova in Taneva, Torglerjeva mati in Torglerjeva žena. Velika bitka Dimitrova, ki se je pričela s prvim dnem procesa, 21. septembra, se približuje koncu. Toda še ni končano. Dimitrov še ni izrekel zadnje besede. Se nekaj hipov in Dimitrov bo podal pred sodiščem svoj veliki govor. In že pričenja:
»Po členu 258 zakona o kazenskem sodnem postopku imam pravico, da govorim kot branilec in kot obtoženec«
Predsednik sodišča:
»Imate pravico do zaključnega govora, ta vam jc dana.«
Tako je (irorgij Dimitrov na procesu v Leipzigu pred vsem svetom razkrinkaval fašizem (posnetek s procesa: Dimitrov odgovarja sodnikom)
Ob prihodu bralcev chicaške »PROSVETE«
Pozdravljeni na domači grudi!
Mogoče pomeni za nas v domovini ta naslov premalo, a vsak od naših rojakov bo takoj vedel, da gre za bralce chicaškega časopisa »Prosve-ta«. Letos so prišli kar v dveh skupinah: z letalom in z ladjo.
Prve je vodil upravnik Prosvete Milan Medvešek. Bilo jih je preveč za eno letalo, zato je del skupine prevzela njegova žena. V Zagrebu so pristali 28. maja. Bili so rahlo izmučeni, a sveži zrak, da ne rečemo — domači zrak, pozdravni govori, cvetje in tople roke so kmalu pregnale utrujenost.
V imenu Slovenske izseljenske matice jih je pozdravila Zima Vrščaj. Dejala je: »Ne samo vi, tudi mi smo bralci Prosvete in zato vemo, kako živite, kako delate v vaših kulturno-prosvetnih društvih in raznih akcijah za blaginjo človeka in splošni napredek. V posebno veselje nam je, da lahko kot prvo letošnjo skupino pozdravimo prav vas, bralce »Prosvete«, glasila SNPJ, organizacije in lista, ki je desetletja tako vneto gojil v vaših i srcih ljubezen do domovine in materinega jezika. Zato — dobrodošli na tleh vaše stare domovine!«
Rojake je čakal na letališču tudi pisatelj Tone Seliškar, dolgoletni znanec ameriških Slovencev. Največ sta si imela povedati z vodjo skupine Milanom Medveškom. Koliko spominov, misli o našem tukajšnjem delu in udejstvova-nju v svetu, pa tudi o tamkajšnji slovenski mladini, ki se vedno   bolj   vključuje v
ameriški živelj, sta pretresla. Ves pogovor pa je prevevalo iskreno veselje nad uspehi v »stari domovini«, kot ji pravijo izseljenci, in nad zavestjo naših ljudi, da so Slovenci, pa čeprav morda že tretji rod prebiva pod tujim soncem.
Spotoma so se izseljenci u-stavili na Otočcu, precej pa se jih je poslovilo od skupine, kajti pričakali so jih sorodniki. Dosti izseljencev je namreč bilo z Dolenjskega. Tudi Milan Medvešek z ženo je odšel z očetom, ki mu je prišel na proti, v rodno Žabjo vas pri Novem mestu. Vendar to slovo ni bilo žalostno, saj so se domenili, da se 4. julija spet vsi snidejo na Otočcu. Iz Dolenjske je veliko ljudi odšlo v svet, a njena lepota jih spet in spet privabi domov.
Druga večja skupina je prišla 31. maja z vlakom preko Sežane. Kakor nam je povedal vodja skupine Frank Česen, jih je bilo na ladji 48, toda mejo pri Sežani je ta dan prestopilo le 35 rojakov. Ostali so se po poti ustavili, da si malo ogledajo tudi druge dežele. Potem pridejo pa domov.
Vodja Frank česen je v pozdravnem govoru "v Postojni dejal: »Niso pa samo spomini, ki nas vežejo z domačimi kraji, temveč tudi velika sprememba, katero ste doživeli po vojni. Ta sprememba se kaže v načinu življenja in v ogromnem gospodarskem, socialnem in kulturnem napredku. Iz zaostale dežele, ki so jo stoletja izkoriščali tuj-
ci, gradite moderno industrijsko in agrarno državo, v kateri bo dovolj kruha za-vse. Za dosego tega cilja imate vse možnosti: prirodno bogastvo, pridne roke in jasne načrte.«
Potem so »postojnski fantje« zapeli in vlak se je nalezel malce zamude. Pesem ima pa res čudežno moč: utrujenost izgine in obrazi se razlezejo v smeh. 2e v Sežani' so peli otroci, tukaj fantje in potem so poskušali še izseljenci sami. Vmes pa pogovor, klici: »Veste, moj sin mi je naročil, naj se zahvalim vsem partizanom, ki so pomagali premagati Nemce. Moj sin se je tudi bil proti njim. Bil je pilot.« Tako je rekel Anton Petrovič. Koliko časa je že minilo od tedaj, vendar sin ni pozabil naroČiti in oče ne povedati saj je prišel po vojni prvič v Jugoslavijo.
Seveda so pripovedovali tudi o njihovem tamkajšnjem delu. Ker je bil poleg ravno stric Matic (to je Frank česen), stalni dopisnik Prosvete, je seveda takoj poročal: Ko smo se vozili skozi Italijo, je nekdo stopil v vagon in vprašal: »Ste tu sami Slovenci?« »O, yes! Seveda! Ja!« Ženske so zagnale krik: »Doma smo! D:ma smo!« Vse je drlo iz kupejev, da bi kmalu podrli tistega človeka. Ta nas je malo plašno gledal, potem pa začel mahati z rokami: »Ne, niste še doma! V Italiji ste. Jaz sem pa Slovenec. Ne, moja mama je Slovenka, pa znam slovensko. Slišal sem vas. Tako sem vesel, če slišim Slovence.« Seveda smo se potem pomirili in
Virantov Frenk je spet doma
S sprejema na zagrebškem letališču: vodja prve skupine izseljencev Milan Medvešek (v sredi), sin našega dolgoletnega in zvestega naročnika ter bralca tov. Medveška iz Žabje vasi pri Novem mestu, v razgovoru z Zimo Vrščaj in pisateljem Tonetom Scliškarjem
se vrnili v kupeje, da pričakamo Jugoslavijo, ki nam je hitela naproti in nas pozdravila že sredi Italije.
Nekaj po trinajsti uri je vlak prešel mejo pri Sežani in okrog 16.30 je bil v Ljub-
»Amerikanci so tu!« — tako se pogovarjajo te dni v prenekateri vasi na Dolenjskem, v Beli krajini in Spodnjem Posavju. Na obisk so prišli rojaki, ki so zaradi takratnih slabih socialnih razmer pred 40, 50 in celo veči-mi leti zapustili rodno grudo in šli v svet »s trebuhom za kruhom«. Zdaj, ko so vsi srečni in neizmerno zadovoljni med rojaki, se ne morejo dovolj načuditi lepotam domačih krajev, napredku, ki smo
ga dosegli in hitremu utripu, s katerim stopamo v še lepše življenje. Toliko je pripovedovanja, obujanja spominov, o-biskovanja prijateljev in znancev pa še vsega drugega, kar jc tlelo v srcih leta in leta, da bodo tedni oddiha kar prekratki. Pa vendar — vsaka minuta na rodni zemlji je minuta sreče in zadovoljstva.
gg Vsem rojakom, ki so že ga doma in ki bodo letos £ še prišli med nas, želi-£ mo*prisrčno dobrodošlico: g POZDRAVLJENI NA DO-g MAČI GRUDI, KI VAS g NI POZABILA, KOT JE p| NISTE NEHALI LJUBI-jTl VI, NJENI ZVESTI g SINOVI IN HČERE!
Če je človek 35 let daleč od doma, nekje v Ameriki, je razumljivo, da je srečen, ko se za mesec ali dva vrne v domači kraj. Prav tako je s FRENKOM VIRANTOM iz Maharovca pri Šentjerneju, ki je odšel za zaslužkom že leta 1928. Selil se j? sem i« tja po Kanadi, dokler se ni ustavil v Sicoe Metil O'Brie-nu v Ontariu. Dela v rudniku srebra in pravi, da dobro Bluzi.
»Seveda, če dobro delaš, ne hodiš okoli in če hraniš, lahko v kratkem času precej privarčuješ, če pa si privoščiš malo več lepega življenja v tej ali oni obliki, je slabo. Tiste prave revščine pa je tam veliko več kot tu. Ni vse tako lepo in dobro, kot pišejo tisti, ki zdaj prihajajo tja«, je povedal.
Frenk Virant je prvič pričel domov 1959, letos pa je tretjič na obisku v domovini. Ko sem ga vprašala, zakaj je 31 let odlašal z odhodom, je povedal:
»Pred vojno sem rr.lo za-Elužil,. potem sem nekaj časa odlašal, sicer pa mi gie bolje tele zadnjih df.set let, - zato uem se šele leta 1959 odločil za obisk. Prej si ga nisem mogel privoščiti.«
Pazljivo sem poslušala njegovo pripovedovanje o razmerah, v katerih dela, o pokojninskem in zdravstvenem za-
varovanju. Pravil je, da Cela fiO km iz mesta v puščavi. Tam dobijo hrane in kar potrebujejo. V rudniku ni'.najo ne zdravnika :ie loViičarja; zdravnik Je v bližnjem mestu. Kdor Je na bolniškem dopustu, dobi manj kot polovico redne plače.
Presenečena sem bila nad njegovim značilnim šentjer-r.ejskim narečjem. Ko sem ga vprašala, kako je mogel
časopise in veliko beremo. Jaz imam Dolenjski list, ki mi je posebno všeč«
NjegoVa želja Je, da bi se za vselej kmalu vrnil v rojstni kraj. Počakal bo še toliko, da bo dosegel pokojnino, potem pa bo~prišel domov in ga bomo lahko vsak dan srečavali v Šentjerneju, Ma-barovcu ali šmalčijl vasi.
Prišla sem k njemu z namenom, da se mu še enkrat
Glasujmo za krepitev resničnih socialističnih družbenih odnosov in. demokracije, za materialni in kulturni napredek dežele, za mir in socializem!
po toliko letih obdržati domačo govorico, je rekel: »Tam je še nekaj Slovencev. Večkrat se dobimo in govorimo po naše. Ob praznikih pa Imamo zabave, ob novem letu ples. Materinega jezika ne bomo pozabili. Razen tega imamo  naročene slovenske
zahvalim za 30.000 din, ki jih je poklonil za gradnjo nove šole v Šentjerneju. V živah-nnem razgovoru sem na to skoro pozabila, zato se mu zdaj v imenu kolektiva in učencev osnovne šqle javno najprisrčneje zahvalim.
Milena Pušenjak
»Sladko življenje ob Vrbskem jezeru«
Tragičen nesporazum y južniti državah ZDA
Prvi rojaki 28. maja zvečer na Otočcu (Foto: Marjan Zaplatil)
»Prej bo tekla kri po ulicah Birminghama, kot bo to mesto ukinilo segregacijo!« To je izjavil Eugene Connor, župan mesta Birminghama, ki je te dni prizorišče hudih nasprotij med belim in črnim prebivalstvom.
Že leta 1961 je pravosodno ministrstvo izdalo seznam mest v južnih državah, v katerih je nevarnost spopadov največja. Na prvem mestu tega seznama je Bir-mingham. V tem mestu črnci ne živijo slabo — 50 odstotkov jih ima svoje stanovanje, 40 odstotkov avtomobile, 92 odstotkov hladilnik — toda od leta 1957 do danes je bilo v njem 17 bombnih napadov na črnska stanovanja in 50 akcij Ku-klux-klana.
Odkar je postal predsednikov brat Robert Kennedv pravosodni minister ZDA, ima za eno svojih najpomembnejših nalog, da se bori za enakopravnost črncev v južnih državah, sai ie 70 odstotkov črncev v ZDA glasovalo za Johna Kennedvja. To-
da pravosodni minister ne more spreminjati rasističnih zakonov posameznih držav.
fj» srečo ga podpira skupina poslovnih ljudi. Odkar jg poslal Birmiugham prizorišče spopadov, je padla prohodni3, povečala se je brezposelnost. »Nered škoduje poslu,« je izjavil John WU-lijutts°n' član trgovinske zbor"** uw Birminghama. S takhfl* trezno mislečimi poslovno*! ljudmi se je povelj Bt»>ert Kennedv. ko ga je prese"8*'1" novica, da je Martin Luter King stopil v oCeo»'v0 Proti rasističnim za-kono"1 v Birminghamu. KamP*"^ »državljanske neposlušnosti«, ki jo je pričel Kjog, °i utegnila neugodno vptiv«'1. "a pogajanja med l)(.linii m trni,ni predstavni-k: ki Jih je pripravljal Ro-
iCioč8 imenujejo »Gandhi-jft čP* Amerike«. Njegovo nače10 le: doseči svoj cilj z m,;rniiiu sredstvi. Pozval je črno Pf6Wvalstvo, naj se poslužuj tlstih lokalov, kamor
je črncem vstop prepovedan. To je povzročilo nove napade belcev na črno prebivalstvo.
Tako je po Kenaedvjevem mnenju prišlo do tragičnega nesporazuma. Prijatelji emancipacije črncev so razdeljeni v dva tabora. Medtem ko so na eni strani črnci siti zatiranja In se množično poslužujejo Kingove akcije »državljanske neposlušnosti«, je vlada v VVashingtonu prepričana, da bo lahko samo s previdno diplomacijo pridobila zmerne belce na jugu za postopno odstranitev rasnih pregrad.
Pred celovškim sodiščem je bil 42-letni berlinski milijonar Gerhard Bernadt obsojen na deset mesecev
Ljudje v kletkah
V japonskem mestu Inu-jami je živalski vrt, katerega glavna privlačnost so opice izven kletk. Ker jim obiskovalci vedno prinašajo sladkarije, so se živa: li že tako razvadile, da jemljejo ljudem iz rok vse, kar vidijo, torej tudi tisto, kar jim ni namenjeno. Da bi obvarovala obiskovalce pred vsiljivimi opicami, je uprava živalskega, vrta nabavila za ljudi vejiko število kletk-na kolescih, v katerih se lahko le-ti nemoteno prevažajo po živalskem vrtu in brez nevarnosti opazujejo vesele opice.
ječe in na izgon iz Avstrije zaradi »zločina javnega nasilja in zaradi zavajanja mladoletnih deklet«.
Bernadt je imel ob Vrbskem jezeru vilo, v katero je vabil mlada dekleta iz Celovca in okolice, jih opijal in jih »posojal« svojim prijateljem. Na razpravi, ki je vzbudila po vsej Avstriji veliko pozornost, so prišle na dan neverjetne podrobnosti o življenju in orgijah v skrivnostni vili ob jezeru.-Zanimivo je, da se za večino deklet sploh ni moglo reči, da so bile zapeljane, ker so pred sodiščem izjavile, da so prostovoljno zahajale v Ber-nadtovo vilo.
V NEDELJO IZVOLIMO KANDIDATE, Kl SE B0Đ0
V SKUPŠČINI DOSLEDNO ZAVZEMALI ZA SAMOUPRAVLJANJE, ZA ZGRADITEV SOCIALISTIČNE DRUŽBE SVOBODNIH LJUDI, ZA HITREJŠI GOSPODARSKI NAPREDEK, ZA ČEDALJE BOLJŠE ŽIVLJENJSKE POGOJE DELOVNEGA ČLOVEKA, ZA ENOTNOST ENAKOPRAVNIH IN POBRATENIH JUGOSLOVANSKIH NARODOV IN NARODNOSTI, ZA SOLIDARNOST DELOVNIH LJUDI. ZA IDEALE NAŠE REVOLUCIJE!
Samopostrežna trgovina tudi v Črnomlju
Obrtniška zaključna dela v samopostrežni trgovini v poslovalnici »Prehrane« v Črnomlju gredo proti koncu. Računamo, da bo otvoritev trgovine že 16. junija. Nedvomno bo nova samopoJ strežnica lepa pridobitev za Črnomelj in turizem na tem območju, prebivalci iz stolpnic in okolice železniške postaje pa bodo imeli blizu solidno potrežbo.
J. S.
Maigret je poklical po telefonu pivnico Dauphine.
»Halo .. Si ti, Joseph? ... Maigret... Ali mi lahko prineseš dve mali in sendviče? ... Da, za enega ...«
Sendvičev še ni bilo, ko so ga poklicali k telefonu, in takoj je prepoznal glas, ker je telefonistu medtem sporočil, naj ga nemudoma zveze, če bi ga kdo poklical.
»Halo .. Mislim, da sem se ga tokrat otresel.« »Kdo ste?«
»Ninin mož... To ni važno ... Vsaj štirje so, če ne prištejem še ženske... Brezpogojno je treba, da kdo pri priči pride in da ...«
To pot ni utegnil povedati, od kod telefonira. Matgret je poklical centralo. Trajalo Je nekaj minut. Telefonski poziv je prihajal iz Štirih larochell.skih ser-žantov, iz restavracije na Bulvaru Beaumarehais, čisto blizu Bastilje.
To tudi ni bilo daleč od trga des Vosges. Lahko si si predstavljal, kako mah možak v nepremočljivem plašču bega sem in tja skorajda v eni in isti četrti.
»Halo, si ti, Janvier? Mislil sem si, da boš še tam ..«
Maigret ga je poklical na Trgu des Vosges.
»Steci k Štirim larochellskim seržantom ... Tako je... Obdrži taksi.«
Minila Je ura, ne da bi ga kdo poklical, ne da bi karkoli zvedeli o Nininem možu. Ko je spet pozvonilo, pri telefonu ni bil on, ampak nek kavarniški natakar.
»Halo, saj imam čast govoriti s komisarjem Mai-gretom?... S komisarjem Maigretom osebno?... Tu
je natakar v Kavarni de Birague, v Ulici de Birague. Govorim po naročilu nekega gosta, ki me je prosil, naj vas pokličem.«
»Pred koliko časa?«
»Morebiti pred četrt ure ... Moral bi vam telefonirati takoj, ampak prav zdaj imamo največ dela...«
»Majhen mož v nepremočljivem plašču?«
»Da... Hvala bogu... Bal sem se, da je vse skupaj šala... Zelo se mu je mudilo. . Ves čas se je oziral na ulico... Počakajte, da se vsega natanko spomnim ...! Rekel mi je približno tako, naj vam sporočim, da bo poskusil moža zvabiti k Bastiljske-mu kanonu... Saj poznate? To je pivnica na vogalu Bulvarja Henrika IV. Rad bi, da bi brž koga poslali. Počakajte... To še ni vse. Vi biste najbrž že razumeli. Rekel je natanko takole: ,Moža je zamenjal drugi. Zdaj je visoki rdečelasec, najhujši...'«
X
Maigret se je napotil tja osebno. Vzel si je taksi, ki je porabil manj kot deset minut, da je prišel na Trg pred Bastiljo. Pivnica je bila prostorna in mirna, v njej so bili predvsem stalni gostje, ki so jedli kosilo ali narezek. Z očmi je iskal človeka v nepremočljivem plašču, se potem ozrl po kljukah za suknje v upanju, da bo zagledal nepremočljivi plašč brez barve.
Bilo je Šest natakarjev, potem blagajničarka in gospodar. Izprašal je vse. Njegovega moža ni opazil nihče. Nato se je usedel v kot blizu vrat, naročil malo pivo in s prižgano pipo čakal. Cez pol ure Je kljub sendvičem zahteval, naj mu prineso kislega zelja. Ogledoval si je ljudi na pločniku. Ob vsakem nepremočji-vem plašču se je zdrznil in bilo jih Je veliko, ker se je zdaj dež usul od zjutraj že tretjič, prozoren, nedolžen dež, v kakršnem sonce vseeno sije.
»Halo!... Sodna policija? ... Tu Maigret... Se je Janvier vrnil? ... Pokličite mi ga ... Si ti, Janvier?. .. Skoči v taksi in se ml pridruži v Bastiljskem
kanonu. Tako je, to je dan kavarnic. Pričakujem te. Ne, ^ novega.«
• ar Mnf6^' ^e Je razburjeni možak predrzen ša-IsnSaS v et je Pustil inšpektorja na straži v Ba-Ni bilo,?0nu in se odPelJal nazaj v urad.
•„ d°sti verjetno, da bi bil Ninin mož umor-Jen L 2av-t?° PQl eni uri, ker je bilo videti, da si ne *ivahn i v odročne kraje; izbiral je prav nasprotno (sa,. nrie četrti, obljudene ulice. Kljub temu se je k°r so bil- telefo'nično zvezati z Rešilno policijo, kJ™,lzu zrnerom sproti poučeni o vseh nesrečah v ™ Ce "
rriu v «m SDOročijo, da se je zgodila nesreča mo-oreni,PrernoclJivem plašču ali da se je zapletel vX^r ali karkoli že, me pokličite.«
.. na7^ Je tudi enemu od avtomobilov sodne po-lic!iiu č»Vna dvorišču poslopja ob Zlatarskem na-br mo prlPravljen nanj. To je bilo morebiti S   cpr'e'        ni hotcl zgubi11 nobene možnosti.
