Na liceju Galilei se je včeraj začel dvodnevni posvet o šolstvu, ki ga prireja tržaška pokrajinska uprava /9 V centru Gradina okoljske delavnice in raziskovalni projekti Pri Štandrežu je breg utrjen, Soča je stekla po dveh rokavih Zaščitni zakon za Slovence čez teden dni v presoji deželnega parlamenta / s Primorski ČETRTEK, 20. SEPTEMBRA 2007 Št. 222 (19.005) leto LXIII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € št- CENA V SLOVENIJI 0,S0€(191,71 SIT) Spomenik človečnosti znova na preizkušnji Dušan Udovič Narava je včeraj po vsej Sloveniji, tudi v naši neposredni bližini, na zahodnem Primorskem, še enkrat pokazala, da zmore trdo udariti. Neurje nepričakovane jakosti se je hudo zneslo na široka podeželska območja. Ogromno materialno škodo, katere pravi obseg po treba šele izračunati, dodatno obremenjujejo človeške žrtve, ki vsaki nesreči dajejo pridih tragedije. Zlasti na Primorskem je še posebej žalostno odjeknila vest o skoraj popolnem uničenju partizanske bolnice Franje, velikega simbola odpora primorskih ljudi, edinstvenega spomenika človečnosti, ki v svetu skoraj nima para. Narasla deroča voda je sesula in odnesla skoraj vse barake, ves unikatni zdravniški material iz vojnega časa je izgubljen kilometre po strugi potoka Pasice. Slika razdejanja, na katero so včeraj naleteli prvi reševalci, je bila res pošastna. Zato je vsekakor pomemben takojšen sklep slovenske vlade, da se bolnišnica povsem obnovi, kar ob povzročeni škodi sicer ne bo enostavno. Obnova bo terjala veliko časa in strokovnega dela, predvsem pa stroškov. Franjo je pred leti že hudo poškodoval zemeljski usad in tudi ob tisti priložnosti je država posegla za sanacijo škode. Zraven so se široko angažirali primorski ljudje, ob zavesti, da se tolikšni zgodovinski in moralni dediščini ni mogoče odpovedati, velik doprinos pa smo ob tisti priložnosti dali tudi Slovenci v Italiji. Bolnica Franja je znova na preizkušnji, še enkrat potrebuje solidarnost Primorcev, ki jim je bila v najhujši uri zgodovine varno zatočišče. slovenija - Katastrofalne posledice torkovega neurja Bolnišnice Franje ni več, pet mrtvih in ogromna škoda Vodna stihija je za seboj pustila velikansko opustošenje Partizansko bolnišnico Franja v dolini Pasice je razbesnela voda spremenila v brezoblične kupe lesa, mnoge dragocene opriginalne zgodovinske predmete pa odnesla s seboj sta LIBANON - Napad obsodila Glavna skupščina Združenih narodov V ekspoloziji avtomobila bombe v Bejrutu najmanj 9 mrtvih, med njimi protisirski poslanec BEJRUT - V eksploziji avtomobila bombe v krščanski četrti Bejruta je včeraj popoldne umrlo najmanj devet ljudi, med njimi proti sir ski po sla nec iz vrst Stran ke kr -ščan skih fa lan gis tov An to ine Ga -nem. Najmanj 20 ljudi je bilo ranjenih. Ga nem je os mi ugled ni pro ti -sirski politik, ki je bil ubit v Libanonu od leta 2005. Napad so v svetu, med drugim v Varnostnem svetu ZN, obsodili. Do njega je prišlo pred skorajšnjimi volitvami novega predsednika države. Na 12. strani Srečanje za »kraško občino« je bilo v torek v Križu Na 7. strani Neuspešna avdicija tržaškega župana glede oborožitve mestnih redarjev Na 8. strani Pozornost goriške javnosti na višku po prihodu Jan Jones iz družbe Harrah's Na 14. strani 2 Četrtek, 20. septembra 2007 NEURJE V SLOVENIJI / katastrofalne posledice - Materialna škoda bo ogromna Torkovo neurje doslej zahtevalo tudi pet življenj CERKNO, ŽELEZNIKI, CELJE, MARIBOR - Torkovo neurje, kije najbolj prizadelo območja Celja, Kranja in Nove Gorice, je doslej zahtevalo pet smrtnih žrtev, eno osebo pa še vedno pogrešajo. Močno deževje je sicer proti jutru ponehalo, narasle reke pa so na omenjenih treh območjih za seboj pustile opustošenje. Iz vseh strani prihajajo poročila o veliki materialni škodi na stanovanjskih objektih, avtomobilih in cestah, motena je tudi oskrba z vodo. Močno