J55 ifi"31 Je ljudi, kadil pipo, od časa do časa p cih se i Peči- okno pa je imel ves čas odprto in v   «pozn»if očitaJoče ozrl na telefon, ki Je ostal tiho.
Movf*'       Ste mojo žen0,<< mu Je preJle rekel tisti
•MZ Ulf Se ^e skušal spomniti na kakšno Nino. NaJ »i je V6 srečal veliko. Pred nekaj leti je poznal en"' ge tak la v Cannesu majhen bar, ampak ta je D f»nJ Je K»at stara gospa In je gotovo že umrla.
i» pilo im   tudi neka nečakinja njegove žene, ki ji J „{Jalni     Alinain ki so ji vsi pravili Nina. tira iP'u;,Komisar Maigret?« ..na a,«,0 la Štiri. Bil je še beli dan, komisar pa si J"J yisaini mizi prižgal svetilko z zelenim senč-
n   »fu ie
dn% SDreJemalec pošte v poštnem uradu 28, lTl fli°tirn r)ourB Saint — Denis. Oprostite mi, da vaS#lil i Je verjetno neumna šala. Pred nekaj 'uT.npil ie k okencu za priporočene pošiljke nekdo prl itrahi/ • • • Vdeti je bilo. da se mu mudi, da je v r    > mi je rekla naša uslužbenka. Ves čas
se je obračal... Prednjo je porinil papir... Rekel je: ,Ne skušajte razumeti... Telefonirajte takoj tole sporočilo komisarju Maigretu.' Potem se je zgubil v množici. Moja uslužbenka je prišla k meni... Papir imam pred sabo... Napisano je s svinčnikom v neubrani pisavi... Očitno je možak sestavil sporočilo med hojo. Takole se glasi: Nisem mogel iti h Kanonu... Ali razumete, kaj to pomeni?... Jaz ne... To ni važno... Potem beseda, ki se mi je ne posreči prebrati . Zdaj sta dva.. Mali rjavolasec se je vrnil... Nisem čisto prepričan, ali je tu res beseda rjavolasec... Vi pravite... V redu, če mislite, da je že tako... Se ni konec. Z gotovostjo vem, da so me sklenili dobiti danes... Bližam se nabrežju... Vendar pa so zviti... Sporočite stražnikom ...To je vse... če hočete, vam listek pošljem. S taksijem? Prav rad.«
X
»Halo... Janvier?... Lahko se vrneš, stari.«
čez pol ure sta oba kadila v Maigretovi pisarni.
Maigret je medtem sklical kolesarske patrulje kot tudi mestno policijo. Parižani, ki so prihajali v velike trgovine, ki so se "prerivali po pločnikih, se zlivali v kinematografe ali v vhode k podzemeljski železnici, k metrćju, niso nič opazili in vendar je na stotine oči preiskovalo množico, se ustavljalo na vseh nepremočljivih plaščih brez barve, na vseh sivih klobukih.
Okrog petih se je še enkrat ulil dež, tlak se je zableščal.
»Gospodar »Beaujolaiske kleti« mu prišteva od petintrideset do štirideset let,« je govoril Janvier. »Gospodar v Tabac des Vosges mu jih prišteva trideset. Obraz ima obrit, rožnato polt, svetle oči. Nič se mi nI posrečilo zvedeti o tem, kakšne vrste človek je to. Odgovarjali so ml: Človek, kakršnih vidiš dosti...«
Gospa Maigret, ki Je imela v gosteh sestro, je telefonirala ob šestih, da bi se prepričala, ali njen mož ne bo zamudil večerje.
■!!i5!l!!lillIiiBi;illl!5l!lii!i!!!!ffi
Art Buchvvald:
\Prosimsmjco!
Osem let sem proučeval odnos evropskih trgovcev do tujih strank. Naslednje ugotovitve so torej rezultat znanstvenega raziskovanja in so zato verodostojne.
če stopite v Italiji v trgovino, vas pozdravljajo v njej kot brata, ki ga niso videli najmanj deset let.
»Dobrodošli, signore, dobrodošli! Prosim, stopite bliže! Ničesar vam ni treba kupiti! Samo oglejte si našo zalogo!«
»Rad bi imel srajco iz poplina. Ali imate kakšno?« »Sploh nimamo ničesar drugega kot samo srajce iz poplina!
Specializirali smo se zanje. Mama, prinesi najboljše poplinaste srajce za tega simpatičnega gospoda!«
Medtem ko mama brska po policah, vpraša mož: »Ali ste iz Amerike?«
Ko mu pridrdite, vas zasuje poplava besed: »Sorodnike imam v Chicagu. Gotovo jih poznate. Qualiteri se pišejo. Tu je njihova slika. Moj bratranec ima sedem otrok. Tule si jih oglejte. Rosita, Antonio, Alfredo, Carlotta, Giu-seppe, Benvenuto in Tomaso. Rosita ima sedem let...« itd.
Ko pridejo srajce, pravi mož: »čudovit egiptovski bombaž. Poglejte si te gumbe! Ali niso videti kot biseri? Kje na tem svetu najdete takšno srajco? Vzemite jih kar cel ducat! V Ameriki mi boste hvaležni, da sem vam prodal te srajce!«
Spričo tolikšne prisrčnosti ste ginjeni in kupite dva ducata srajc. Pri slovesu vam trgovec in njegova žena stisneta roko in vas prosita, da bi ju prav kmalu zopet obiskali. Oba imata solze v očeh, ko zapuščate trgovino.
V Angliji vas pri vstopu v trgovino pozdravi mož v fraku ter se globoko prikloni in vas vpraša, s čim vam lahko postreže. Izrazite mu svojo željo, da bi radi imeli srajco. Mož tleskne s prsti. Priteče prodajalec in sprejme njegovo naročilo: »Srajce za tega gentlemana.«
Prodajalec vas vpraša, katero velikost in katero barvo želite. Odgovorite mu, da želite srajco iz poplina s pripetim ovratnikom, nakar prodajalec zmedeno pogleda v tla, kakor da bi ga vprašali, koliko ima plače.
Obotavljaje se naposled iztisne iz sebe: »Po pravici povedano, gospod, v Angliji ne nosimo srajc s pripetim ovratnikom. V Ameriki so seveda zelo priljubljene, toda po našem mnenju so precej — no, saj me razumete. Pri nas jih sploh ne nosimo, razen morda v kakšni zakotni krčmi, če pa po vsej sili želite srajco s pripetim ovratnikom, vam jo seveda lahko...«
»Ne, ne, za božjo voljo!« mu sežete v besedo. »Kakšne srajce pa nosijo pri vas?«
»Ah,« se nasmehne prodajalec. »Tole tu je naš novi stil. Gotovo ste opazili, da nosi edinburški vojvoda ta kroj. Gospodje, ki hočejo nekaj veljati, nosijo takšne srajce.«
Osramočeni kupite ducat srajc edinburškega vojvode.
V Franciji pa je vse drugače. Vstopite v trgovino. Prazna je. Sest ali sedem prodajalcev postaja brez-.dela naokoli.
čakate četrt ure, dokler se vas eden od njih ne usmili in vas ne vpraša z glasom pri popoldanskem spancu prekinjenega državljana: »želite?«
Poveste mu, da bi hoteli kupiti srajco številka 43.
»Ha!« vzklikne prodajalec. »Vaše velikosti nimamo. Mar mislite, da imamo vse velikosti v zalogi? Kaj pa mislite, koliko prostora imamo! Naša največja številka je 42!«
, Izjavite, da bi si jo radi ogledali. Na njegovem obličju berete razočaranje.
»Katero barvo?« vaš naposled vpraša.
»Belo!«
»Ha!« zavpije. »Bele nimamo. Imamo samo barvaste. Mar mislite, da imamo bele in barvaste v zalogi?«
Pristopi drug prodajalec in vpraša, za kaj gre. Njegov kolega mu odgovori v francoščini: »Ta idiot hoče imeti belo srajco! Najprej je zahteval številko 43, zdaj pa hoče številko 42.«
»Ti Američani so vsi malo prismojeni!«-
Nato izjavite, da bi vzeli barvasto srajco. Prodajalec je jezen. Trešči škatlo s srajcami pred vas na mizo in pravi: »Ne dotikajte se jih — sicer boste morali vse plačati!«
Izberete si eno.
»Štirideset frankov,« pravi prodajalec. Položite na mizo bankovec za petdeset frankov.
»Nimate drobiža? Mar mislite, da lahko menjamo vsakomur, ki pride v našo trgovino?«
Vsi vas pogledajo, kakor da bi vas mož pravkar oklo-futal.
Pravite, da je ta bankovec trenutno ves vaš francoski denar. Sledi konferenca med prodajalcem, poslovodjo in možem za blagajno. Naposled izvleče blagajnik, ki si. vso transakcijo zabeleži v' veliko knjigo, bankovec za deset frankov.
Prodajalec vam vrže bankovec na mizo. Ko zapuščate trgovino, slišite, kako pravi drugemu prodajalcu: »To je pa
neverjetno!«
wmm
— Ko sem bil Se mlad, sem hotel postati zobozdravnik...
— Oglasi  se kdaj drugič! Zd*j nimam časa!
wmmmmmmmtmmmmmmmmmmmmmmmmm
532 MILIJONOV NALOŽB V TURIZEM
že v predzadnji številki smo na kratko poročali, da je Splošna gospodarska Danka odobrila 532 milijonov dinarjev posojila za razširitev Čateških Toplic. O tem za brežiški turizem pomembnem programu smo v zadnjih dveh letih že večkrat pisali.
Program je končno odobren, v letošnji jeseni pa bodo pričeli z deli. Preurejeni zdravniški obrat bo gostom na voljo že v turistični sezoni leta 1965.
Catežke Toplice ležijo ob avtomobilski cesti Ljubljana—Zagreb in so od Zagreba
Tečaj za hitro pripravo toplega obroka v Brežicah
V sodelovanju z Delavsko univerzo v Brežicah ter z novomeškim zavodom za napredek gostin-
Trgovina z ovtomate-rialom obnovljena
Prodajalna »Avtomaterial«, last podjetja »Ljudska potrošnja«, ima zdaj po preureditvi povsem novo lice in predstavlja turistično ln gospodarsko pridobitev za Brežice, -ek
Modernizacija prodajalne št. 1
V letošnjem planu trgovskega podjetja »Ljudska po-trošja* je v najkrajšem času urediti ■tajvtčjo prodaisl-no na Cesti prvih borcev v specializira .o prodajalno za pohištvo in opremo ter specializirano prodajalno z živili. V tem najsodobneje urejenem lokalu bodo lahko gospodinje kupile vse, kar potrebujejo: kruh, delikatese in živila, mimogrede pa si bodo lahko privoščile kvalitetno ekspres kavo. To bo za Brezice nekaj novega.
Ne jezite se, Se ga v trafiki zmanjka: DOLENJSKI LIST si naročite na svoj naslov!
stva in gospodinjstva je Dolenjska turistična zveza tudi v brežiški občini priredila tečaj za hitro pripravo toplega obroka. Tečaj je bil namenjen gostinskim delavcem s področja brežiške komune. V nasprotju z dosedanjimi bazenskimi tečaji, v katerih je bila udeležba gostincev dokaj pičla, so pokazali brežiški gostinci za tečaj izredno zanimanje. Udeležilo se ga je kar 14 gostincev iz komune. Enodnevni pouk, v katerem so gostinci tako v teoretičnem kot praktičnem delu spoznali, da se da tudi iz preprostih sestavin, ki so povsod pri roki, sestaviti okusen topel obrok v pičlih desetih minutah, je potekal v prostorih kolodvorske restavracije v Brežicah.
Kontno: prodajalna srečk
Lokal bivšega obrtnika tov. Hrženjaka preurejajo v lično prodajalno Jugoslovanske loterije. Stalno preseljevanje in nereden delovni čas prodajalne srečk je povzročal nezadovoljstvo prebivalcev. Za naš kraj je posebno primerno igranje športne sta<-e, ker se določeni del prometa vrača nazaj za gradnjo športnih objektov v Brežicah.
MANJKA MILIJONOV
Kdor vstopi skozi vrata, ki vodijo na beli hodnik brežiške bolnice, in ve, da bo moral tam preživeti nekaj dni, misli samo nase. Trese se pred kirurškim nožem, ženske je strah, ko pridejo v bližino porodne sobe, nekateri pa so taki »zajci«, da se boje celo injekcij in zdravil. Vsak ima svoje skrbi in ne pomisli, od kod operacijski nož, koliko stane rentgenski aparat, po čem so injekcije itd. Vsak si želi samo domov... Bolniki ne vedo, kakšne skrbi ln težave imajo ljudje t belem, ki hite po hodnikih iz sobe v sobo, najmanj pa mislijo na to, da jim manjka milijonov. O tem nam je pripovedoval upravitelj brežiške bolnice Rudi Požar:
— Največji problem je denar, zlasti nam ga manjka ea preureditev prostorov ta vsaj 10 milijonov za ureditev sanitarij. Letos pa ni nobenih možnosti, da bi ta denar dobili 154-članski kolektiv si je zadal nalogo, da bo za popravilo starih prostorov zbral 5,000.000 din, prav toliko pa bo vložil v sklad skupne porabe.
Bolnica lahko sprejme zdaj 277 bolnikov, vedno pa jih Je več in nam manjka postelj zlasti na internem, kirurškem in ginekološkem oddelku. K nam prihajajo razen bolnikov iz celotnega Spodnjega Posavja tudi bolniki iz Hrvaškega Zagorja. Za tako veliko področje bi bilo treba vsekakor večjo bolnico, v kateri naj bi bila tudi sodobna kuhinja ln pralnica. Zdaj peremo še na roke kot pred 100 leti... Načrti so narejeni, gradnja pa ni zagotovljena, ker se je spet pri denarju zataknilo.
Kljub vsemu bomo letos nekoliko obnovili kuhinjo, uredili sušilnico za perilo, preuredili čajne kuhinje po oddelkih tor uredili otroški oddelek. Slišati ni veliko, stalo pa bo dosti denarja, tako da bomo veseli, če bomo res vse naredili. Povprečna cena našega oskrbnega dne znaša 2.590 din. To je zelo malo, zato si pomagamo z lastno ekonomijo in svinjerejo.
V našem kolektivu delajo nekateri člani že vrsto let, stanovanja pa jim nismo mogli dati. ker dobimo tudi nekaj novih kadrov, smo sklenili, da pričnemo z gradnjo 4 družinskih stanovanj in 14 samskih sob, da bomo zadostili vsaj najnujnejšim potrebam.
V takšnih težnjah je v Konfekciji papirja v Vidmu-lijone. Računamo, da nam bodo priskočili na pomoč občinski ljudski odbori domače in sosednjih občin, da bomo lahko načrte z gradnjo uresničili vsaj v sedmih letih.
Ra.
SPODNJE
oddaljene le slabe pol ure vožnje z avtomobilom. Z dosedanjimi zmogljivostmi je zdravilišče zelo težko, zlasti v sezoni, zadoščalo nedeljskemu turizmu. Takoj po izgradnji avtomobilske ceste se je pokazala potreba po razširitvi gostinskih zmogljivosti in po gradnji zunanjega bazena, ki bi bil na voljo nedeljskim kopalcem. Zdravilišče, v katerem doseže to-pliška voda 60 stopinj-, ima staro tradicijo, zanj pa se posebno v »aitnjih letih močno zanimajo tako u Avstriji kot v severnih deželah Evrope (Švedska). Zmogljivosti ležišč so premajhne, pa tudi zastarele.
532-mdijonska naložba bo omogočila povečanje Števila sedežev v gostinskem obratu za 350 notranjih in 550 zunanjih. Zgradili bodo novo hotelsko stavbo s 100 ležišči, novo restavracijo, novo hi-droterapljo ter olimpijski plavalni bazen in poseben bazen za neplavalce. Vse sobe v novi stavbi bodo imele vsaka svoje sanitarije (stranišče s kopalnico). V objektih bodo uredili centralno kurjavo ter vse komunalne naprave (kanalizacijo in vodovod), ki so doslej povzročale precej preglavic. Prav to bo zahtevalo največji del investicijskih naložb.
Od skupno 532 milijonov dinarjev, kolikor bo potrebnih za uresničenje gornjih načrtov, bo občinska skupščina prispevala letos 100 milijonov dinarjev iz združenih sredstev v komuni, prihodnje leto pa skupaj z okrajno skupščino Celje 166 milijonov. Preostali znesek 266 milijonov je odobrila Splošna gospodarska banka kot posojilo z odplačilno dobo 20 tet. Podrobni načrti ca gradnjo so že naročeni pri Investicijskem biroju v Trbovljah.
Brežiška občina bo s tem dobila osrednji turistični objekt, ki bo neprecenljivega pomena za razvoj turizma. Preureditev gostišča Grad Mokrice je zaradi pomanjkanja sredstev preložena na prihodnje leto, kolikor bodo v komuni lahko zbrali sredstva, potrebna za soudeležbo na natečaju. Na srečo je za preureditev gradu Mokrice potrebnih mnogo manj sredstev, saj bo celotna investici-
ja veljala približno 217 mili-, jonov, torej neprimerno manj kot Cateške Toplice. Največ sredstev bo pri preurejanju gradu Mokrice potrebnih za napeljavo vodovoda, elektrike in centralne kurjave, ki bo na mazut. Najprej bodo uredili grajsko stavbo, nato pa postopoma še
BREŽIŠKE VESTI
okolico. Investicija bo zelo gospodarna, saj je gostišče že vpeljano, t bližini je Zagreb z velikim zaledjem, za mokriš ki grad kot turistično posebnost pa se močno zanimajo tudi tuji turisti. Znani mokriš ki park, 32 hektarov zaščitenega gozda v okolici gradu, mokriško jezero in izredno, naravno okolje so temelji, ki obetajo v turističnem razvoja Mokric zelo veliko.
Trgovsko podjetje »Krka« iz Brežic obnavlja špecerijsko trgovino, ki je v Brežicah že dlje časa precejšen problem. Na sliki: pogled na sodoben lokal, ki ga .pravkar obnavljajo. Opremljen bo s hladilnim pultom ter sodobnimi policami. Vse kaže, da bodo neurejene prodajalne v Brežicah prav kmalu redkost, saj se oba trgovska kolektiva na vse kriplje trudita čimprej urediti vse prodajalne v sodobne trgovske lokale.
VOLIVCI! Izpolnimo v nedeljo našo državljansko dolžnost - udeležimo se volitev poslancev za republiški in zvezni zbor!
0 prosvetnih in šolskih problemih
Odbornico kulturnoprosvet-ne skupine zbora delovnih skupnosti brežiške skupščine TONČKO LONCARIC smo obiskali na njenem delovnem mestu, na II. osnovni šoli v Brežicah, kjer je že šesto leto nameščena kot predmetna učiteljica. V razgovoru o prosvetnih lin šolskih problemih, kjer je sodeloval tudi ravnatelj šole, je odbornica povedala sledeče:
— V naši občini je gospodarstvo še nerazvito, šolstvo
Tončka Lončarje
in zdravstvo pa sta na precej visoki ravni, zato ju občina težko vzdržuje. Ker imamo zadnje leto, ko smo prišli pod celjski okraj, manj sredstev in še ta dotekajo neenakomerno v sklad za šolstvo, je financiranje precej problematično.
V Brežicah imamo največ težav s šolskimi prostori. Gimnazija ima v svoji stavbi premalo prostora, ker pri njej gostuje še I. osnovna šola- Delo je tu po novem učnem načrtu v smislu reformirane šole povsem nemogoče. Do prihodnjega šolskega leta bo zgrajena nova šolska stavba za učence v blagovnem prometu, kamor se bodo U preselili iz sedanje stare stavbe trgovske šole. Ta stavba bo poslej prosta, je pa premajhna za prvo osemletko, ki bo morala čimprej iz gimnazijske stavbe. Verjetno se bodo vseeno preselili, pouk pa bodo morali imeti v več stavbah, kar normalno šolsko delo zelo otežuje. Glede na vse to bo treba misliti na gradnjo nove osnovne šole.
OTROŠKO VARSTVO IN STATUTI

Na zadnji seji DPM v Brežicah so se temeljito pogovorili o pismu Republiške zveze DPM. Nesporno je, da morajo vso skrb posvetiti mladini razen DPM se občinske in krajevne skupnosti ter ostale gospodarske in družbene organizacije'. Vsi so bili mnenja, naj bi varstvo mladine dobile svoje mesto v občinskih in krajevnih skupnostih.