deževje je najhuje prizadelo Železnike, kjer posledice poplav odpravlja preko 300 gasilcev, 150 vojakov in 40 policistov. Poplavljenih ali poškodovanih je okoli 350 hiš in ostalih objektov, še vedno je poplavljen tudi zdravstveni dom. Okoli 3000 ljudi na tem območj u je brez pitne vode. V Železnikih je življenje izgubil domačin, eno osebo pa še pogrešajo. V popoldanskih urah so v Racov-niku pri Železnikih našli še eno truplo, vendar pa identiteta umrlega še ni znana. Še vedno pa pogrešajo Marijo Gartner, ki so jo nazadnje videli v torek, ko je poskušala rešiti svoje vozilo. Tiskovni predstavnik Policijske uprave Kranj Zdenko Guzzi je povedal, da prav tako pogrešajo 86-letno Pavlo Frelih iz Zalega Loga v Železnikih. Možnost, daje najdeno truplo ena izmed omenjenih pogrešanih oseb, ni izključena, je povedal Guzzi. V Cerkljah pa se je ob prečrpavanju meteorne vode smrtno ponesrečil prostovoljni gasilec. Ogromno škodo je neurje povzročilo tudi v Železniškem podjetju Domel, ki ga je v torek nameraval obiskati tudi predsednik vlade. Ocene škode sicer še ni, saj še vedno poteka čiščenje prostorov od nanosov vode. Prav tako si v podjetju še ne upajo ugibati, kdaj bi utegnili ponovno zagnati proizvodnjo, upajo pa, da čim prej. Torkova povodenj je v Cerknem odnesla osem manjših mostov, zaradi česar je okoli 100 ljudi še vedno odrezanih od sveta. Poleg poškodb stanovanjskih objektov in cestne infrastrukture je bila mo- Reševalne ekipe, ki so prihitele na pomoč prizadetemu prebivalstvu na območju Železnikov, so se morale spopasti z ruševinami, blatom in razmetanimi avtomobili bobo tena tudi preskrba s pitno vodo, več hiš na območju Cerknega pa še vedno ogrožajo zemeljski plazovi. Sora je v Škofi Loki poplavila predel sotočja obeh Sor. Rečna voda je poplavila tudi tamkajšnjo srednjo šolo in kuhinjo dijaškega doma. Prebivalci na prizadetih območij so ostali tudi brez elektrike, narasla voda pa je poškodovala telekomunikacijsko omrežje. Brez telefonskih in drugih telekomunikacijskih zvez je ostalo nekaj tisoč naročnikov, ekipe Telekoma pa so na terenu takoj začele odpravljati posledice neurij. Dobavo eklektrike so, vsaj na zgornjem Gorenjskem, že uspeli zagotoviti, še naprej pa so bila brez elektrike območja, ki so zaradi posledic plazov nedostopna. Kot so sporočili iz Elektra Gorenjska, je škoda na njihovem omrežju ogromna. Razmere so se včeraj umirile tudi na Celjskem, ki so ga obilne padavine zajele v torek popoldne. Neurje je povzročilo veliko škodo na objektih, avtomobilih in cestah, poplavljenih in neprevoznih je bilo več cest in mostov. Najhuje je bilo v občini Braslovče, v kraju Podgorje pri Le-tušu, kjer je zemeljski plaz zasul stanovanjsko hišo, pri čemer sta dve osebi umrli. Veliko težav so imeli tudi v Velenju, ki je bilo zaradi naraslih voda ponoči popolnoma odrezano od sveta. Na Vranskem je reka Bolska poplavila središče kraja, zaradi visokih voda pa je bila zaprta tudi večina lokalnih cest. Bolska je poplavljala tudi na območju Prebolda ter v Kaplji in Dolenji vasi. V Slovenskih Konjicah je poplavljala Dravinja s pritoki, najhujše pa je bilo v naselju Zbe-lovo, kjer je bilo poplavljenih okrog 20 stanovanjskih hiš in nekaj poslovnih prostorov. V Vojniku je Hudinja poplavila večje število objektov in zalila celoten mestni trg. Zaradi naraslih voda je bilo skoraj polovico noči od sveta odrezano Velenje. Razmere so se včeraj, ko je dež ponehal, umirile. Poplavljenih je bilo nekaj cest v središču Velenja, v njegovi okolici pa so se sprožili številni zemeljski plazovi. Deževje je v torek popoldne prizadelo tudi širše območje Maribora, in sicer Sloven- sko Bistrico, Poljčane, Oplotnico, Rače-Fram, Hoče-Slivnico, Duplek in Miklavž. Po doslej zbranih podatkih so imeli največ težav v bistriški občini, kjer je bilo skoraj v celoti poplavljeno naselje Leskovec. Podatkov o