Sestavili so konkretne predloge za osnutek statutov, o katerih naj bi v najkrajšem času razpravljala občinska zveza DPM ln zbori občanov. Med drugim bodo predlagali materialno finančna določila, gradnjo in vzdrževanje otro Skih igrišč, uzakonitev obveze investitorjev novih blokov ta naselij, da gradijo tudi prostore (sobe) in igrišča za otroke itd.
Pri sestavljanju teh statutov naj bo osnovno vodilo odtrgati otroka ulici. S tem vprašanjem pa se morajo ukvarjati predvsem starši sami, pa tudi šola in DPM. Po besedah inž. Karla Filipčica so otroška in športna igrišča predvidena y novem zazidalnem načrtu. Igrišča pa naj 'bi bila ločena in drugačna za otroke do treh let, za otroke od treh do sedmih let, in spet drugačna za otroke od 7—15 let.
Centralno igrišče bo urejeno na predelu Zabjfka, ki je
v neposredni bližini novega naselja, toda izven področja močnejšega prometa. Takoj bodo začeli urejati otroška igrišča v Hrastnici na zelenem pasu in ob parku za 4. rajon. Naprave za ta igrišča so že v izdelavi in bodo še ta mesec v uporabi.
Resna beseda pa je padla tudi o čuvanju teh naprav. Ker ne gre drugače bodo organizirali dežurno službo na igriščih, kjer bodo čuvali igrala in otroke.
Povsem na jasnem pa si moramo biti, da zahteva ureditev Igrišč precejšnja finančna sredstva, ki jih DPM in
občina nimata, člani SZDL III. terena so uvedli lokalni samoprispevek ta so do sedaj že zbrali nad 200.000 din za igrišča. Zanimiva je ugotovitev, da so se v to akcijo vključili tudi starši brez majhnih otrok. Prav bi bilo, da bi mestni odbor SZDL podobne akcije organiziral tudi na ostalih terenih.
Za upešno povezavo s SZDL ta še uspešnejše delo je DPM Imenoval svoje terenske pododbore. Taka oblika dela ta sodelovanje je zelo koristno za reševanje problemov otroškega varstva, pa tudi ostalih problemov krajevnih skupnosti -ek
Učenci iz Velike Doline na odru
9. junija so mladinci osmega razreda osnovne šole Velika Dolina lepo zaigrali igrico »Princeska in pastirček« Pavla Golie. Pri izvedbi so jim po magali tudi mlajši pionirji.
Igrica je potekala zelo lepo ta nas preseneča, da ni bilo
DRŽAVLJANI - V NEDELJO VSI ČIMPREJ NA VOLITVE! KDOR JE ZA MIR IN SOCIALIZEM. BO VOLIL IN IZPOLNIL SVOJO DRŽAVLJANSKO DOLŽNOST!
spodrsljajev, saj je 45 oseb sodelovalo na zelo majhnem odru.
Navdušenje šolskih otrok v soboto in najmlajših, ki so Jih pripeljali na predstavo starši v nedeljo, je bilo najlepše priznanje mladim igralcem.
Večina Igralcev odhaja iz šole, prav gotovo pa Jih bo mo na odru še videli kot člane PD in upamo, da bodo s tem delom nadaljevali. Želimo, da jim bo šola tudi vnaprej kraj, kamor se bodo radi vračali, zato s| ne bomo po dali rok v slovo. A. R.
Tudi osnovna šola II. ni urejena tako, kot bi morala biti; stavba je stara 100 let ta nima ne kabinetov ne ostalih prostorov, ki jih sodobno šolstvo zahteva. Razen brezi, ških šol pa bi bilo treba urediti tudi novo šolo v DObovi, Cerkljah ta deloma v Artičah. Nobena šola pri nas nima delavnice, pač pa so zasilno preuredili prostore v ta namen; žal tudi to ne ustreza reformirani šoli. V letu tehnične kulture bomo sicer to stvar urejali, koliko pa bo narejenega, Je vprašanje.
Zdi se mi, da bi bilo treba spremeniti tudi politiko štipendiranja. Doslej smo dajali največ Štipendij za učiteljišče, učiteljev pa imamo že dovolj. Zdaj nam manjka moči za predmetni pouk z VPS ali fakultetno izobrazbo.
Razen vsega naštetega- je med prosvetnimi delavci precej govora tudi o nizkih osebnih dohodkih. Res je, da so ponekod slabše plačani kot v naši občini, v mnogih sosednjih občinah pa imajo višje dohodke. Občinski ljudski odbor je imel za šolstvo v preteklosti vedno razumevanje, vendar preko svojih možnosti ni mogel. Prejšnja leta je bilo za šolstvo vedno nekaj investicij, zdaj pa prav slabo kaže.
Iz breiiške porodnišnice
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodilo: Ivanka Radano-vič iz Loč — Ivana, Pavla Srpeič iz Vrhovske vasi •— -dečka, Betka Tršellč iz Velikega Podloga — Mileno, Alojzija Lužar iz Spodnjih Vo-dal — deklico, Antonija šolar iz Viher — Anico, Ana Grmšck ix Volčjega — Miroslava, Marija Zaje lz Velikega Obreza — Da-mira, Justina Jurccli lz Vel. Mra-Sevega — Antona, Marija Bucnlo ii Bretlc — Renato, Jožica Vebls z BUaelJ9kega — dečka, Antonija Klemenćic lz Vel. Doline — Antonijo.
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili ln Iskali pomoči v brežiški bolnišnici: lv.ui Cvetko, kmetovalec iz Globokega, si je pri padcu z motorja poškodoval glavo: Mujo Cd. stii"-. delavec lz Kozarca, si Je pri delu v gozdu zlomil levo nogo; Boris 'Zivir. sin kmetovalca Iz Kapel, si Je pri padcu poškodoval lovo nogo; Marija Cukae, gospodinja lz Mlhanovič dola. si je prt padcu na dvorlSču poškodovala de sno roko; Vida Pelrrkovlia, upokojenca Iz ZaprcMca, Je brcnila krava in mu poškodovala robra; Jo/r Ulitku, sin kmutovulca z Do. bovu, si Jo pri skoku čez plot poškodoval desno nogo; Vinko ftepec, mizar lz Vel. Obreza, si > pri padcu v gozdu poškodoval glavo in iksiio roko, Viktor Tošknii. d«I;i-voo lz' Koprivnico, si Jo pri delu poškodoval levo roko; Josip Zupančič, mesar iz Mihanovic dolu, si Jo pri delu poškodoval dasuo
nogo,
Za zdrave, srečne družine
Pomcnek z odbornicoma nove občinske skupščine v Vidmu-Krškem
Ob 7.15 smo dobili Ur. TATJANO HVALA-ANDRIJAŠEVIČ že v ordinaciji Zdravstvenega doma v Vidmu-Krškem. V službo je prišla ob sedmih, pred tem pa je že obiskala dva bolnika." Njeno delo Krčani dobro poznajo zato so jo izvolili za odbornico novega občinskega zbora delovnih skupnosti. O socialni in zdravstveni problematiki, ki jo bo dr. Hvalova reševala v ObLO, nam je povedala tole:
— Razširiti bi bilo treba zaščito matere in otroka, tako da bi lahko vse socialno ogrožene otroke poslali v kolonije. Vzporedno s tem bi bilo treba urediti tudi rejništvo in skrbstvo, kjer je treba še marsikaj storiti. Za socialne probleme je bilo vedno premalo denarja. Odkrivali smo probleme, naredili pa dostikrat nismo nič, ker se socialna vprašanja brez denarja ne dajo reševati.
Pn šolskih pregledih otrok opažamo, da jih ima
Dr. Tatjana  Hvala - Andrija-
veliko -nepravilno držo ali ploske noge. Lahko bi zanje organizirali ortopedske vaje, saj kader imamo, le - denarja spet ni. Skoda, ker bomo mnoge možnosti za odpravo teh napak zapravili...
Predvideno je, da se bomo novembra selili v novi zdravstveni dom, kjer se bo zdravstvena služba lahko čisto drugače razvijala. Ker bomo dobili še dva zdravnika, bomo lahko organizirali stalno zdravniško dežurno službo. Najbolj nam manjka zobozdravnikov in srednjega medicinskega kadra.
Doslej smo imeli zdravstveni delvci z občino dobre stike in moram reči, da nismo nikoli naleteli na gluha ušesa. Upam, da bo v bodoče naše delo še uspešnejše, kar si vsi želimo!
XXX
REZIKO PIRC poznajo številni tovariši in tova-rišice v vsej videmsko-krški občini, pa tudi izven nje, saj že vrsto let požrtvovalno dela z mladino v Društvu prijateljev' mladine, kjer je predsednica. Pirčeva Re-zika je bila iavoljena v zbor delovnih skupnosti. Pravi, da se sicer na orga-nizacijsko-politične probleme spozna, vendar ji delo z mladino bolj leži.
—- V Krškem imamo še nerešene probleme vzgojno-varstvenih ustanov, igrišč, telovadišč in ostalih objektov, ki jih mladina potrebuje. Ker šteje DPM v občini preko 3000 članov in je za SZDL najmočnejša organizacija, bomo skušali s pritiskom javnosti urediti, kar nam doslej ni uspelo. Mnogo si obetamo tudi od osmih
aktivnih članov DPM, ki so bili izvoljeni v občinsko skupščino.
Zdaj imamo največ dela z   letovanjem   otrok. DPM
otrokom, bodo starši prispevali po svojih možnostih, kdor pa ne bo mogel nič plačati, bo zanj prispevala občina. Za vse vodnike, ki bodo sodelovali na letovanju v Podbočju in v Rovinju, bomo v kratkem organizirali seminar. Kuharice bomo do bili iz šolskih kuhinj, vse ostalo pomožno osebje pa bo delalo prostovoljno, članice DPM bodo pomagale v kuhinji vsaka najmanj po 3 dni. S tem se bodo stroški precej zmanjšali.
žal mi je samo to, ker ne moremo prav vsem otrokom zagotoviti letovanja, saj vemo, da bodo zaradi pomanjkanja denarja mnogi morali ostati doma, čeprav bi bili tudi oni potrebni počitnic.
R. B.
MORDA EDINSTVEN PRIMER...
Ko so letos s pomočjo DPM v krškem vrtcu ustanovili pionirsko knjižnico in uredili prosto učilnico za varstvo šolskih otrok, so stali organizatorji pred težko nalogo, kako zagotoviti otrokom pomoč pri učenju in nadzorstvo. Požrtvovalne članice in člani DPM pa so stvar kaj hitro rešili. Sestavili so urnik, po katerem vsak en dan od dveh do šestih »dežura« v vrtcu, prosvetni delavec pa pr££e za dve uri, da pregleda naloge. Otroke, ki se ta uče, so v šoli pohvalili. Vse to nudijo otrokom brezplačno. Od šestih dalje lahko otroci gledajo televizijo, če je otroški program.
V stavbi je še ena prosta soba, v kateri delujejo krožki: dramski, filmski, lutkovni, šahovski, modelarski, fuio in vrtnarski krožek, v katerih je vključenih 209 otrok.
Tako so v Krškem namah uredili varstvo šolarjev, ki so se prej podili po cestah. Problem, ki ga poznajo tudi v drugih krajih, so rešili brez denarja in brez investicij...
Rezika Pire
ima namreč v Podbočju v šoli svojo počitniško bazo. Stavba je lepa, Krka tudi, stroški pa so dosti manjši kot ob morju, zato smo navdušeni za kolonije pod Gorjanci. Lietos bo v Podbočju letovalo okoli 200 otrok v petih izmenah. 180 otrok bo šlo v Rovinj v medobčinsko kolonijo, na Debelem rtiču pa bo na račun zavoda za socialno zavarovanje letovalo okoli 70 otrok.
Za kolonijo v Podbočju imamo precej priprav. Organizirali bomo akcijo za zbiranje zelenjave, razen tega pa skušamo pri podjetjih, kjer so starši zaposleni, zagotoviti regres za otroke. Tu-ti to nam je uspelo, saj so že mnoga podjetja pokazala razumevanje za to. Za kolonijo v Podbočju, ki je namenjena socialno ogroženim
Za enako raven pouka v osnovnih šolah
Zavodi za pedagoško službo po vseh občinah se, odkar smo pričeli uvajati šolsko reformo, vneto ukvarjajo z vprašanjem kvalitete pouka v obveznih šolah. Ugotovitve o tem, da je znanje učencev z raznih osnovnih šol dokaj različno, so bile povod za reorganizacijo obveznega šolstva. Namen te reorganizacije je doseči na vseh šolah Pouk, ki bo učencem zagotovil nemoten razvoj bodisi v Poklicu, bodisi pri nadaljnjem študiju.
V občini Videm-Krško so do le'ovnjega leta še obstajate Popolne osemletke in šole, v kpt"':H učencem ni bila zagotovljena izobrazba, predvi-
dena v učnih načrtih obveznega osemletnega šolanja. Slednje so bile največ po oddaljenejših krajih, kjer pouk ni mogel biti kvaliteten, bo disi zaradi premajhnih pro štorov, bodisi ker je manjkalo učnih moči. Ljudski odbor je na zadnji seji pred volitvami razpravljal med drugim tudi o tem. Najbolj pereče je stanje v Brestanici in Vidmu-Krškem. Brestaniško šolsko poslopje je že tako staro, da je treba misliti na novo gradnjo, šolski prostori na Vidmu pa so zaradi velike stanovanjske izgradnjo na vi-demskem predelu že dolgo pretesni. Načrti za nove šolske stavbe v obeh krajih so
Predvolilna dejavnost se nadaljuje
V občini- Videm-Krško nadaljujejo s predvolilni-mi pripravami v smislu navodil, ki jih je sprejel zadnji posvet političnega aktiva, na katerem so razklenili uspehe in napake Priprav na občinske volitve. Po Krškem polju pa tudi drugod sklicujejo va sestanke, na katerih se zbirajo manjše skupine Prebivalcev. Sestanki so neke vrste javna tribuna, na kateri razpravljajo največ o drobni krajevni gospodarski nroblematiki: o davčni politiki, o zaokroževanju zemljišč in o vs°m. knr prebivalci o«-ninipio kot nroblem. Aktivi; na i oh sestankih r»o-drrvKno orvvorlio o nrvmerin t»~>Wftvth in zv°z"'h volitev   o»-n«nlnir) vr)^iv^<» t,
rinv-rn .,i....., \,rnfbon'-
Zm^.v, »-,.. mrivr,r<» o Miovi-t<"\«»; (.»'"t-Mtnn In/rrjuln***«*-zli
Poli-
tični aktiv zlasti razvija osebne stike z volivci, ker je bilo to na posvetu političnega aktiva poudarjeno kot najpomembnejše. Aktiv se sestaja večkrat in sproti ocenjuje situacijo.
Nn nedeljske volitve so se v občini dobro pripravili.
že naročeni. Hkrati s tem je bila uresničena reorganizacija dosedanjih šol na ta način, da se posamezne popolne osemletke združujejo z okoliškimi šolami, ki nimajo popolnega pouka.
POROČEVALEC K?) M U NE VIDEM-KRSKO
V občini bo v prihodnjem šolskem letu 8 popolnih o-scinletk. Obe v Vidmu-Krškem se združita, priključi pa se jima še šola v Zdolah, osemletki v Leskovcu se pridruži šola v Velikem Podlogu, brestaniška osemletka o-slane s starim okolišem, se-novški se bo priključila šola v Gornjem Leskovcu, osemletke v Podbočju, Kostanjevici, na Raki in v Velikem Trnu pa obdržijo dosedanji okoliš. S takšno reorganizacijo bo na nekaterih šolah rešeno težavno vprašanje zamenjav pri pouku, zagotovljena bo e-notna kvaliteta na vsem področju, hkrati s tem pa se bodo šolski upravitelji lahko bolj kot doslej posvetili pedagoškemu delu, ker bodo vse popolne osemletke imele tudi administrativne moči.
KONFEKCIJA
»JUTRANJKA« - SEVNICA
sprejme TAKOJ-
1. računovodjo
2. blaqajnika-faktur1sta
S. več kvalificiranih šivilj - mlajših moči 4. kvalificirane krojače - mlajše moči
POGOJI: pod 1. pet let prakse kot samostojni računovodja v proizvodnji, pod 2. enoletna praksa v zadevnih poslih, Stanovanje pođ točko 1. na razpolago 1. oktobra. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov.
Prednost ljudem s podružbljenih zemljišč
Konfekcija papirja v Vidmu-Krškem se je lani preselila v nove proizvodne prostore. Levji delež sredstev za gradnjo in za novo strojno opremo je prispeval kolektiv sam. Naročil je vedno več, stari stroji ne zmorejo toliko, število članov kolektiva pa je treba povečati.
V takšnih težnjah je v konfekciji papirja v Vidmu-Krškem opaziti dve razveseljivi lastnosti: ko razpravljajo o tem, koga zaposliti, prihajajo do zaključka, da imajo prednost žene iz družin podružbljenih zemljišč. Pretežni del kolektiva namreč- že zdaj predstavljajo žene. Razumeli so, da sta industrija in kmetijstvo tesno povezani panogi. In še druga, nič manj razveseljiva vest: kupujejo nove stroje, pri tem pa upoštevajo sodoben način proizvodnje ter se raje odločajo za avtomatizirane, ki so resda dražji, pa zagotavljajo tudi večji delovnih uspeh.
Preureditev Konfekcije papirja v Vidmu-Krškem je začela v letu 1959. Po tedanjih načrtih je kolektiv potreboval vsega 78 milijonov dinarjev investicij. 61 milijonov je bilo namenjenih za gradnjo nove stavbe in nakup strojev, preostalih 17 milijonov pa za obratna sredstva. Od 78 milijo nov dinarjev skupne investicijske vsote naj bi kolektiv v obliki lastne udeležbe prispeval 42 milijonov, preostalih 36 milijonov pa naj bi bilo najetih v obliki posojil. Zdaj, ko je rekonstrukcija domala končana, pa je slika močno drugačna: levji delež investicijskih sredstev za preureditev — 72 milijonov dinarjev in pol — je prigospodaril kolektiv sam.
Hkrati s tem ne gre prezreti dru* gega, nič manj pomembnega dejstva, ki priča o tem, da je bila investicijska naložba nadvse gospodama. Po predvidevanjih iiursti-cljskega programa naj bi nato, ko bo rekonstrukcija opravljena, 102-članski kolektiv ustvaril ill mili-junuv na leto. V lanskem irtu pa je z nepopolno strojno opremo 34-članski kolektiv ustvaril 315 mili* Jonov 875 tisoč dinarjev, kar daje, če primerjamo razmerje med zaposlenimi in iztržkom v odstotkih, odnos 30 odst. proti 811 odst. Po letošnjem planu naj hI kolektiv pri 42 zaposlenih ustvaril 347- mili-
jonov. Vse luže, da bodo to nalogo močno presegli. OpcraliMil plan za prvih pet mesecev namreč nalaga kolektivu 164 milijonov proizvodnje, ustvarili pa so jc 194 milijonov. Dosedanji pokazatelji dajejo upanje, da bodo letos m it-dili za več kot 400 milijonov dinarjev vrednosti.
Iz papirne konfekcije že preusmerjajo proizvodnjo v lažjo kartonsko embalažo. Letos so se pogodili z Industrijo stekla za izdelavo 540 tisoč kartonskih škatel, kar pomeni vrednost okoli 45 milijonov dinarjev. Naročnik je postavil sorazmerno tesne dobavne roke, ker so strojne zmogljivosti obrata nepopolne. Naročila so se lotili zelo resno, saj jim naročnik obeta v prihodnjem letu Škrat večje naročilo, če bodo letos količino dobavili v dogovorjenem roku.
V zvezi s tem nastaja v Konfekciji papirja v Vidmu-Krškem problem investicijskih sredstev. Za preusmeritev v izdelavo kartonske embalaže potrebujejo dva šivalna in en izsekovalni stroj za karton. S tem bi brez večjih težav zadovoljevali še tako zahtevne naročnike. Ker so precejšen del sredstev porabili za rekonstrukcijo obrata, bodo morali najeti posojilo 8 milijonov dinarjev, da bi lahko kupili omenjene stroje in poravnali nekatere obveznosti, ki so ostale iz rekonstrukcije. Pri nakupu novih strojev se
je kolektiv odločil za podobne, polavtomatske, ki so resda nekoliko dražji od navadnih strojev, zato pa zagotavljajo večji delovni" uspeh. V bodoče pa bodo pri obnovi strojne opreme kupovali najsodobnejše avtomate.
Število zaposlenih se bo letos od lanskih 38 povečalo na 50 ljudi. Trenutno potrebujejo 6 žena, v prihodnjih mesecih pa jih bodo vzeli še šest. Kolektiv spremlja podružo-ljanje zemljišč v komuni in pozna problem zaposlovanja kmetovalcev, ki so jim bila zemljišča podružbljena. Odlo čili so se, da bodo dali pri zaposlovanju prednost ženam iz podružbljenih zemljišč. Obširne razprave o družbeni kmetijski proizvodnji in o problemu zaposlovanja ljudi s podeželja so segle tudi v prizadevni kolektiv Konfekcije papirja, ki se tako kot vsa ostala industrija trudi prisluhniti težavam, ki pri tem nastajajo. V njihovem obratu bo letos dobilo svoj prostor in našlo novi kruh 12 žena, ki so do zdaj delale na polju.
Javna razsvetljava v Brežicah
V Brežicah so v teku priprave za ureditev javne razsvetljave. Cesta prvih borcev in Prešernova cesta bosta o-premljeni z živosrebrnimi svetilkami na vsakih 40 metrov. Tako bo glavna brežiška prometna žila osvetljena z u-činkovito razsvetljavo od mosta do Prosvetnega doma. Prav tako bodo uredili javno razsvetljavo na Bizeljski cesti, ki bo po dograditvi ena najlepših ulic v Brežicah.
Koncert v Sevnici
V počastitev 100-letmi-ce mednarodne organizacije RK je priredil vokalno instrumentalni pionirski zbor osnovne šole v Sevnici koncert v dvorani TVD Partizan.
80-članski pionirski in mladinski pevski zbor je nastopil pod vodstvom tov. Krenčiča in je pel partizanske in narodne pesmi. Mladinski zbor, ki je po zaslugi pevovodje zelo discipliniran, je dosegi na mnogih revijah že lepe uspehe, ki Jih je tokrat potrdil.
O pomenu organizacije RK je govoril dr. Pesjak, zatem pa je bilo tekmovanje ekip o prvim pomoči. Tu so podmladkarjl RK pokazali lepe uspehe.
Po odmoru je bila revija iabavne glasbe, ki so jo izvajali gojenci glasbene šole v Sevnici. Napovedovali so pionirji in pionirske sami ter intervjuvali nastopajoče, kar je k živahnosti pri-
reditve mnogo pripomoglo. Nastopili so še kitaristi, harmonikarji, pevski trio in posamezni pevci, ki so želi obilo priznanja med občinstvom.
Popevke in nekatere druge točke  je  spremljal zabavni
SEVNIŠKI VESTNIK
orkester DPD Svoboda iz Sevnice.
Koncert Je bil 6. ki 7. junija za odrasle, 7. in 8. junija
pa za učence sevniške in okoliških šol.
S.Sk.
OBRTNO PODJETJE
»JUTRANJKA« SEVNICA
proda
2 šivalna stroja
■Bogat« 1 tračno Zago in 1 stiskalnico
za furnir
Po 8 dneh imajo pravico do nakupa tudi zasebniki.
POSAVJE
Medobčinsko prvenstvo pionirjev v mnogoboju in športnih igrah
S sobotnega srečanja pregnancev in gostiteljev v Mokronogu
Topli stiski rok in objemi v Mokronogu
Kdo izmed številnih zavednih Sevničanov, ki je preživel gorje štiriletnega trpljenja, bi mogel pozabiti dogodek pred 22 leti? Ponoči med 8. in 9. junijem 1941 so v mirne domove vdrli gestapovci s kratkim ukazom: »V 15 minutah se pripravite na izselitev!« Preden se je kdo mogel dobro predramiti, so jih izgnali iz domov, naložili na kamione in odpeljali v Mokronog. Tam so jih pod Jeričevim kozolcem prepustili usodi.
V Mokronogu so že takrat imeli organizacijo Osvobodilne fronte, številni Mokrono-žani pa odprta srca za nesrečneže iz Sevnice, ki je bila v nemški okupacijski coni. Pregnanci so bili kmalu razmeščeni po domovih, dobri ljudje so jim nudili vse, kar je bilo mogoče v tistih časih.
Sevničani vsega tega niso pozabili. Zlasti niso pozabili pokojnega SandiJa Majcna, Franca Jeriča in mnogih drugih. Ob prvem srečanju na tiste dogodke, točno po 22 letih, so po pozdravu predlagali: delegaciji naj odneseta vence na grob Sandija Majcna in Franca Jeriča, kar je bilo takoj sprejeto. Hkrati so počastili spomin na vse, ki so dali življenje za revo-
lucijo in narodnoosvobodilno borbo.
Prijetno kramljanje in o-bujanje spominov približno
TREBANJSKE NOVICE
sto udeležencev tega srečanja v dvorani zadružnega doma je dopolnjeval izbran kulturni spored, ki so ga izvedli pionirji osnovne šole v Mokronogu.   Vse točke so
navdušile, zlasti pa solo petje nadarjene pionirke Radke Bule. Za prijetno razvedrilo je skrbel tudi glasben ansambel iz Mokronoga. Goste iz Sevnice je pozdravil predsednik krajevne organizacije Zveze borcev Jože Jerič, zahvalil pa se je predsednik krajevne organizacije Zveze borcev Sevnica Rudi Malešič, ki je izročil Mokronožanom v dar umetniško sliko.
Vsi so zatrjevali, da to prijetno prijateljsko srečanje ni zadnje. Naj bi jih bilo čimveč!
Pred kratkim Je bilo prvenstvo pionirjev v mnogoboju, ki je obsegalo v glavnem panoge lz atletike in preskoke preko koze. Pri športnih igrah so imeli pionirji mali nogomet, pionirke pa so tekmovale v rokometu. To tekmovanje je postalo že tradicionalno, saj se že već let nazaj zberejo v Novem mestu najboljši pionirji in pionirke in tekmujejo med seboj.
V Novo mesto so prišli zmagovalci z občinskih prvenstev, samo občino Novo mesto sta zastopali dve najboljši ekipi. Pri mnogoboju pionirk sta bili ekipi iz Novega mesta in Mirne peči. V obeh športnih igrah so bili poleg Novomeščanov še igralci iz Šentjerneja, občino Trebnje so zastopali igralci iz Trebnjega, iz Mirne so prišle igralke malega rokometa, iz Sentruperta nogometaši, vsi najboljši z občinskega prvenstva.
Črnomaljsko občino so zastopali učenci tamkajšnje šole, prav tako Metliko.
Nastopajoči so najprej dobili navodila, zatem pa se je mnogoboj odvijal pred več komisijami. Tekmovanje je hitro-po-tekalo. Vsako občino je zastopalo x0 tekmovaloev, ki so tekli na 50 m, skakali v višino in daljino, metali kroglo in tekmovali v preskoku koze.
Posebno živahno je bilo pri malem rokometu. Navijanja Je bilo precej, zlasti ko so nastopile Crnomaljke, kandidatinje za prvo mesto. Tudi igralke iz manjših krajev, iz Šentjerneja in Mirne, nišo dosti zaostajale
in so z borbenostjo skušale nadoknaditi znanje.
Pionirji so • se na stadionu spoprijeli v malem nogometu. Ker nogomet na Dolenjskem ne more zaživeti, smo že lani uvedli to igro, s katero skušamo pionirje naših šol navdušiti za nogomet, da bodo kasneje, ko bodo odrasli, poživili nogomet v društvih. Letošnje prvenstvo v tej panogi je pokazalo, da bodo kmalu dobili več dobrih nogometašev.
Po končanem tekmovanju so bili na Loki razglašeni rezultati. Najboljši so bili, naslednji:
Mnogoboj pionirji: 1. Osnovna šola »Katja Rupena«. Novo mesto. 690,S; 2. Osnovna šola Trebnje 605; 3. Osnovna šola Črnomelj 572; 4. Osnovna šola Metlika 530.
Mnogoboj pionirke: 1. Osnovna šola »Katja Rupena«. Novo mesto, 650,5; 2. Osnovna šola Trebnje 644 ; 3. Osnovna šola Mirna peč 569,5; 4. Osnovna šola Črnomelj 553.
Mali nogomet: 1. Novo mesto, 2. Črnomelj;    3. Sentiu-
„Sir in salamo lahko dobite..."
Na žalost dobi marsikateri turist in gost, ki se na podeželju lačen in žejen zateče v gostišče, tak odgovor, ko povpraša, kaj bi se dalo dobiti za pod zob. Na ta način turizma, ki bo vedno bolj in bolj prodiral v lepo in vabljivo okolje našega podeželja, pač ne bomo razvijali. Toliko manj tudi zato, ker je z malo truda moči pripraviti gosto dokaj hitro okusen obrok tople hrane. Turistična zveza Dolenjske je v letošnji spomladanski sezoni priredila tri tečaje za hitro pripravo toplega obroka. Tečaji so bili namenjeni gostincem manjših zasebnih in družbenih gostišč. Kaj več o njih pa bosta povedala tajnik Dolenjske turistične zveze tov. Niko Paulič in vodja oddelka za izobraževanje pri Zavodu za napredek gostinstva in gospodinjstva tovarišica Milka Češarek.
Tovariš Paulič, prosim, če bi na kratko povedali vzroke, ki so vodi-
PRED HIŠO Z LEVI...
Mrzlega zimskega Jutra v decembru okoli šestih, ko so narahlo naletavale snežinke na zaledenelo cesto, ki pelje proti novomeškemu kolodvoru, je šel Franc Makarovic v službo v Bršlin, kjer je šofer pri podjetju »Ziton. Ko je prišel po pločniku do hiše z levi, nasproti stavbe ObLO, Je videl kombi IMV, ki Je prihajal naproti, potem pa ne ve nič več .. .
V kombiju sta se peljala Stane Koleno, kolar pri IMV, in Miroslav Breznik z mi renskega konca v službo v Novo mesto. V ovinek sta prehitro pripeljala, cesta !• bila ledena, vidljivost slaba ta ... Franc Makarovic se Je naenkrat znašel pod kolesi njunega avtomobila. Obležal je na cesti nezavesten, od tam pa so ga odpeljali v novomeško bolnišnico.
Ta dogodek je novomeško okrožno sodišče pod predsedstvom sodnika Toneta Beleta dvakrat obravnavalo. Pri prvi obravnavi sta ob-dolženi krivec nesreče ln njegov sopotnik trdila, da se Je povoženi Makarovic s kolesom peljal v nasprotni smeri kot v resnici, cia mu je spodrsnilo ta je padel pod avtomobil. Nastopile so priče, ki so videle, da je šel Makarovic pel po pločniku ta peljal kolo zraven sebe. Vendar ie ni bilo zadosti dokazov, zato lo razpravo prelo-till in zaslišali še nove priče.
Pri drugI obravnavi pa je neka priča razčistila položaj: v snegu na pločniku je videla sledove avtomobilskega koleu...
Po temeljitem zasliševanju ln zbiranju dokazov Je sodišče spo-malo Staneta Kolenca ta krivega hude prometne nesreče in ga obsodilo na 1 leto zapora, pogojno za dobo t;?n let. Razen tega pa bo verjetno moral odriniti težke denarje pr- Mtonemu Francu Ma-karovlču, U <s.» hude posledice ta ga bo tožil v «?.«nl pMvdi.
Sosed proti sosedu zaradi konja
Konj kmeta Valentina Her-vola is liukoška ni Imel Smisla za tujo lastnino, za to si je nič hudega sluteč poiskal pa* lo na so.sedn.lem Novakovem
zemljišču. Ko ga je Novak opazil, je šel ponj in ga za kazen privezal v svoji kolar-niči. Kasneje pa je lastnik prišel po konja in sta se soseda stepla. V pretepu je Ilervol udaril Novaka s koso po desnem boku.
Sodišče v Novem mestu je prisodilo Valentinu Hervolu 40.000 din kazni, razen tega pa bo moral najbrž odriniti ie kaj več v odšodninski pravdi.
Skoda, Id jo je naredil konj, pa je bila tako majhna, da sploh ni vredna omembe...
Prevelika korajža škoduje
Lani so se v Bršlinu nekega večera stepli trije železničarji in dva ključavničarja od Pionirja, ki sta v družbi deklet odhajala iz gostilne proti mestu. Ena in druga skupina je bila malo bolj »korajžna«, zato so se ob srečanju, ko je prišlo do povsem nepomembnih opazk, takoj spoprijeli. Kasneje so v prepir posegli še drugi, tako da Je nastala kar prava vojska
V pretepu je bil železničar Franc Bojane huje pošiodo-dovan, zato je zadeva prišla pred sodišče SUvko Prhne In Marijan Zugič sta bila kaznovana na 1 mesec zapora, pogojno za 2 leti, povrniti pa morata 23.963 din Medkomu-rudnemu zavodu ca socialno zavarovanje, ki je ponesrečencu plačal zdravljenje ln mu nadomestil plačo za čas bolmi!!
II Dolenjsko turistično zvezo, da je dala pobudo ža tečaj o hitri pripravi toplega obroka, ter kako ste zadovoljni z udeležbo.
— Predvsem smo želeli naša gostišča čimbolje pripraviti na turistično sezono. Vsa leta doslej smo se v pripravah omejevali na osrednje turistične objekte in vse preveč omalovaževali pomen manjših gostišč na podeželju. Turizem se pri nas naglo razvija, zaradi rastoče moto-rizacije pa lahko pričakujemo, da bodo turisti vse bolj in bolj obiskovali tudi podeželje. Manjša zasebna in družbena gostišča so preveč usmerjena v točenje pijač v pripravo hladnih jedi. Z • malce podjetnosti pa se da iz polpripravljenih Jedi (domača prehrambena industrija nudi obilje konzervirane hrane) zelo hitro narediti okusen topel obrok, bodisi kosilo, bodisi večerja.
S sodelovanjem Zavoda za napredek gostinstva in gospodinjstva smo v aprilu in maju priredili tri tečaje za hitro pripravo toplega obroka. Prvi Je biil v Črnomlju za Belo krajino. Prostore nam je dalo na razpolago gostišče Kolbezen, tečaj pa je bil 3. maja. Udeležencev je bilo 12. Novomeški tečaj Je bil v prostorih novomeškega zavoda 23. aprila, udeležencev je bilo 10. Za Posav-je je bil tečaj 10. maja v prostorih hotela Sremič . v Vidmu-Krškem, udeležilo se ga je pa 10 gostinskih delavcev. Stroške tečaja Je prevzela turistična zveza. Zelo smo začudeni, da se Je vabilu odzvalo talko malo gostincev, saj smo za vsak tečaj poslali po 32 do 42 vabil. Upoštevali smo tudi zaposlenost gostincev in uredili zadevo tako, da Je bil tečaj opravljen v enem samem dnevu. Čeprav z obiskom ni-
smo zadovoljni, smo prepričani, da bo naš namen: doseči, da bi gostje dobro po-streženi in zadovoljni zapuščali naša gostišča in našo pokrajino, uspel iii da bodo absolventa s svojo prakso to potrdili.
Tovarišica Cešarkova, povejte prosim, česa ste naučili na tečaju gostince, ki so se ga udeležili, in kaj so menili udeleženci o takšnem načinu vzgoje? — Ko smo zbirali gradivo, smo upoštevali, da bomo imeli posla s kuharicami, ki so vešče običajne kuhe. Namen tečaja je bil zato samo dopolniti  znanje   in pokazati, kako   hitro   pripraviti jedi, kakršnih v klasični kuhi nismo vajeni. Dopoldanski teoretični dol tečaja je bil namenjen shrambi živil, posodi, ki jo uporabljamo, in izboru jedilnikov.
Kdor veliko potuje. Je lahko opazil, da v naših gostiščih na primer ni hrena, ki ga lahko ima vsakdo preko vsega leta, ter tudi ne zgodnje zelenjave. Pogovorili smo se o tem, kako zelenjavo hranimo, ter o tem, kako hranimo razne polpripravlje-ne Jedi. Malce podrobneje smo seznanili tečajnice % novejšimi vrstami posode (ekonom lonec, alupekač s sata-stim dnom, ročni mešalec itd.), ki je zelo uporabna pa tudi cenena. Postregli smo Jim z vsemi podatki o tej posodi, ker so se zanjo zelo zanimale. Razen naštetega smo v teoretičnem delu tečaja že pričeli z jedilniki, ki so kombinacija različnih Jedil, kakršne lahko ima vsako gostišče na zalogi.
Prikazali smo, kako se da lz konzerviranih vampov, iz mesnih konzerv in podobnega z veščimi, toda preprostimi kombinacijami v 10 minutah pripraviti okusen topel obrok. Pogovorili smo se o osnovah, ki jih mora imeti jed v gostišču: biti mora pravilno sestavljena, količinsko zadostna, okusna in prijetna tudi za oči. Tečajnice so spoznale več receptov za uporabo domačih testenin, konzerviranih jajčk, raznih konzerv,' posušenega biskvita ter sezonskega sadja in sočtvja. Vse tečajnice so bile zelo zadovoljne in so izrazile željo, naj bi bilo takšnih tečajev še več. Poudarile so, da so se naučile mnogo novega
pert, 4. Šentjernej; 5. Metlika. Rokomet: 1. Črnomelj, 2. Novo   mesto,   3.   Šentjernej, 5. Mirna.
Zmagovalci v športnih Igrah so prejeli drese, ka jih nujno potrebujejo, drugo- in tretje-plasirane ekipe Pa so prejele žoge.
Najboljše ekipe v mnogoboju bodo prejele nekaj drobnega telovadnega orodja, ki ga potrebujejo pri pouku telesne vzgoje. Tekmovanje je pokazalo, da si v naših šolah prizadevajo, da bi izpolnili naloge lz telesne vzgoje, čeprav se borijo z raznimi težavami, kot so: skrčen pouk, pomanjkanje strokovnjakov za pouk telesne vzgoje in premalo materialnih sredstev. Posebno krčenje pouka telesne vzgoje ie v zadnjem šolskem letu zavzelo tak razmah, da se bodo prav gotovo poznale posledice na zdravju, in v razvoju šolske mladine. Predmetnik je treba upoštevati, zato v novem šolskem letu tega ne smemo več dopustiti I J. G.
S preveliko žlico je zajemal
Jože Luzar, bivši direktor »Dolenjke« v Mirni peči, je premalo zaslužil, da bi lahko po direktorsko živel. Ker je moral od rednih mesečnih prejemkov plačevati še stare dolgove in mu za življenje ni dosti ostalo, si je pomagal drugače.
Pri podjetju, kjer je bil v službi, Je na veliko jemal akontacije na račun potnih stroškov, trosil je reprezentančni fond, za kar ni podal obračuna, ta tako neupravičeno porabil 225.131 din. Vse to pa je bilo premalo za njegove potrebe. Pri podjetju ELA v Novem mestu si je za »Dolenjko« sposodil 60.000 din, ki jih je porabil. Razen tega je zlorabil svoj položaj ta je v imenu ta na račun podjetja kupil od »Gosadaa star avto za svojega svaka. Denar, ki mu ga Je svak
dal, je spet izginil v Luzarjev žep brez dna. Nekoč se je peljal v Postojno po zasebnih opravkih, pa si je naročil taksi pri Komunalnem servisu. Ker je imel kopico svojih dolgov in jih ni mogel plačati, je tudi dvakrat zadržal sodno prepoved na njegove prejemke, česar ne bi smel.
Vse to ga je privedlo na zatožno klop. Okrožno sodišče v Novem mestu Je upoštevalo, da je v hude denarne težave zabredel pred leti zaradi dolgotrajne bolezni ta ga obsodilo na 1 leto in 8 mesecev zapora, pogojno na 4 leta, s pogojem, da v letu in pol povrne škodo podjetju »Dolenjka«, ki -znaša okoli 600.000 dinarjev. Sodišče je izreklo tudi varnostni ukrep prepovedi opravljanja službe, zvezano s samostojnim razpolaganjem ali čuvanjem družbenega premoženja.
Z množično udeležbo so prebivalci Mirne počastili svoj letošnji krajevni praznik. Zastave organizacij Zveze borcev na poti od spomenika k Partizanovemu domu, kjer je bilo slavnostno zborovanje; govoril je tudi Uroš Ku-prelit, poslanec republiškega gospodarskega zbora
DELAVCI, USLUŽBENCI: volite v nedeljo med prvimi že v zgodnjih jutranjih urah!
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE
»PIONIR« - Novo mesto
sprejme
v delovno razmerje sledeče sodelavce:
— ekonomista
— več gradbenih tehnikov
— več strojnih ključavničarjev
— 2 elektro varilca
— autogeničnega varilca
— 3 elektromehanike
— 2 strojepiski
Nastop službe možen takoj ali po dogovoru. Osebni dohodki po pravilniku in ekonomskemu efektu. Samsko stanovanje in pruhrana na razpolago. — Osebne ali pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek podjetja v Novem mestu, Kettejev drevored 37. Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
Naprej, novim uspehom naproti!
Razgovor s predsednikom obč. skupščine Francem Vrviščarjem
Res da se na prvi seji občinske skupščine v Metliki še niso pogovarjali o milijonih, ki jih je potrebno, kot so naglasili še pred razpustom bivšega ObLO, vložiti v dopolnitev in razvoj zmogljivosti gospodarstva te občine, pa je resnost in možatost odbornikov, ki so se po zaprisegi podpisali v imenik članov skupščine, povedala, Aa je »oblastni vrh« v Metliki znova pokazal vso pripravljenost za reševanje problemov. Nalog ne bo malo, in ker se zavedajo tega, so se odborniki odločili, da bodo pri izpolnjevanju teh uporabili pozitivne izkušnje bivšega odbord, delo pa bodo obogatili z novimi prijemi.
Predsednika občinske skupščine tovariša Franca Vr-viščarja smo naprosili, da' bi za bralce in občane metliške komune kaj več povedal o nalogah skupščine in obči dejavnosti v občini v letu 1963.
Klet je zgrajena, vendar program njene dejavnosti ni dokončan. Klet ni predelovalna, kot je bilo predvideno, ampak predvsem založniška. Se pravi, da zdaj odkupuje le vino, ne pa grozdje. Da bo lahko opravljala pravi na-, men, bo treba v klet vložiti še okrog 60 milijonov dinarjev.
Občina vlaga precejšnje vsote tudi v negospodarsko dejavnost. Kaj bo letos (oz. v bližnji prihodnosti) dograjeno?
— Letos bo dograjena gor-janska cesta, ki bo odprla turistična in poslovna vrata v Belo krajino. Pred skupščino je v zvezi s tem važno vprašanje, kako urediti trgovino in gostinstvo. V ta namen so že izdelani programi, nekaj del pa je tudi začetih. V Metliki gradimo hotel, ki bo predvidoma končan letos. V njem bo prostora za 36 postelj. Gostinske in nočitvene zmogljivosti v občini se bodo tako povečale na 50 postelj in 300 sedežev. Pomembna bo tudi ureditev obkolpskega pasu s campingom in kopališčem v Metliki; dokončna izgradnja gostišč na Veselici in Vinomerju pa bo ustvarila še več pogojev za turistične obiske v teh predelih. Nedvomne bi veliko zamudili, če ne bi ustreznih zmogljivosti izkoristili tudi v Podzemlju in Božakovem.
Trgovina je do zdaj ustrezala potrebam potrošnikov, glede na pričakovani turistični porast in večje število zaposlenih pa bo treba temu vprašanju posvetiti večjo pozornost. Občinska skupščina in trgovsko podjetje bosta morala čimprej načeti vprašanje smotrne modernizacije trgovskih lokalov v Metliki, Gradcu, na Suhorju in drugod. Samo za adaptacijo nekaterih izmed teh bo treba priskrbeti okrog 60 milijonov dinarjev. Kaže se potreba, da vprašanje rešujemo tudi s pomočjo integracije s podjetji lz drugih krajev.
Vse pridobitve in razširitve v okviru industrijskih in
drugih gospodarskih ter komunalnih zadev terjajo ječe-nje električne energije. Sedanje zmogljivosti električne energije ne zadoščajo. Predvidevamo izgradnjo daljnovoda Črnomelj—Metlika kot podaljšek takega vodovoda iz Brestanice do Črnomlja.
Tudi o vodovodu teko razgovori  že  dalj časa. kako bo s tem? — Vprašanje je precej pereče.   Vodovod  smo začeli graditi lani. S prvimi deli smo hoteli doseči povezavo zajetij v Jamniku in Glavici, zdaj pa potrebujemo 64 milijonov dinarjev za napeljavo cevovoda od Bojanskega hri-
ba do Metlike. Na ta način bi rešili vprašanje dotoka pitne vode daleč do vasi pod Gorjanci, v krajih okrog Metlike, Krasincu in Gradcu pa tudi v Metliki sami, na drugi strani pa bi zagotovili vodo gospodarskim organizacijam. Kaj kanite urediti za zo-dovoljevanje splošnih potreb občanov? — Goranjska cesta že zdaj terja, da začnemo urejati vprašanje servisnih služb. Potrebne so delavnice, po pravljalnice, mehanične delavnice. Dela ne bo manjkalo, saj pričakujemo večji cestni promet, na drugi strani pa ugotavljamo neprestan porast domačih motornih vo zil.
Nedvomno ne bomo smeli prezreti tudi drugih storitev. Predvsem ni obrnih delavnic.
Tem vprašanjem bo morala skupščina posvetiti še posebno pozornost.
Pa druga področja?
— V zdravstvu bo potrebno rešiti vprašanje poslovnih prostorov in izpopolniti potreben instrumentarij, v šolstvu opremiti šole z učnimi pripomočki in zagotoviti sredstva za izgradnjo nove šole v Metliki, sicer pa: "posvetiti večjo pozornost vprašanju kadrov v gospodarskih organizacijah, gostinstvu, obrti, prosveti, zdravstvu itd. Glede na to, da ima Metlika že industrijo, ki zaposluje predvsem žensko delovno silo, bomo morah razmišljati tudi o ustanovitvi obrata, v katerem bi našli zaposlitev moški.
Naprej in z večjim optimizmom!
I. Z.
Tovariš predsednik, najprej bi nas zanimali dosedanji uspehi, ki jih je dosegla občina ob prizadevanju bivšega ObLO. To je važno poudariti zategadelj, da ugotovimo, kakšne so možnosti za nadaljnje utrjevanje gospodarske moči občine.
—• Zadnja leta so za našo občino zelo značilna. Začeli smo utrjevati industrijo, o-hrtništvo in ostale panoge, ra^n tega pa izpopolnjevati družbene službe, kot so: adravstvo, šolstvo, prosveta in kultura in druge. V tem času £Ino začeli smotrneje reševati vprašanje glavnih industrijskih
organizacij. Sadovi 80 znani: rekonstrukcija to
METLIŠKI TEDNIK
varne »BETI« in LPP (Lesno Predelovalnega podjetja) ter ustanovitev invalidskega pod-JetJa. V mandatni dobi bivše-8a ljudskega odbora so se osnovna sredstva v občini povečala od 830 milijonov na 1 milijardo 350 milijonov di-narjev. Zdaj osnove za industrijo vsesakor niso majhne.
Ob koncu prizadevanj Mi šega odbora bo morala najti svoje mesto tudi nova skupščina. Kje bo začela?
— Nova skupščina bo mo rala nadaljevati delo, ki ga je že zastavil bivši ljudski °dbor. Najprej: Izpopolniti gospodarske organizacije z kbojšavami tehnoloških po stopkov, smotrno uvedbo de-lilve dela — s specializacijo. lzdelan je program za razširitev tovarne »BETI«, ki bo Predelala 700 ton tekstilnih surovin na leto (zdaj 250 *°n), za to razširitev pa bo-'fto potrebovali okrog 160 mi-
lijonov deviznih dinarjev. »BETI« naj bi v prihodnje proizvajala predvsem polizdelke. V zvezi s tem se po javlja vprašanje, kdo naj prevzame drugo fazo del — od polizdelkov do izdelkov. V Metliki že imamo invalidsko podjetje, ki zaposluje 80 ljudi in ustvari 250 milijonov bruto proizvoda. Menim, da bi s preusmeritvijo in razširitvijo tega podjetja v invalidsko konfekcijsko podjetje lahko dobili proizvajalca, ki bi bil sposoben prevzeti polizdelke tovarne »BETI«. Po programu bo invalidsko podjetje dobilo okrog 1500 kv. metrov novih delovnih površin in ustrezne stroje za konfekcijo.
Nova skupščina bo morala rešiti tudi vprašanje nadaljnjega obstoja obrata »NOVO-TEKS« II in spričo stanja v tekstilni industriji v SRS u-gotoviti, kje naj se dejavnost tega obrata zaključi.
V polovični fazi je še rekonstrukcija LPP, ki izvozi za 135 milijonov deviznih dinarjev finalnih izdelkov. Vsekakor bo treba podjetju omogočiti, da rekonstrukcijo konča. Seveda mora biti vprašanje prostorov in strojne opreme tu tako rešeno, da bo zagotovljena kvaliteta izdelkov in možnost povečati število sort finalnih proizvodov.
V kmetijstvu je menda dvoje zahtevnih vprašanj: obnova vinogradov in ja-čenje zadružnega posestva. Kakšne so vaše pripombe glede tega? — Resnica je, da smo že uspeli postaviti »starte« za obnovo vinogradov. V zvezi s podružbljanjem  zemljišč in jačenjem socialističnega sektorja kmetijstva bi omenil Mestni  log   in ustanovitev kmetijskega   kombinata na steljniških površinah pri Grmu.
Rad bi še omenil, kako Je z vinsko kletjo v Metliki.
Pozdrav iz Metlike
Odgovor šefov krajevnih uradov
Pod naslovom »Krajevni uradi ne delajo povsod najbolje« je bil 10. maja v Dolenjskem listu objavljen krajši članek, v katerem je grajano delo nekaterih šefov krajevnih uradov na območju črnomaljske občine. Na ta članek nam je pet šefov KU iz občine Črnomelj poslalo naslednji odgovor:
Razprava na seji ObLO, ki Jo o-menja članek v DL, nI bila realna niti ne konkretna; ker tudi članek ni konkreten, želimo prizadeti šefi krajevnih uradov pojasniti sledeče:
1. Kolikokrat se je odbornik, ki je razpravljal na omenjeni seji o delu KU in je imel takrat še odgovorno funkcijo v upravnem aparatu ObLO Črnomelj, zanimal za delo in delovne pogoje uslužbencev krajevnih uradov? Kolikokrat
Jim je pri tem nudil vsaj moralno podporo za izvrševanje odgovornih nalog, ki jih morajo šefi teh uradov dnevno Izvrševati, saj so občanom najbližji.
2. Ce so šefi uradov čest okra t odmaknjeni od navodil in napotkov, ki jih dobe od občinskih u-pravnih organov, želimo pojasnila, kakšni so bili ti napotki in kdaj so bili izdani, da jih šefi KU niso izpolnili. Avtor in pisec članka naj navedeta to konkretno in brez fraz.
3. Ce so navedbe odbornika resnične, čemu nI avtor članka navedel njegovega Imena in zakaj ni članka podpisal?
4. Kaj Je ta odbornik naredil za strokovno izpopolnitev šefov KU? Kolikokrat Je bilo sklicano posve-
tovanje s šefi KU v zadnjih petih letih in kolikokrat so bili šefom krajevnih uradov poslani sklepi sej ljudskega odbora, da bi se lahko po njih ravnali in delali?
V pojasnilo Javnosti naj navedemo, da Je na območju občine Črnomelj pet krajevnih uradov, na katerih je sedem uslužbencev. Štirje šefi krajevnih uradov so hkrati tudi matičarji. Na treh KU Je samo po en uslužbenec, na dveh KU pa sta po dva (na enem KU Je bil drugi uslužbenec nastavljen šele pred kratkim). Preobširno bi bilo, če bi hoteli naštevati konkretno delo in vse naloge, ki so pred u-službend krajevnih uradov. Vsak šef KU mora vsaj bežno poznati vse predpise, ki izhajajo, da jih lahko razlaga ljudem; to Je njegova pravica in dolžnost. Hkrati mora paziti na področje svojih pristojnosti, ki mu jih dajejo razni predpisi. Verjetno si odbornik na seji ObLO ni predstavljal, da je šef KU najvišja oseba v upravnem aparatu občine, da Je pristojen samostojno Izdajati odloke in predpise ln da te lahko spušča v delo in pristojnost svetov, komisij ter celd* ljudskega odbora. Ce pa si Je tako predstavljal te naloge, potem bi moral take pristojnosti najprej izposlovatil S tako razpravo ter pisanjem v časopisu ne škodujemo samo šefom krajevnih uradov, temveč celotnemu upravnemu aparatu občine, posebno pa še odgovornim predstavnikom, ki odgo-varjajo za pravilno poslovanje KU kakor tudi za celotni upravni aparat.
Sleherna dobronamerna kritika je zdrava. Za vsako opozorilo na napake, ki se pri obilici dela lahko pojavijo, bomo vsakomur hvaležni. Ce pa so napake tako očitne, da zaslužijo kritiko ljudskega odbora in objavo v časopisu, smatramo, da niso nastale včeraj in to kar na vseh petih KU hkrati. Krajevne urade imamo že od 1955, zato bi odbornik, ki Je o našem delu razpravljal, lahko naštel te napake tudi že kdaj prej, ne pa zdaj, ko Je odšel lz upravnega aparata občine na drugo delovno mesto.
Šefi krajevnih uradov v občini Črnomelj.
VOLILNI ODBORI: zagotovite si v nedeljo dobro poročevalsko službo!
Balinarska liga Novega mesta
»ka if 3c občinska balinar-toSnt! NovCKa mesta. V le-ekin "Kl nastop« kar sedem V £' i. cnn vcc kot lnn'-Podjetju Novoltt v Straži so se »t,"11   balinarsko   ekipo ln
^ključni v tekmovanje.
že r, ,8cd"J je bilo odigranih Polovico tekem, vrstni red dii-,'e, »»enkrat naslednji. Vo-s \a PIONIR in ŽELEZNIČAR ON> ,kaml. sltrdljo BORAC (4), STAi, VI NOVOTEKS (3), PO-lt.-,)      <» in NOVOI.ES (1 toč-
dlHSCknkor >e do sedaj narc-nrl cklP»   Novolena največje
SEfiS*"*?- ko >c p|onlriu
ra/bur?„ eno toCko- N»lbolJ C,"njiva tekma pa je bila Prj" borcem in Železničarjem. Ji ii ,Kr" K0 <1°bMI Zelcznlčar-Baii . .v đru8l iRra pa so zmaji teknuivnlcl Borca » 13:0.
"tedanji rezultati:
» I. kolo: Borac : Poštar 13:9, 1:13; Pionir : Novoies 11:13, 13:3.
II. kolo: Poštar : 2eleznlčar 4:13. 5:13.
III. kolo: Pionir : Poštar 13:0, 13:0; Borac : Novoies 13:11, 13:2; Železničar : ONZ 13:2 13:11.
IV. kolo: Borac : 2cleznlčar 7:13. 13:»; Pionir : Novoteks 13:7, 13:9.
Dve tekmi drugega kola bo-sta odigrani kasneje, preloženi sta bili zaradi dežja.
V soboto bo na Drskl otvoritev novega lgrlSča Poštarja, združena s pokalnim balinarskim turnirjem, ki se ga bodo udeležili vsi balinarski klubi Novega mesta. Finalni del turnirja bo odigran v nedel.'o popoldan, kamor že sedal vabimo vse prijatelje športnega balinanja, (en)
Rokomet v Brežicah
Url snc<lelJo- I. 'unija ob 10. »ču • Ke nn rokometnem lgrl-Rre*„V? Rtnrn poS,° v Brežicah Krnf<!i. 6klpl ",J»r«l'»na« iz tle ,» . ln ' l'»rti/ana- Iz Brc-<«te]lsČ <l9:15>- T° 1« »>llo prl-KSSfiJc0 ,r<'(l«n1e dveh enako Stvo u <>k,n Migalo 1« ln i Krn>ellskegn »PartiT-ina-«0 zaslužno,  čeprav bi bil
rezultat lahko neodločen. Kr-inelj Je homogena ekipa, vsi Igralci so dobri strelci ln Igralo sodoben rokomet. Pri domačih sta se odlikovala predvsem slovenski mladinski reprezen-tant Klorjanlč ter Rovan.
Glodalcev Je bilo prlbUžno 100. sodil Je Topllšck, teren Je bil ugoden za Igro.
Planiranje, dograditev industrije in vzgoja strokovnjakov
Franci Kočevar Je predsednik občinskega sindikalnega sveta v Črnomlju in znan družbenopolitični delavec lz mlajše generacije. Izvoljen je bil za poslanca republiškega organizacijsko-politlč-nega zbora v občinah Črnomelj in Metlika.
— Kot sindikalni delavec se srečuješ z gospodarstvom in njegovimi težavami. Kaj je po tvojem mišljenju za belokranjsko gospodarstvo najpomemb nejše?
— Kakor Je videti iz dosedanjih dosežkov našega go spodarstva, bomo morali zastaviti vse sile za programiranje ln planiranje, kl naj zagotovi dograditev najpomemb nejših objektov, z obojim pa uskladiti vzgojo strokovnjakov, da ne bomo Iskali ljudi za vodenje, kot se nam Je to dogajalo doslej. Poudaril bi rad, da Je od dobrega planiranja veliko odvisno.
— Združevanje ali Integracija je dandanes zelo pomembna, kako je pri vas ■ to refJo?
— Združevanje, bodisi da gre za združevanje podjetij, bodisi za proizvodno sodelo vanje, vse prepočasi prodira v našo miselnost. O tem se pogovarjamo zelo na široko, pri uresničevanju dogovorov pa dosežemo veliko manj. Vzroki so na žalost največkrat subjektivni. To je posle-
dica tega, ker so razprave o tem v preozkih krogih in nI stikov s proizvajalci. S strani kolektivov je premalo pobud
za združevanje, ko Jim pa predlaga združevanje kak organ Izven kolektiva, imajo občutek, da Je vsiljeno.
— Lotiva se zdaj še planiranja: kako si ga zamišljaš ti?
— Načrti za gospodarski razvoj morajo biti dolgoročni. To Je prvo. V naših kolektivih Je vse premalo takšnih programov. In drugo: s pro grami ran jem, pa naj si bo z dolgo, ali kratkoročnim, je treba seznanjati ljudi. Slednje velja zlasti za kmetijstvo. Kmetu moramo povedati, do kod sega Interes zadruge ln podružbljanja, da bo vedel, pri čem Je, in da ne bo v ne gotovosti. Nasploh pa bo šl roka razprava o vseh programih   zagotovila 60deiovanJ<
prebivalcev, ker bodo vedeli, kaj gradijo m za kaj se trudijo. Nezadostna seznanjenost z uspehi in z načrti je neredko vzrok godrnjanja in precenjevanja napak. Kritičnost ne more škoditi, prav gotovo pa bi bilo kritik manj, če bi v kolektivih ln na terenu posvečali več pozornosti obveščanju ljudi, bodisi o tem, kaj smo ustvarili, bodisi o tem kaj nameravamo graditi in razvijati. Razvoj gospodarstva, to velja še posebej za naše področje, pa Je v veliki meri odvisen tudi od tega, kako se bodo uveljavljali organi delavskega samoupravljanja in kako dosledno bomo uresničevali nagrajevanje po vloženem delu.
Mj.
Kupovati staro ali graditi novo?
Nedavno so na seji sveta za finance občinskega ljudskega odbora Črnomelj razpravljali o tem, da nekatera podjetja v Črnomlju kupujejo stare hiše ali stara stanovanja od zasebnikov. V razpravi so poudarili, da kupovanje starih hiš ni najbolj smotrno.
Clanl sveta menijo, da zasebne hiše že tako predstavljajo mestni stanovanjski fond, denar, ki ga dajejo podjetja za odkup starih hiš naj bi raje vložili  v novo-
gradje in bi tako pridobili več stanovanj. Razen tega pa je treba stara stanovanja preurejati, kar stane precej denarja. Na ta način podjetja rešujejo trenutno stanovanjske probleme svojega kolektiva, družbeno pa ni to opravičljivo. —ko—
S*ev. 23 (689)
DOLENJSKI LIST 13
Tekmovanje gasilskih pionirjev
Občinska gasilska zveza v Novem mestu je v počastitev dneva mladosti priredila 9. junija dopoldne v dvorani DLP zanimivo in poučno tekmovanje gasilskih pionirjev. K tekmovanju se je prijavilo kar 13 ekip: iz Brusnic, Dvora, Novega mesta, Stopič, šmarjete, Otočca, Šentjerneja, Vrhpolja, IGD železničar iz Novega mesta in IGD Pionir iz Novega mesta. Število zgovorno priča, da se je gasilska miselnost tudi na podeželju že močno zakoreninila.
Na ne ravno lahka vprašanja so tekmovalci kaj dobro odgovarjali in je več ekip doseglo enako število točk. Prav zato je morala komisija zastavici enako močnim ekipam še dodatna vprašanja. S tem je postal boj zelo zagrizen, zlasti za prvo mesto, saj je šlo za dragoceno nagrado, ki je vsakemu dobremu gasilskemu pionirju najbolj pri srcu in ki je tudi najbolj koristna. Prvo nagrado so odnesli tekmovalci I. ekipe GD Dvor. Dobili so novo brenta-čo, ki jo je poklonil občinski gasilski sklad in je vredna 22 tisoč dinarjev. Drugo nagrado v vrednosti 18.000 din so dobili pionirji z Otočca: več kosov blaga. Nagrado je poklonila tekstilna tovarna »No-voteks«. Tretje mesto so si
priborili spet Dvorčani, in sicer njihova II. ekipa. Nagrada, sestoječa iz treh lepih nalivnih peres, je vredna 13.000 dinarjev in jo je poklonilo Železniško transportno podjetje Novo mesto, četrto nagrado je dobila I. ekipa GD Smar-jeta. Spet troje nalivnih peres, darilo Okrajne gasilske zveze Ljubljana in tovarne zdravil »Krka«. Peto mesto in lepo knjižno nagrado, ki jo je poklonil občinski odbor SZDL Novo mesto, pa je po hudi konkurenci z Novomeščani dobila ekipa GD Vrhpolje.
Drugi tekmovalci so prejeli tolažilne nagrade, za katere sta prispevali potrebno vsoto Okrajna gasilska zveza Ljub-
ljana in novomeška Občinska gasilska zveza.
S tem tekmovanjem je Občinska gasilska zveza dosegla svoj namen: gasilski pionirji so si pri študiju tekmovalnega materiala pridobili veliko izkušenj in si razširili obzorje, kar jim bo sedaj in kasneje mnogo koristilo, gledalci v dvorani, ki žal ni bila polna, pa so slišali marsikaj novega in zanimivega iz življenja gasilstva, kar prav gotovo ne bo šlo čisto mimo njih. Ce drugega ne, spoznali so lahko celoten ustroj gasilstva in njegov pomen.
Prireditev je zelo poživil poskočni ritem jazz orkestra novomeških študentov in me-
Še večja skrb za otroke padlih borcev
Pred kratkim je bil v Šmar-jeti množični sestanek vsega članstva ZB in ZVVI. Udeležba je bila zelo lepa. prav ta-
NOVOMEŠKA KOMUNA
ko razprava in referati. Tov. Franc Prudič je govoril o pre-
V slovo Mrvičevi mami
Pred dnevi so na Drganjih selih pokopali Nepomućeno Mrvić, znano partizansko mamo iz Ljubna. Na njeni zadnji poti so jo spremljali številni prijatelji in znanci ter sorod, niki, predvsem pa nekdanji borci in aktivisti, ki se je dobro spominjajo iz časa NOB.
Mrvičeva hiša je bila med vojno resničen dom partizanov. Nepomućena pa prava partizanska mama. Ni bilo dneva ne noči, da se ne bi pri njej mudili partizani — bodisi da so iskali novic, ali pa so prišli po hrano. Zanje je bila Mrvičeva hiša vedno odprla na stežaj, mama pa
jim je nudila, kar je imela pri roki. Ni bilo enkrat, da je dala borcem zadnje koščke kruha in zadnjo veho zelja. Predvsem pa je bila dobra obveščevalba. Obveščala je o prihodu in umiku sovražnika, s tem pa postala ena aktivnih slovenskih mater, ki so bile same pripravljene braniti opustošeno slovensko ze. mljo.
Bolj ko se redčijo vrste partizanskih mamic, dražji nam je spomin nanje. Kot zavedna in napredna slovenska žena, do svoje smrti v 74. letu predana socializmu, bo na častnem mestu zapisano tudi ime-Nepomučena Mrvič.
lodije treh popevkarjev: Tatjane Grosove, Milana Zaca-jiča, ki ga je s trompeto spremljal Branko Timunivič, ter Milene Zaletelove. Vmes se je nekako »vrinil« še Polde Cigler, ki je navzočim stavil nekatera strokovno - šaljiva vprašanja iz gasilskega življenja. Pravilni odgovori so bili nagrajeni. V zaključni besedi se je predsednik Občinske gasilske zveze tov. Henrik Cigoj zahvalil vsem sodelujočim ter čestital zmagovalcem, vsem drugim pa priporočil, naj ne izgube volje do dela, čeprav si niso mogli priboriti vidnej ših mest. -r-
Dobro obiskane Dol. Toplice
Pretekla lepa nedelja je privabila v čedalje bolj znane Dolenjske Toplice številne izletnike. Največ jih je bilo iz Ljubljane in Zagreba. Mnogi so se po ogledu Toplic odpeljali dalje na Rog, največ pa jih je ostalo kar pri bazenu na prostem, kjer je bilo ves dan po več sto kopalcev. Ker se turizem v našem kraju vedno bolj razvija, bi bilo treba poskrbeti, da bi vse nasvete, ki jih prebivalcem daje turistično društvo za olepšavo naselja, res upoštevali.
Zbori volivcev v topliški dolini
Na območju krajevnega urada Dolenjske Toplice je bilo zadnje dni po vaseh več zborov volivcev. Tak zbor je bil tudi na Seliščih, kjer so prišli na sestanek vsi gospodarji. Zelo stvarno in resno so se pomenili o raznih gospodarskih zadevah, o popravilu slabih poti, o potrebnem mostu čez Sušico, o težavah pri poljskem delu, o pomanjkanju delovne sile in o prevelikih davkih. Zastopnika KO sta odgovarjala na vprašanja.
Zbor volivcev v tem kraju je bil res ploden in ga lahko samo pohvalimo. D. G.
teklih in bodočih volitvah, zastopnik Občinskega odbora ZB NOV Zvone Sušteršič pa je govoril o zdravljenju borcev in aktivistov ter omenil, da bodo zanje verjetno še letos izšli novi predpisi.
V razpravi so največ govorili o socialno ogroženih otrocih, katerih očetje so padli v borbi ali kot žrtve fašizma. Sprejeli so sklep, da bodo takoj popisali vse tiste otroke, ki žive v precej težkih socialnih razmerah in katerih starši so padli ali pa so člani te organizacije. Spisek bodo predložili občinskemu odboru ZB, ki bo storil vse potrebno, da se stvar uredi. Govorili so tudi o tem, naj bi organizacija pomagala takim članom, ki so pomoči potrebni, pa si sami ne znajo pomagati.
Dan borca bodo tudi letos lepo proslavili. 4. julija bodo priredili zabavo s kulturnim programom, dobiček pa bodo porabili za izlet članstva v partizanske kraje, ki je predviden za 22. julij. Ob tej priložnosti se je 23 članov naročilo na »TV-15«, mnogi pa ga dobivajo že dalj časa.
Zelenjave dovolj!
Pred dvema mesecema so gospodinje tarnale, da m kaj kuhati, ker ni nobene zelenjave. Vsak dan so po večkrat spraševale v zelenjavni trgovini za solato in če so jo dobile, so bile srečne. No, ti časi so minili, zdaj je solate in ostale zelenjave dovolj po vseh trgovinah, pa tudi na domačih vrtovih. Prav to pa nam daje misliti! Trgovci naj bi bolj poskrbeli za zelenjavo in sadje takrat, ko so vrtičkarji šele kupovali semena in domačega pridelka še ni bilo. Ker je praksa pokazala, da cena ne predstavlja posebnega problema, saj so pozimi prodali vse, četudi je bilo »slano«, bi morali vsaj enkrat ali dvakrat v tednu zagotoviti potrošnikom te artikle.
Govorili so, da je v Dalmaciji vse pozeblo! Kaj bi iskali tam, ko imamo pred nosom vrtnarijo v Čatežu, ki proizvaja najkvalitetnejše stvari! Tu bi morali navezati stike, ki bi omogočali zlasti v zimskem času stalno dobavo.
Pred nedavnim smo povprašali za cene povsod, kjer se dobi zelenjava in sadje. Kljub temu, da je od ene do druge trgovine ali do trga le nekaj korakov, so cene tu in tam različne.
Samopostrežna zelenjavna trgovina: kumare 320 din, koren 220, paradižnik 490, posušene marelice 410, grah 100, limone 35C, zelje 70, buče 95,
oeouia 120, koieraua 11U, pe-teršilj 200, češnje 125, krompir 115, solata 80 din.
Samopostrežna trgovina pri mostu: zelje 60 dm, čebula 130, kumare 350, limone 340, banane 380, česen 240, solata 100, krompir 125 din.
V ponedeljek na trgu: češnje 120 din, fižol 3U0, zelje 80, solata 100, gobe 400, šopek šestih čebul 40 din, merica .spi-nače 40, liter jagod 250, liter borovnic 200 din.
Na trgu — stojnica Dalma-tincev: čebula 120, zelje 80, fižol 300, krompir 120 din.
Rs.
Za kolektive: izposojanje knjig s popustom
Časi, ko je imel vsak delovni kolektiv svojo sindikalno knjižnico, so minili, marsikateri nekdaj vneti bralec pa ni našel poti v ljudsko knjižnico. Novomeška ljudska knjižnica se zato ukvarja z mislijo, da bi posamezni kolektivi, ki so nekdaj vneto kupovali knjige, prispevali sredstva ljudski knjižnici za nakup knjig, slednja pa bi jim dala določeno število posebnih izkaznic, s katerimi bi si člani kolektiva lahko izposojali knjige z znižano posoj-nino. Knjižnica se namerava s takšno prošnjo obrniti na kolektive, ki se bodo, kot upamo, vabilu odzvali.
»PI0NIRJEV0« darilo šoli v Birčni vasi
Razvitje gasilskega prapora tovarne »Novoteks«
Novometo krorte
vala tudi nekatera druga društva, -r-
Dragocen papir
Dijak novomeške srednje tehnične šole je prejšnji teden nujno potreboval papir za izdelavo tehničnih risb za diplomsko nalogo. Zastonj je v obeh novomeških papirnicah povpraševal po takem papirju. Ker je bil za predložitev diplomske naloge postavljen od šolskega vodstva rok, dijaku ni kazalo drugega, kot sesti na avtobus in se peljati v Ljubljano. S tem je zamudil pol dneva dragocenega časa, pa tudi denarja, saj se je papir podražil kar za cel tisočak — toliko namreč stane vožnja z avtobusom.
Ali je to potrebno? -r-
Pionirji in učitelji naše Šole se najtopleje zahvaljujemo delavskemu svetu in upravnemu odboru, direktorju, sekretarju ter tov. Mihi Jalovcu iz podjetja »Pionir« Novo mesto za dragoceno in trajno darilo — nov šolski vodnjak za 540 hI vode. Zahvaljujemo se tudi v imenu staršev šolskega okoliša, saj je šola s tem veliko pridobila, kar bo v korist naših otrok in njihovega zdravja.
Vrednost darila znaia 750 tisoč dinarjev. Dela je vodil tov. Plantan, ki je član našega šolskega odbora in se je s skupino delavcev res potrudil, da je v dobrem mesecu delo opravil kljub slabemu vremenu.
Na zaključni slovesnosti na Ruperč vrhu je referent za šolstvo pri ObLO Novo mesto tov. Ivan Grašič obljubil, da bo izposloval pri občini odobritev investicije za napeljavo vodovoda v šolsko stavbo in ureditev sodobnih sanitarij.
Pri vsem tem ne smemo pozabiti pionirjev, ki so ves čas med gradnjo pridno pomagali pri izkopu jame in betonira-
nju vodnjaka. Nekateri so prihajali na delo že pred 7. uro zjutraj! Zato zaslužijo tudi vsi pionirji, ki so pomagali, pohvalo.
Učiteljski kolektiv v Birčnj vasi
CEMENT IN TRSTIKA
■ Nekdo je želel pred kratkim kupiti- v Novem mestu
vrečo cementa in nekaj metrov trstike. Izrazil je tudi željo, naj bi mu oboje pripeljali s triciklom na dom. P* so mu dejali, da blaga ne raz-važajo več in naj za to pač poskrbi sam. Naslednji dan je kupec prišel v trgovino z ročnim vozičkom in zahteval vrečo cementa in tistih nekaj metrov trstike. Takrat pa so mu povedali, da blaga trenutno sploh nimajo in da je treba počakati, trstike pa da ne more dobiti manj kot 10 metrov.
Kaj pravite, ali bi bilo narobe, če bi bili kupcu že prejšnji dan povedali, da blaga nimajo na zalogi? In pa trstika. Ali je res ni mogoče prodajati na metre, kolikor je kdo zares potrebuje?.
■ Preteklo nedeljo je bil zelo lep dan in je tudi v naše mesto privabil številne izletnike in turiste od blizu ln daleč. Ogledovali so spomenike, lepo Krko in bili navdušeni nad vsem, kar so videli pri nas, le na Glavnem trgu je bilo slišati opazke. Pred zgornja delikatesno trgovino so bile namreč nekaj metrov daleč na gosto raztresene vrečke od »lučk«. Otroci so jih v trgovini kupili, in ker ni koša za odpadke, kot je svojcas bil, so seveda vrečke metali po tleh, ker jih pač ne morejo pojesti s sladoledom vred. Skoda, da taka malenkost pokvari dober vtis o čistoči našega mesta, zato bi morali koš za smeti spet čimprej namestiti.
■ »Kruha je zmanjkalo« so v nedeljo dopoldne že kmalu po osmi uri pripovedovale gospodinje, ki so
hotele v pekariji na Glavaem trgi kupiti običajno količino kruha. Za rudi tega je bilo precej godrnja nja, pa čisto brez potrebe! Ali bi ne mogla pekarna poskrbeti za zadostno količino kruha tudi ob nedeljah?
■ Občinski odbor RK je r torek ob 20. uri priredil v DLP slavnostno akademijo v počastitev 100-letnice organizacije. Ob tej priložnosti so bila podeljena odlikovanja in diplome zaslužnim krvodajalcem in kolektivom. O tein bomo obširneje Se poročali.
KINO KRKA predvaja
14. In 15. Junija španski barvni tiim
»PRODAJALKA VIJOLIC«
16., 17. In 18. junija nemški barvni film — glasbeno komedijo
»NE POŠILJAJ 2ENE
V ITALIJO« Igro: Selma Karlovac Poje,: Roco Granato
19. ln 20. Junija poljski film »NOCOJ BO UMRLO MESTO«
Vse obiskovalce obveščamo, da točen čas prlčetka predstav objavljamo v naših reklamnih omaricah in dnevnem časopisju.
Industrijsko gasilsko društvo tovarne »Novoteks« je poznano kot eno najbolj delavnih v Novem mestu. Ima stalne vaje in preventiva je tako urejena, da v vsem času, kar društvo obstaja, v podjetju še ni prišlo do resnega požara. Društvo je zelo dobro opremljeno z gasilskim orodjem in priborom. Tudi tekmovanja, ki jih je društvo izvedlo, so pokazala, da je tovarna pod dobrini gasilskim nadzorom.
Viden znak vsakega gasilskega društva je prapor. Društvo je že dalj časa mislilo nanj. Letos pa so si ga nabavili in ga preteklo nedeljo, ■ Poslovalnica avto prometa »• junija, slovesno razvili. Po »Gorjanci« In potovalni urad sta se razvitju jc bila velika gasil-pretekli teden poselila z Oluvnega ska vaja, pri kateri so sodclo-trga v prostori* bivše stare pošte na Novi trg 8, kjer je avtobusna postaja. Prostori novega lokala so lepi in primerni za ta urad, le o-holico stavbe bi bilo treba urediti. Ker v potovalni urad zlasti v sezoni prihaja največ turistov, bi bilo prav. če bi morda enolično sivino tega dolu trga spremenili v prijetno okolje, kjer ne bi smelo rr.ttiilkuli cvetlic.
■1 Tudi ljudska knjižnica se je pred kratkim preselila v nove prostore. Zdaj posluje v preurejenih prostorih bivše postaje LM na Cesti kommdunla Stuneta. odprta pa jo vsak dan, razen sobote, od 11. do 12. ure in od 18. do 20. ure. — Ljudska knjižnica bo v teh prostorih ostala, ker nameruva študijska knjižnica to stavbo preurediti zase In odpreti v njej Se letos pionirsko knjižnico.
es Gibanja prebivalstva: rodile
so: Rntniza Sejrani iz Kristanove 2
— dečka, Fant Gorjup lz Sinihclsko 19 — dečka, Slavka Redenšek iz Ke'U-jevega drevoreda 35 — fgor-ja, Marija Pevec iz Partizanske 2
— Murjetko, Marija Srehinjuk i/. Ulice Majde Sile 4 — Natalijo.
Iz osnovne šole v škocjanu
Osemletna osnovna šola v Škocjanu je v precejšnjih težavah. Največja je, ker se učni kader često menja. Vzrok: slabe prometne zveze ln   pomanjkanje stanovanj.
Pretekli (eden se jc v .Šmurjcti končal nadaljevalni krojni tečaj, ki ga je organiziralo zastopstvo »Singer« iz Ljubljane. 2rne in dekleta, ki so tečaj ohiskovule, bilo jih je 28, so bile zelo zadovoljne, saj jim krojenje, ki so se ga tu naučile, pride prav v vsakdanjem življenju.
Skocjan je pasiven kraj. če-prav velja za kulturno središče okoliških vasi. Učitelj i" upravitelj šole tovariš Jože Blažič, ki službuje tu že osnio leto, je povedal:
— Kandidati za poslance v novi mandatni dobi so pokazali precejšnje zanlmun. e * ureditev perečih vprašanj l'* trebujemo namreč nov šolo (sedanja je neprimerna, t biv-ši kaplaniji) in stanovatiiske bloke. To bi bila edina rešitev, da bi učitelji v tem kraju ostali dlje, kot sicer ostanejo, na drugi strani pa bi 30 izboljšal učni uspeh.
V Soli delujejo mladinska organizacija, krožki in športno drufitVO Partizan. Vsako leto pripravijo daljši izlet P" Sloveniji in krajše i/lete * okolico.
Predsednica 7MS Anka M"* golič je povedala, da je akttf kar razgiban, da pa itnaj" učenci preveč dolu na kmetijah in se ne morejo bolj udej-stvovati v organizacijskem delu. S. I*
14 DOLENJSKI LIST
Štev. Zi (689)
USPEHI ŠPORTNIKOV-ŠOLARJEV
V našem časopisju se pri športnih poročilih iz Novega mesta čedalje pogosteje pojavlja kratica SSD. Tekmovalci, ki zastopajo barve tega društva, so skoro Se otroci, vendar pa si brez njih ne moremo zamisliti nobenega tekmovanja več. Na vseh prvenstvih. Pa naj bodo občinska, okrajna ali republiška, eet pojavljajo dečki in deklice na tekmovalnih stezah, se poganjajo v visino in daljino, suvajo kroglo, streljajo s puškami v tarče, Igrajo . košarko, rokomet, odbojko, šah, namizni tenis. Izvajajo vaje na orodju, parterne vaje itd. I
Društva, ki vključujejo take mlade športnike, rastejo kot gobe po dežju. Pospešek v razvoju .'im je dalo nedvomno leto telesne kulture v okviru JPI. Taka društva so hkrati tudj vzgojna, kajti mnogi učenci, ki smo Jih poznali kot nepopravljive divjake, izrabljajo zdaj odvečno energijo v raznovrstnih sekcijah svojih športa nih društev.
Razen organizlran.h treningov imajo šolska športna društva ie namen vzgojiti mlade vodilne kadre, s katerimi bo rešen problem pomladitve vodstvenega kadra v t^-esnovngo.'-nir> društvih.
Na občnem zboru, ki Je bil Pretekli četrtek v nabilo polni telovadnici osnovne šoie, se Je pokazalo, da je SSD od ustanovitve do sredine letošnjega leta doseglo res lepe uspehe. Trenirali so naslednje Panoge: atletiko, sah, strelstvo, košarko, odbojko, rokomet, na-mUnl tenis, nogomet, smuča-' In ritmiko. Vse sekcije delujejo redno vsak teden in 60 želo dobro obiskane Vodijo Jih Priznani trenerji, ki imajo že večletno prakso. V preteklih letih je društvo doseglo velike uspehe, o katerih je Dolenjski "M že pisal, omenili pa bomo večje uspehe ki smo Jih dq-seg'1 v letošnjem šolskem letu:
Smučanje: v Crmošnjicah Pionirji in mladinci v veleslalomu in v tekih ekipno prvi. Pionirji so bili zmagovalci tuli na skakalnici pri Roku.
Košarka: Odigranih Je bilo 6 tekem, od katerih smo tri Izgubili. Igrali smo namreč z njočnejšimi in starejšimi nasprotniki na tujem terenu. Sodelovali smo m zimski ligi No-Vp«i «rria
Rokomet: Tekmovali smo v občinski ligi. S svojo tehnično dubro igro močnejšim nasprotnikom
(Borac. Učiteljišče, Smi-"") nismo ravno kos, smo pa ^no dobri.
Namizni tenis: V tekmi s Šentjernejem smo gladko zmagali s 5:0, pozna pa se odsotnost tov. Mik ca.
Atletika: Atleti so dobri, kar so dokazali tudi na tekmovanju proti odličnim Sentjernej-, tanom. Na občinskem prvenstvu v krosu sa zasedli eno L, "i eno 4. mesto.
Strelstvo: Sekcija dobro dela ln zajema tudi dekleta. Na občinskem prvenstvu so zasedli P'onirjl prvo mesto, mladinci četrto, na republiškem prvenstvu pa so bili pionirji deveti.
Sah: Mladinci se na občinskem prvenstvu zasedli 1. mesto, na republiškem prvenstvu ™ 6. mesto. Pionirji so neko-"fci slabši.
Nogomet je na'boll popula-""n. Odigranih je bilo «X te-",?m, v katerih je sodelovalo **Upni6 j igralcev. Šolska re-P«zenUnca Je občinski ln •"J-dobčlnskl prvak.
Ritmika: Dekleta mnogo na-s-f'Pnjo. Med drugimi nastopi i? ,    dvakrat nastopile na te-
, Društvo je zelo hvaležno svo-"m trenerjem: Penku, Mlsle-
JevI, Splihalu, Degnu, Kopinl in Romihu, ki d maj o precej zaslug za tolikšne uspehe društva.
Gospodarsko stanje je razmeroma dobro. Pobrana Je bila vsa članarina v višini 95.000 din, društvu pa so precej pomagali tUdI Ob ZTK, DPM. Novoteks ln drugI.
Z rekviziti ne kaže slabo. Imamo precej žog, dva gola, tri velike blazine, poligon Itd.
Na občnem zboru se Je pokazalo, da Ima šola vse razumevanje za naše delo in nam pomaga, k.'er se le da, kljub temu pa Imamo težave. Za uspešnejše delo bi potrebovali še sprinterice, šahe, krogle, kopja, diske, stojala za odboj-
ko, mrežo, lastne koše, puške in še kaj.
Trenutno denarja ni, upamo pa, da nam vse, ki so nam do zdaj pomagali, tudi v bodoče ne bodo odrekli pomoči in da bomo sčasoma tudi to lahko kupili.
Ob koncu 60 prejeli diplome za uspešno in požrtvovalno delo člani uprave: Zdenko Kranjc, Cirila Turk, Cveta Urbas, Maja Rajlč, Marjana lic, Nada Mirtič, Stojka Ahčin, Martin Malenšek, Tomaž Solmajer, Miha Gošnik, Janez Penca, Ernest Vončina ln Stanislav Granda.
Izvoljen Je bil tudi novi odbor, ki mu odhajajoči učenci osmih razredov in člani društva želijo še mnogo uspehov.
S. Granda
Doslej nad 1400 prijav-Ijencev!
Za letošnje delavske športne igre, ki bodo v poletnih mesecih v Novem mestu, se je do preteklega tedna prijavilo 199 moških ekip v 23 sindikalnih podružnicah, 11 sindikalnih podružnic pa je prijavilo več kot 1400 tekmovalcev in tekmovalk. Kakor so sporočili prejšnji teden, bodo glavna tekmovanja v Novem mestu, medtem ko se bodo plavalci pomerili v Dolenjskih Toplicah.
Igrišča za tenis nad novomeško Loko
0 BELEM ŠPORTU V NOVEM MESTU
Turist, ki pride v Novo mesto, bo hitro zagledal na levi obali zelene Krke tri lepa igrišča za tenis in se ustavil pa opazoval Igro z belo žogico. Nemara se bo za-
Športni dvoboj ESŠ NOVO MESTO: ESS KRANJ
Pred dnevi so športniki ekonomike srednje šole iz Kranja povabili sovrstnike iz Novega mesta na dvoboj. Novomeščanl so se vabilu radi odzvali ln se tekmovanja udeležili z ekipo atletov in atletinj ter tekmovalk v rokometu ln tekmovalcev v košarki. Pri aUetskem tekmovanju so se posebno odlikovali Novomeščanl, ki so Imeli v svoji skupini nekai dobrih etletov. predvsem šprln-terja Padovana ln vsestranskega Športnika Ostanka, ki 1e nastopil kar v štirih panogah. Zmagal Je v skoku v višino, Dri teku na 100 m Ima enak čas kot zmagovalec, pri skoku v daljino je bil tretil, zatem le tekel še na ,000 m ln le le malo zaost*1 ra zmngovaleem.
V tekmovanju v rokometu so bUe tekmovalke U Novega mesta skoro enakovreden nasprotnik tekmovalkam lz Kranja, kjer ima rokomet že večjo tradicijo kot v Novem mestu. V prvem polčasu so Novome-ščanke celo vodile, na koncu pa so izgubile dvoboj z rezultatom 9:7.
Pri tekmovanju v moški košarki, ki je bilo zaradi slabega vremena v telovadnici, je bilo opaziti lepo, hitro Igro na eni in na drugI strani.
Čeprav so Novomeščanl v prvem polčasu vodili, so morali končno prepustiti zmago Kranjčanom v razmerju 29:Ž6.
Rezultati najboljših v atletiki:
C0 m ženske: 1. Tolar (Kranj) 8.3; 2. Tome (N. m.) 9,0; S. Peslak (Kranj) 9,0.
400 m ženske: 1. Rogelj (N. m.) 1:11,1: 1. Križman (N. m.) 1:12,5; S. Bobnar (Kranj) 1:12.6. ,
100 m moški: I. Padovan (N. m.) 12.0: 2. Ostanek (N. m.) 12.0: 3. Mrlrun .Kranj) 12.1.
1000   m    moški:   1. Pcrčl«
CKranj) 2:46. 2. Ostanek (N. m.) 2:46,5; 3. Vidmar (N. m.) 2:54.
Višina - moški: 1. Ostanek (N. m.) 157; 2. Pangrc (Kranj) 154; I Steh (Kranj) 154.
Višina — ženske: 1. Remic (Kranj) 136; 2. Stular (Kranj) 131: 3. Adamič (N. m.) 131.
Daljina - moški: 1. Mrkun (Kranj) 6,10; 2. Vidmar (N. m.) 5,75: 3. Ostanek (N. m.) 5.72.
Daljina - ženske: 1. Mikeln (Kranj) 4,28; 2. Mohorlč (N. m.)
4,04; 3. Adamič (N. m.) 3,96.
Krogla - moški: i. Mrkun (Kranj) 12,60; 2. Luštek (N. m.) 11,58; 3. Padovan (N. m.) 11,55.
Krogla ženske: 1. Jerman (.N m.) 9.87; 2. Lopatic (N. m.) 9,60: 3. Malenšek (Kranj) 9.60.
Popoldan so si Novomeščanl ogledali znamenitosti Kranja, z gostitelll pa so se dogovorili, da pridejo Kranjčani v Novo mesto na povratni obisk.
j. g.
Zmage ne zadostujejo
5. junija sta se v Brežicah na rokometnem Igrišču za pošto sestali ekipi vzhodne slovenske lige: Rudar lz Velenja ln Partizan Brežice. Pred približno 400 gledalci je zmagala ekipa lz Brežic z rezultatom 29:24 (11:10).
Tekma se je pričela ob 17.
uri. Moštvo Rudarja je prišlo pol ure prepozno, sodnika pa sploh ni bilo. Sodil Je sodnik gostov. Gledalci so bili navdušeni nad lepo igro obeh moštev, pa tudi nad" lepimi akcijami. To ie bilo zadnje srečanje  vzhodne   slovenske lige.
Brežiški Partizan je kljub odlični Igri v sT>omladanskem delu prvenstva Izpadel iz bodoče enotne slovenske lige, razen če se bo upoštevala njegova pritožba glede Branika lz Maribora.
Žalostno bi bilo ln tudi nepravilno, da rokometna zveza Slovenije dopušča prepuščanje tekem brez borbe. V zadnjih borbah vrhunskih nogometašev je to že v navadi, ne smemo pa dovoliti, da se to prenaša celo na rokomet v slovenskem merilu I —AB—
čudil, zakaj niso zasedena vsa tri Igrišča, saj ve, da veliko naših mest in teniških klubov samo sanja o takih pogojih za delo, kakor Jih ima teniška sekcija TVD Partizan t Novem mestu. Kje je vzrok tako majhnemu udejstvova-nju v tej športni panogi. Saj le nekaj desetin metrov dalje pogosto odmevajo bučni glasovi i igrišč za košarko, odbojko ln rokomet. Ali so vsa novomšeka igrišča za tenis zgrajena morda le »slučajno«? O tem smo se pozanimali v upravi sekcije.
Igrišča za tenis v Novem mestu so bila zgrajena leta 1957. začetek je dobro obetal, potem pa je na Igrišča začelo prihajati čedalje manj Igralcev. Izostajajo mladi, pa tudi tisti, ki so vrsto let sukali v roki lopar. Vzrok tako slabi udeležbi v tem Sportu je tudi v tem, ker le malo ljudi pozna pravila tenisa in vse tisto, kar ta športna panoga nudi človeku. To Je res Skoda, zlasti danes, ko smo priča, kako naglo ln uspešno se Jugoslovanski tenis uveljavlja v svetu.
Letos se je novomeška sekcija za tenis odločila, da začne ls temelja. Nekaj starejših prizadevnih članov se je lotilo popularizacije tega šoprta, toda nujno je, da to prizadevanje podpro tudi druge Športne in družbene organizacije v Novem mestu, da bi se tenis uveljavil. Načrtno so začeli urejati igrišča, pri čemer je zlasti uspešno sodelovanje z Armado. Enkrat na teden pošilja Teniška zveza Slovenije v Novo mesto svojega trenerja. Določena sredstva sta novomeški sekciji dodelili te-
niški zvezi Slovenije in Hrvatske; predsednika obeh zvez dr. Nadj ln general-podpolkovnik Dušan Ko-rač sta pokazala veliko zanimanje za razvoj tenisa v Novem mestu. Obeta se tudi večja pomoč predavateljev telesne, vzgoje na Šolah. Za popularizacijo pa tudi zato, da se sedanja ekipa vigra, bo organiziranih nekaj srečanj s ekipami »Olimpije« in »Novinarja« ls LJubljane ln »Jesenic« z Jesenic.
Posebno skrb bi morale razvoju tenisa posvetiti tudi turistične organizacije t Novem mestu, saj so jim teniska igrišča lahko zelo koristna Med sezono je v bližnjih turističnih domovih ln gostiščih precej dnmtuMn ln tujih gostov, med katerimi Je gotovo veliko takih, ki so navdušeni za tenis kot gledalci in kot igralci.
Upamo, da bomo lahko že prihodnje leto ugotovili napredek novomeškega tenisa. Pogoji za razvoj so ugodni, treba je samo Se volje in dobre agitacije, pa bo vloženi trud hitro pokazal uspehe. In turist, U se bo ustavil na Loki, bo s veseljem opazil, da jo na teniSkem Igrišču dosti gledalcev, da pa vendar vse poteka brez hrupa, kar je tudi ena od značilnosti sporta z belo žogico.
r.
VOLIVCI: okrasimo volišča,  postavim« mlaje I Glasujmo za mir In so* cializeml
2 osnovne šole v škocjanu - v Brežicah
1. ntvMit*vlru Jusoslovenske prometne akcije, ki traja ođ p|onirsL d° 30. Junija, ln v okviru letošnjih Jugoslovanskih nij, 'Ker. se bo v Brežicah v prosvetnem domu 15. Ju-
"hetui r ob M- llri v lnvnl oddaji »Pokaži, kaj veš o pro-"Itlain* P°meril° M ekip lz 13 Sol lz brežiške komune. Javna bromoi Iv. plocI koristnega sodelovanja prosvetnih delavcev, ki se ,'?'n organov ln Ljudske tehnike ter ostalih organizacij, kaipJ?*varJa)o r. vprnSnnJem vamosll v prometu. Mladi rod, zvezi » .U R0 ou<rta Se hitrejši porast prometa na oestah ln v ''■venšnt Zm VSJlk (lan vcC nevarnosti, se v okviru Šolskega ln hlem v iu8a Pouka prizadevno ukvarja s prometnim znanj« ■jy*HM polet pa Je zagotovilo zlasti napovedano tekmova-
',, 0 vseh Solnh v občini delujejo prometni krožki, brni«' ."jstopajo^lh ekip so Sole. ki sodelujejo v oddaji, iz-flln0 v J*1 na (boljših mladih prometnikov med Šolsko mla-''atkihili ,n ekipa bo v oddali odgovorila nn 3 vpraSnnja. In e~;, nl Prometniki so predelali kar štiri učbenike: -Otrok ka "•s,0P- spoznavajte!«. -Na oestl nisi sam- ln »Zbir-
Rkun|niVelnlh Predpisov St. 4-. Tekmujoči so razdellenl v dve Pa i,*"   T prvl so učenci do petega ra7reda osemletk, v drugI
V "H°J vls"h razredov. rHo v*"'"" ho dobro preskrbljeno tudi za smeh ln razved-T ^nntiAinrf>Krnm'1 sodelujejo kar tri glasbene skupine: »Bratje broprnrT-. "v<?sell vnndrovčki- In -Dobovsklh pet«. 5al|lvl Artlee nr<vm<>tnlh nredplsov bostn oskrbeli Soli Dohovn In '»blvn'n,TKldaJo pa bodo začeli mlndl pevci lz dobovske Sole. »nrernii v, "nlforme prometnih miličnikov, ki bodo mpell ob Ju nn no, nnsnmb,n -""bovških pet* Šofersko himno: Sofer-
n,i|v|'xf,,"s,> eklne bodo nntrralene s praktičnimi nagradami.
nrf>d'cm ?n obdelavo lesa In kovin, ki bodo Šolam ''■"loči i,"n""1 tehničnem pouku. Za vse ostale p« so nn •vino in tolažline nagrade. Vstopnice za oddajo bodo lzžre-Zli jpj" nagni lene r. raznimi nnirrndnml. Pri zbiranju KTCdstev "Vin« ElSH**** **" »***tl Izkazali obrtniki Iz nodročin vso '"''ln '^,JlS,v', nn so darovala tudi dtužben« podledn. Prlre-•ttjfi! ®WiUWl«no (Icnrimn pornoč   od občinske skup-
*ehMW .     ""»mlslle rj\ vzgojo In varno«! prometa. Ljudske K<> ter AMT> nrežlee.
PREPREČUJMO ZOBNO GNILOBO!
(PONATIS KNJI2ICE UNTV. ASISTENTA DR. MITJE BARTENJEVA »PREPREČUJMO ZOBNO GNILOBO- - IZDAL GLAVNI ODBOR RDEČEGA KRI2A SLOVENIJE)
Omejitev v uživanju ogljikovih hidratov deluje še dolgo potem, ko se otrok vrne na normalno hrano. Tudi nosečnica naj poje čim več zelenjave, k! je bogata vitaminov, in pa mesa, Id je izrazito beljakovinska hrana. Ureditev prehrane v smislu omejitve ogljikovih hidratov je sila važen ukrep za preprečevanje zobne gnilobe.
VII.
PREPREČEVANJE ZOBNE GNILOBE S FLUOROM
čeprav je fluoriranje samo del kolektivnega preprečevanja zobne gnilobe, ga zaradi njegove pomembnosti opisujemo v posebnem poglavju.
Za preprečevanje zobne piškavo-sti nam je dala narava sila pomembno sredstvo — fluor. Pri nas ga izdelujemo po zamisli prof. dr. Krušiča in ga poznamo pod imenom »fluorkalcij«. Prof. tir. Krušič je fluorkalcij izpopolnil in dokazal njegovo koristnost v preprečevanju zobne gnilobe.
Fluorkalcij mora uživati nosečnica že od tretjega meseca dalje, ko začno otrokovi zobje poapnevati. Do poroda naj jemlje po 4 tablete na dan (0,3) prav toliko pa tudi Se pozneje, dokler doji.. Ko otroka odstavi od prsi, naj mu do konca drugega leta daje na dan po eno tableto, zdrobljeno in raztopljeno v mleku. Od drugega do sedmega leta naj dobi otrok po dve tableti, od sedmega do trinajstega pa po 3 do 4
tablete na dan, pač glede na njegovo težo in razvitost.
Fluor se vgradi v zobno sklenino in jo naredi odpornejšo. Zato taki zobje niso tako podvrženi pi.škavo-sti. Po drugi strani pa se fluor izloča tudi skozi slino v ustih in tudi že ob začetih gnilobnih procesih naredi na zobni površini tanko varovalno plast.
Če upoštevamo še dejstvo, da fluorkalcij zavira tudi razvoj bakterij v ustni votlini in hkrati zmanjšuje aktivnost kvasin, ki so potrebne za vrenje, tedaj lahko razumemo, da je fluor vsestransko pomemben ne samo za preprečevanje, ampak tudi kot zdravilo, saj že začeti gnilobni procesi ne morejo napredovati tako hitro, kakor bi sicer. Tako seveda ostane tudi več časa za popravilo zob, ki bi drugače morda že boleli.
Pri nosečnicah deluje fluorkalcij na isti način, razen tega pa ženi sami varuje zaloge kalcija in je tako tudi njenemu organizmu v korist.
Fluorkalcij imajo na zalogi vse lekarne. Dobimo ga lahko v škatlicah po 100 in v zavojčkih po 1000 tablet. Tisoč tablet, količina, ki zadostuje za leto dni, pa stane samo 200 dinarjev.
Znanstveno je dokazano, da redno uživanje fluorkalcija zmanjša zobno piškavost tudi do 40 odstotkov, zato si moramo prizadevati, da ga bodo lahko uživali vsi otroci in vse nosečnice. Seveda pa moramo podčrtati, da je fluorkalcij le dodat-
no sredstvo v preprečevanju zobne gnilobe. Kljub uživanju tablet si moramo namreč zobe tudi redno Čistiti in vsaj dvakrat na leto iti k zobozdravniku, da nam sproti popravi načete zobe.
IX.
O INDIVIDUALNEM ALI OSEBNEM PREPREČEVANJU ZOBNE GNILOBE
Razen vsega tega, kar smo že rekli, pa moramo vsaj vsakih 6 mesecev na pregled zob. To delo opravi lahko samo zobozdravnik. Vse luknjice, ki jih najde pri takem pregledu, je treba takoj popraviti, pa naj gre za mlečne ali za stalne zobe. Posebej podcrtavamo:
Mlečni zobje so prav tako potrebni in vredni popravila kakor stalni!
Odpraviti moramo tudi morebitno nepravilno lego zob, ker ta močno pospešuje zobno piškavost. V zvezi s tem je pa otrokom seveda
treba razložiti, da je zobozdravnik njihov prijatelj! Karkoli jim naredi, tudi če malo boli, jim naredi samo z namenom, da bi jim pomagal.
V TEM TEDNU VAS ZANIMA
[TedmslftVioleftaT
Petek, 14. junija — Metod Sobota, 15. junija — Vid Nedelja. 16. junija — Beno Ponedeljek, 17. junija — Gorazd Torek, 18. junija — Bogdan Sreda, 19. junija — Julijana Četrtek, 20. junija — Nenad
PREKLIC
FRANC KOZICU iz Loke št. 1 preklicujem govorice, iznesene na sestanku v Orehovici proti Rudiju Pušenjaku iz Mokrega polja, p. Šentjernej, kot neresnične.
Vsem, ki ste našega dragega mota in ata
JOŽETA GAZVODA
spremili na zadnji poti, darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami, se iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo dolgujemo dr. Vodniku, ki je pokojniku lajšal bolečine in ga bodril, tov. Koviču iz Podjetja za vzdrževanje proge v Novem mestu, kolektivu osnovne iole Kranjska gora, sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem. Pogrebnemu zavodu pa za hitre, oenene in točne usluge.
Gazvodovi
TEKMOVANJE MLADIH MATEMATIKOV
9. junija je bilo v Novem mestu tekmovanje mladih matematikov, Id |*a je organiziral medobčinski zavod za prosvetno pedagoško službo v Novem mestu. Udeležilo se ga je 29 učencev in učenk osmega razreda osnovnih Sol Črnomelj, Metlika, Mirna, Mirna peč, Mokronog, Novo mesto, Stupice, Suhor, Šentjernej, Sentrupert, Škocjan, Srni-bel pri Novem mestu, Smarjeta, Trebnje, Vavta vas in Žužemberk.
Prvih pet mest so zasedli naslednji tekmovalci: 1. Tomaž šolmajer (Novo mesto), 2. Boris Surina   (šmihel pri No-
Tomaž Šolmajer iz Novega mesta je zmagal na tekmovanju
vem mestu), 3. Martin Malenšek (Novo mesto), 4. Zvonka Vidic (Vavta vas), 5. Nikola Keklč (Metlika). Navedeni so prejeli denarne, vsi ostali udeleženci tekmovanja pa lepe knjižne nagrade.
Znano je, da ima matematika odločilen vpliv na razvoj fizike, mehanike in ostalih področij tehnike. Na njej sloni avtomatizacija gospodar, stva. Dandanes prodira matematika v ekonomske vede, sndicino, biologijo itd. Zato je razumljivo, da je matematično znanje ogromnega pomena za uspešen razvoj socialistične domovine. Iz navedenih razlogov pozdravljamo lepo uspelo akcijo medobčinskega zavoda za prosvetno pedagoško službo v Novem mestu.
F. M.

PRODAM GOSPODARSKO poslopje in hektar zemlje. Ogled 16. junija pri Goršak, Budganja vas pri Žužemberku.
HIŠO Z VRTOM poceni prodam pri Metliki. Dam tudi za ček. Naslov ' v"uVifSvi lista* (3I6UU37*
MOTORNO KOLO »Horex« 3S0 cem v odličnem stanju nujno prodam. Ogled pri Turk, Bršlin 48.
PRODAM ntmor DKW 250 cem, novega tipa j-Rakovnik 26, p. Sentrupert.
KOŠNJO SENA IN OTAVE prodam. Hadl, Novo mesto. Zagrebška 10.
PRODAM MOŠKO KOLO. Kidričev trg 1. Novo mesto.
PRODAM SPALNICO in kuhinjsko pohištvo. Vprašajte pri Kalino-vič, Majde Sile 5, Novo mesto:
KUHINJSKO POHIŠTVO ln spalnico nujno prodam. Bajlč, Jerebova 16, Novo mesto.
PRODAM RAZNA ŽENSKA poletna oblačila, dobro ohranjena in po nizkih cenah. Naslov v upravi lista.
POŠTENO DEKLE sprejme inž. Janez Avsenik, Ljubljana, Stanl-čeva 33b. Nastop službe takoj.
NUJNO POTREBUJEM mizarskega pomočnika. Samsko stanovanje v hiši, hrana preskrbljena, plača po dogovoru. Interesenti naj se osebno ali pismeno zgla-sijo pri Matjažu Kocjanu, Bič 14, p. Veliki Gaber.
KUPIM ENODRUŽINSKO vseljivo hišo aH pol dvostanovanjske hiše v Novem mestu ali bližnji o-kolici. Plačam takoj v gotovini. Ponudbe pošljite na upravo lista (3152-63).
DVA BRIVSKA POMOČNIKA, dobro verzirana, vojašćne prosta, sprejme takoj ali po dogovoru brivec Franc Falkner, Novo mesto.
ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATI-NAj Želodčni katar, čir na želodcu in na dvanajstorniku ter katar debelega črevesa zdravite z uspehom s prirodnim zdravilom rogaškim »Donat« vrelcem. Zahtevajte ga v trgovinah podjetja »Hmeljnik«, Novo mesto, in »Resa«, Videm-Krško.

Brestanica: 15. in 16. VI. jugo-slov. film »Kozara«. 19. VI. jugo-slov. film »Dr.«.
Brežice: 14. in 15. VI. italijanski film »Kam s truplom«. 16. ln 17. VI. amer. barvni film »Vrnitev v mestece Pevton«. 19. in 20. VI. francoski film »Potepuhi«.
Črnomelj: 14. in 16. VI. Italijanski barvni film »Kartagina v plamenu«. 18. in 19. VI. francoski film »Okus nasilja«.
Dolenjske Toplice: 15. in 16. VI. ameriški film »Doktor in ljubezen«.
Kostanjevica na Krki: 16. VI. ameriški barvni film »Bratje Ka-ramozovi«. 19. VI. italijanski barvni film »Sli bomo v San Remo«.
Metlika: 15. in 16. nemški tlim »Navadno dekle«. 19. VI. nemški film »Zakon v senci«.
Mokronog: 15. in 16. VI. ameii-škl film »Mladi levi«.
Novo mesto, »Krka«: 14. in 15. VI. španski barvni film »Prodajal-ka vijolic«. Od 16. do 18. VI. nemški barvni glasbeni film »Ne pošiljaj žene v Italijo!« 19. in 20. VI. poljski film »Nocoj bo umrlo me-" sto«.
Semič: 16. VI. nemški film »TI si moja pesem«.
Sevnica: 15. in 16. ameriški film »Ljubezen Marjorie Morningstar«.
Trebnje: 15. in 16. VI. Italijan-
sk barvni film »Poslednji raj«.
2užembrrk: 16. VI. ameriški film »rolkovnik in jaz«.

MATIČNI URAD DOLENJSKE TOPLICE
Vmaju ni bilo rojstev Izven bolnišnice. Boneitt. s*» s«*.  Attton Novnm*-
kmctovalec iz Podturna, in Jožeta Fifolt, delavka iz Drenja; Jožef Er-pn, železničar z Ur snih sel, in Jul-ka Gorše, delavka iz Drganjih sel; Franc Zamida, delavec z Jesenic, in Veronika Kmet, gospodinjska pomočnica iz Ljubljane.
Umrli so: Jožefa Bradač, upokojenka iz Dol. Toplic, 76 let; Ivanka Markovič, otrok s Podturna, 5 let; Marija Bukovec z Uršnih sel, 2 leti; Ivana Krese, kmetovalka iz Dobindola, 75 let.
MATIČNI URAD VIDEM-KRŠKO
Izven bolnišnice je bila maja rojena ena deklica.
Poročili so se: Ivan Ivanetič, klepar iz Ljubljane, in Mihaela Šolar, šivilja iz Spod. Starega grada; Franc šule, delavec, in Marija U-mek, upokojenka, oba iz Vidma-Krškega; Jožef Les, delavec iz Sre-miča, in Veronika Avsec, kuharica iz Bučerce; Blaž Pleterski, delavec, in Božena Špiler, poljedelka, oba iz Zdol
Umrl je: Jožef Salmič, delavec iz Gorenje vasi pri Leskovcu, 23 let.
MATIČNI URAD VINICA
V maju so bili rojeni izven bolnišnice ena deklica in dva dečka. Poročila sta se: Alojz štefanič, orodjar iz Kvasice, in Ana Medoš, kmetovalka iz1 Drenovca.
Umrla je: Marija Madronič, kmetovalka iz Daljnih njiv, 81 let.
MATIČNI URAD NOVO MESTO
V času od 3. do 10. junija je bilo rojenih 20 dečkov in 13 deklic.
Poročili so se: inž. Branislav Oz-vald, gradbeni inženir iz Ljubljane, in Gabrijela Zaje, uslužbenka lz Šmihela; Janez Zupan, delavec, lz Avstralije, in Melita Darovec, delavka  iz  Gor.  Straže; Kazimir
Gmajnar, vrtnar iz Ljubljane, ln Matilda Gregorič, delavka iz Irce vosi.
Umrla sta: Henrik Ljubeljšek, uppkajenec iz Tržišča, 65 let, ln Jože Kncolič, upokojenec z Ajdovca, 85 let.
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Anica Smuk iz Mlake — Anico, Jožefa Jaltše iz Studenca — Boštjana, Jožefa Ro-bek iz Velikega Gabra — Roberta, Alojzija Novak iz Kočevja — Sonjo, Zdenka Urbančič iz Srednjega Lipovca — Polonco, Ivanka Rado-vič iz Metlike — Saša, Zlata Hočevar iz Zaloga — Sonjo, Terezija Bartolj iz Irce vasi — Mirico, Marija Brajdič iz Prečne — Milana, Marija Gnidovec iz Sel — Anico, Ljubica Kožar iz Dolnjega Bukovca — Dragico, Kristina Jerše iz Jame — Anico, Dorica Starešinič iz Preloke — Ivanko, Anica Poredoš iz Struge — Zlatka, Zvonka Avguštin iz Metlike — Vladimira, Ro-zalija štravs iz Krupe — Branka, Ivanka Perpar s Korita — Metoda, Štefka Gričar iz Straže — Janeza, Antonija Butala iz Brstovca
— dečka, Ana Matole iz Bogovcev
— deklico, Kristina Može iz Ver-duna — deklico, Barica Maric iz Mahovnika — deklico, Tončka Lo-zar iz Črnomlja — dečka, Nada Ilotič iz Sevnice — dečka, Jožefa Lešnjak z Dolnje Prekope — dečka, Marija žura iz Sevnega — deklico, Marija Horvat iz Kočevske Reke — dečka, Ivanka Stariha iz Črnomlja
— dečka, Milena Balkovec iz Črnomlja — Nevenko.

ČESTITKA
Dragemu FRANCU TOMAZIČU iz Otarnika, ki služI vojaški rok v Paračinu, iskreno čestitajo za rojstni dan, za god in za uspeli £oIer-skl tečaj — brat Jože, ki je pri vojakih v Uroševcu, in ostali domači.
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoč v novomeški bolnišnici: Ano Bevc, nečakinjo posestnika iz Globočdola, je kača pičila v desno nogo; Janez Gornik, kurjač z Bršljina, je padel z motorja in si poškodoval glavo; Rudolf Iskra, sin družinske upokojenke iz Krškega, je pri igri padel in si poškodoval glavo; Jureta Mi-tjašiča, tesarja iz Zaloga, je kos lesa udaril v glavo.
OBJAVE — RAZPISI
Razpis Podjetja za PTT promet Novo mesto
Učence z dovršeno osemletko in njihove starše opozarjamo na razpis šolskega PTT centra v Ljubljani za sprejem v
a) I. razred oddelka za rajonske monterje (za. gradnjo in vzdifeva-nje TT naprav Sole za telekomunikacije v Ljubljani ln
b) I. letnik dvoletne Srednje PTT šole v Ljubljani.
Razpis je bil objavljen v »Delu« 7. ln 9. junija 1963 med šolskimi razpisi in so v njem našteti vsi pogoji za sprejem v navedeni šoli. Za natančnejše informacije naj se interesenti obračajo na sekretariat uprave Podjetja za PTT promet v Novem mestu ter osnovne PTT enote, v Brežicah, Črnomlju, Novem mestu in Vidmu-Krškem.
II.
Podjetje za PCT promet v Novem mestu sprejme v službo
a) več absolventov gimnazije r-\ delovna mesta v PTT manipulaciji v Brežicah, Črnomlju, Novem mestu in Vidmu-Kršem;
b) dva mlajša moška z dovršeno osemletko ali najmanj štirimi leti osnovne šole ter odsluženim vojaškim rokom za dostavno službo prt pošti Novo mesto.
Prijave % obširnim življenjepisom pošljite sekretariatu uprave podjetja, kjer dobite tudi vse potrebne informacije.
Podjetje za PTT promet Novo mesto
Obvestilo
Cenjene goste obveščamo, da so vsako sredo v restavraciji HOTELA METROPOL V NOVEM MESTU na izbiro razna domača jedila..— Za obisk se priporoča kolektivi
Privatno obvestilo
Obveščam vse, ki hodijo skozi moj vinograd, da tega ne dovolim, posebno pa še Marijo Erjavec ln njenega sina lz Sel pri Rutežu, p. Brusnice, ki to pot stalno uporabljata. — IVANA GORENC, Ratež 20a, Brusnice.
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: poročilu ob 4.05, 5.05, 6.00 , 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.30 . 22.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00.
PETEK, H. JUNIJA: 8.30 Naši amaterji nastopajo. 9.25 Petkovo simfonično dopoldne. 10.15 Po črnih in belih tipkah. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 KN — inž. Jelka Hočevar; Zaščita vrtnin v Juniju. 14.35 Znamenite tenorske a-rije. 15.15 Napotki za turiste. 17.05 Dvofak in Čajkovski. 18.10 Pesmi ln plesi jugoslovanskih narodov. 18.45 Iz naših kolektivov. 20.00 roju zabavni zbori. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
SOBOTA, 15. JUNIJA: 8.05 Po-Starček v mladinski glasbeni redakciji .9.25 Operetni napevi v plesnem ritmu. 11-00 Pozor, nimaš prednosti! 12.05 KN — inž. Jože Spanring: Kuj nudimo živinoreji s toplnamburjem. 12.30 Koncertni drobiž. 14.05 Po naši domovini . . , 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 15.15 Zvoki s Hava-Jev. 17.50 Pianist Russ Convav. 18.45 Naši popotniki na tujem. 20.00 Po domače . .. 20.20 Arscno Lupin. 2.15 Oddaja za naše izseljence.
NEDEUA, 1«. JUNUA: 8 10 Mladinska radijska igra — Miroslav Pokovič: Skrivnost skrivnostne globeli. 9.10 Naši poslušalci čestitajo
ln pozdravljajo — I. 10.00 Se pomnite, tovariši . . . 10.30 Pesmi, kl so jih peli slovenski partizani. 11.30 Nedeljska reportuža. 12.10 Noši poslušalci  čestitajo  ln pozdravljajo
— II. 13.30 Za našo vas. 14.00 Koncert pri vas doma. 15.30 Prijetno nedeljsko popoldne s športom ln zabavno glasbo. 19.05 Glasbene razglednico. 20.00 Zvestim in številnim poslušalcem naše pesmi. 21.00 Galerija opernih likov — 1. oddaja. 22.15 Skupni program JRT
— studio Surajevo.
PONEDICIJEK. 17. JUNIJA: 8.55 Za mlade rodovedneže. 9.25 Ponedeljkovo dopoldne ob narodni pesmi. 10.15 Ivo Petrlč: Conccrto grosso za godalni orkester* 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 KN • — inž. Slavko Vosol: Možnosti intenzivne proizvodnje hrušk na Goriškem. 13.30 Falla, Granados in Turlna. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.15 Zabavna glasba. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Glasbena uganka. 18.10 Priljubljena popevke 18.46 Na mednarodnih krlžpotjih. 19,05 Glasbene razglednice. 20.15 Pol ure z Jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe. 2100 Glasbena medlgra.
TOREK, 18. JUNIJA: 8.05 Obisk v zagrebški operni hiši. 9.25 Mojstri simfonije. 10.15 Mali ansambli v plesnem ritmu. 11.00 Pozor, ni-
maš prednosti! 12.15 KN — inž. Franc Zadravec: Načrtna zreja plemenskih bikov. 13.30 Melodije od tod in ondod. 14.35 Dve klavirski skladbi Vasiliju Mirka. 15.30 V torek na svidenje. 10.00 Vsak dun za vas. 117.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.10 Odmevi z gora . .. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Mali in veliki zabavni orkeslri. 21.00 Serenadni večer.
SREDA, 19. JUNIJA: 8.55 Pisan svot pravljic In zgodb. 9.25 Popevke v sredo dopoldne. 10.30 človek ln zdravje. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 KN — Veterinarstvo. 13.30 Prijetno operne melodije. 14.05 Za šolarje — Bevk: Pa-stircl. 16.00 Vsak dan za vus. 17.05 Prornenadnl koncert. 18.45 LJudiki parlumcnt. 19.05 Glasbene razgledni«:. 21.05 Skupni program JRT — studio Ljubljana.
ČETRTEK, 20. JUNIJA: 8 05 Od narodne pesmi do plesnih molodij. 9.25 četrtkov dopoldanski operni spored. 10.15 Pet minut za novo
K»srnico. 11.00 Pozor, nimaš prud-ostl! 12.15 KN — inž. Jože Levstik: O mednarodni akciji boja zoper lakoto. M..'in Zabavajo vas veliki plesni orkestri. 14.35 Nuši poslušalci čestitajo ln pozdravljnjo. 15.15 Zabavna glasba. 16.00 Vsnk dan za vas. 17.05 Sovjetski violinisti — 1. odd. 18.10 Turistična oddaja. 19.05 Glasbeno razglednico. 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napovov. 21.00 Literarni večer. 22.15 Skupni program JRT — studio Zagreb — Za ljubitelje Juzza.
Ob pretežki izgubi našega dragega
ANDREJA PLENICAMA
bančnega uslužbenca
se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Posebno zahvalo smo dolžni tovarišema Ivanu Lavriču in Dušanu Ciči, ki sta nam prva priskočila na pomoč v najtežjih trenutkih, dalje političnim, gospodarskim in športnim organizacijam, govorniku tov. Francu Blažonu, kolektivoma Narodne banke in Komunalne banke, vsem prijateljem in sosedom, vsem darovalcem cvetja, pevcem in vsem, ki so ga poznali in imeli radi ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Vsem prisrčna hvala! Družini: PLENICAH in VRTAR. Novo mesto, Podturn, 8. junija 1963.
UPRAVNI ODBOR
KOMUNALNEGA ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE NOVO MESTO
razpisuje
MESTO DIREKTORJA
Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje NOVO MESTO POGOJI:
dovršena ustrezna visoka šola, 10 let splošne prakse v upravni službi, od tega 5 let pri socialnem zavarovanju ali dovršena ustrezna višja šola in 15 let splošne prakse, od tega 10 let v službi socialnega zavarovanja.
Nastop službe po dogovoru. Pravilno kolkovane ponudbe dostavite upravnemu odboru Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Novo mesto v roku 15 dni po objavi razpisa.
NESREČE
Nepojasnjena smrt
Pred hišo št. 27 v Smolenjl vasi pri Novem mestu so v nedeljo zjutraj našli mrtvega Janeza Penco, starega 83 let, pre užitka rja iz te vasi. Na kraj dogodka je odšla komisija, v kateri so bili miličniki, kriminalisti, krajevni zdravnik in preiskovalni sodnik okrožnega sodišča iz Novega mesta. Pri ogledu trupla je komisija našla na pokojnikovi glavi hudo rano. Od kod izvira ta rana, še raziskujejo.
Nesreča zaradi drobtin
1. Junija dopoldne se je pripetila prometna nesreča na avtomobilski cesti pri Mrtvieati. S tovornjakom je proti Ljubljani peljal Stjepan i-iubazin. Med vožnjo Je melal drobtine skoz okno ln še opazil ni, kdaj je zavil v desno. Zapeljal je na robnik, podrl smernik, s precejšnjo hitrostjo pa je tovornjak v polkrogu zaneslo na levo stran cestišča, kjer se ie prevrnil. Voznik ni bil poškodovan, medtem ko je vozilo utrpelo. za blizu 350.000 dinarjev škode.
Zadremal je za volanom
9. junija se je zgodila prometna nesreča pri Kartelje-vem. Po avtomobilski cesti je peljal tovornjak—cisterno s prikolico Anion Starčič lz Ilirske Bistrice. Med vožnjo je zadremal, v teim pa ga Je zaneslo proll travniku, kjer je obtičal. Poškodoval se ni niti voznik niti njegov sopotnik, kl je mod vožnjo spal, pa tudi vozilo nI utrpelo škode.
Huda nesreča gasilca
Ko je prejšnjo nedeljo pao-slavljalo IG D »Novoteks-« razvitje prapora, so zvečer streljali v zrnk mine z raketami. Mladi gasilce, član novomeškega gasilskega društva. Jože Klajder Je poizkušal prižgati raketno mino. ki dalj časa nI hotela vžgali. Sklonil se le nnrl
njo in ponovno prižgal. Tedaj Pa se je mina vnela in mu buhnila v glavo. Takoj se je ves krvav zgrudil. Hitro so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so mu takoj nudili pomoč, vendar je njegovo stanje zelo resno.
Strela zažgala na Velikem tirniku
C. junija popoldan je med Uuotni neurjem udarila strela v skedenj posestnika Franca Urbančlc« na Velikem CirnlKU.
Kljub temu da je močno deževalo, je bil ves skedenj v trenutku v ognju. Ljudje so takoj prihiteli na pomoč. Z vedri so noslU vodo in gasilci, toda uspeh je bil majhen. Sele ko so prihiteli na požarni prostor gasilci domačega društva, so » svojo požrtvovalnostjo kmalu omejiti požar in preprečili 2-mllijonsko škodo. S tem so ga-* slici zopet dokazali, koliko je vredno, če je v bližini vsakega večjega kraja gasilsko društvo. Predvsem je to važno za tak« kraje, kot je Veliki Ciraik, ki je v primeru požara prepuščen samemu sebi, kajti ostala ga' silska društva so oddaljena najmanj eno uro.
NaSI gasilci Imajo razne težave. Vas le/I na hribu, zato je težko priti do zadostne količine vode. Prav bi bilo, da bi Imeli do takih krajev, kot j« Veliki Cirnlk, več razumeva* nja, pa ne samo takrat, kadar nastane požar, ampak že prej.
EDI ZGONC
Pojasnilo
Bralcem Dolenjskega lista sporočamo, da so vsa imena v sestavku »Žalostne in okrogle iz sobe 69«, ki smo ga objavili pretekli četrtek, izmišljena. Opisane razprave so potekale na sodišču prav tako, kot jih naše poročilo omenja, prizadetim osebam pa smo hoteli tokrat ustreči s tem, da smo namesto njihovih objavili izmišljena imena. Na željo nekaterih naših naročnikov sporočamo to vsem našim bralcem.
UREDNIŠTVO
DOLENJSKI LIST
LASTNIIO UM IZDAJATELJI: občinski odbori SZDL Brežice, Črnomelj. Metlika, Novo mesto, Sevnica, Trebnje ln Videm-Krško
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tope Gošnlk (glavni In odgovorni urednik). Rlo Bnčer. Miloš Jakopec. Drago Kastcllc ln Ivan Zoran
IZHAJA vsak četrtek - Poiamczna številka M cfln
- Letna naročnina 900 din. polletna 450 din: plačljivo Je vnaprej. Za Inozemstvo 1600 din - TekočI račun pri podružnici NB v Novem mestu: «00—1 l-n08-9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVF.: Novo mesto. Glavni trg J
- Poštni predal JJ - Telefon 21-227 - Rokopl-ov ln fotografij ne vračamo - TISKA: Časopisno podjetje -DELO« v t.Hibllnnl