tem, kolikšno škodo je torkovo močno deževje povzročilo na mariborskem območju, zaenkrat še ni. Bolje so jo odnesli na območju Ptuja, kjer je bilo delno poplavljenih le nekaj hiš. Neurje je prizadelo tudi območje Krasa, kjer je zaradi vetra, ki je lomil drevesa in drogove, brez elektrike ostalo nekaj naselij. Večjih težav pa ni bilo na Obali. V Kopru, Piranu in Izoli je poplavilo kletne prostore v nekaj stanovanjskih hišah, drugih težav niso beležili. (STA) za pokritje stroškov intervencijskih ekip Slovenska vlada interventno namenila pol milijona evrov LJUBLJANA - Slovenska vlada se je ob začetku včerajšnjega delovnega obiska na Gorenjskem na posvetu v Kranjski Gori seznanila s posledicami, ki jih je po Sloveniji povzročilo torkovo neurje, in s sanacijo škode. Posledice so zelo hude, je po sestanku poudaril predsednik vlade Janez Janša in pojasnil, daje vlada takoj zagotovila pol milijona evrov za pokritje stroškov intervencijskih ekip. Vlada se je še odločila, da bo zagotovila celotna sredstva za obnovo partizanske bolnišnice Franje. "Seznanili smo se s posledicami torkove ujme, celovite ocene škode pa še ni bilo mogoče sprejeti, ker podatki še prihajajo in bodo ekipe za oceno škode delale v naslednjih dneh," je pojasnil Janša in dodal, da je glede na okvir na po ro či la, ki jih je da nes po slu šal od šta ba ci -vilne zaščite, možno ugotoviti, da so posledice hude. Ene najhujših doslej gledano primerjalno s podobnimi neurji. Vlada je takoj zagotovila tudi pol milijona evrov za pokritje stroškov intervencijskih ekip, sredstva pa se bodo po tem, ko bodo prišli računi, ustrezno povečala. Poleg te ga je vla da vče raj skle ni la, da bo tam, kjer je mož -no pomagati z dodatnimi ekipami Slovenske vojske, te ekipe angažirala, je pojasnil Janša. Poleg tega je vlada na včerajšnjem sestanku sklenila, da se zagotovijo celotna sredstva za obnovo bolnišnice Franje ter da z vsemi razpoložljivimi silami poskrbi za to, da se prometnice, ki so bile prizadete, čim prej usposobijo, da bo promet potekal normalno. Hkrati pa je vlada pozvala zavarovalnice, da prednostno obravnavajo škodo, ki so jo posamezniki, podjetja in ustanove utrpeli v tej ujmi, in da tudi prednostno izplačujejo to škodo. Zaradi torkovih dogodkov je bil program obiska spremenjen. Minister za kulturo Vasko Simoniti je tako obiskal področje Cerknega in bolnišnice Franja, minister za šolstvo in šport Milan Zver je obiskal območje Bohinjske Bistrice in Škofje Loke, minister za promet Radovan Žerjav ter minister za okolje in prostor Janez Podobnik pa sta obiskala prizadete kraje na področju Bohinja. (STA) RDEČI KRIŽ IN KARITAS Zbiranje sredstev za pomoč prizadetim LJUBLJANA - Zaradi katastrofalnih posledic hudega deževja, ki je v torek zajelo večji del Slovenije, je Rdeči križ Slovenije začel z akcijo zbiranja denarnih prispevkov za pomoč prizadetim prebivalcem. Posameznike, podjetja, ustanove in institucije prosijo, da pomagajo po najboljših močeh in prispevke nakazujejo na njihov tekoči račun 029220019831742. Pri tem naj navedejo sklic 4026 in pripišejo Poplave 2007, so sporočili z Rdečega križa Slovenije. Tudi Ljubljanska škofijska Karitas je po torkovih neurjih začela zbirati denarne prispevke za pomoč prizadetim prebivalcem. Vsi, ki jim želijo pomagati, lahko svoj prispevek nakažejo na račun številka 02140-0015556761, pri čemer morajo navesti sklicno številko 00 6106 in namen Poplave. Mobitelovi uporabniki pa lahko z SMS sporočilom KARITAS na številko 1919 prispevajo 0,96 evra, so sporočili iz Karitasa. Kandidata za predsednika republike Mitja Gaspari in Danilo Türk sta Občini Železniki včeraj donirala vsak po 5000 evrov, so sporočili iz njunih volilnih štabov. Gaspari je obiskal prizadeta območja v Tržiču. Železnike je obiskal tudi predsedniški kandidat Lojze Peterle, ki je napovedal, da bo vložil pobudo, da o tem prihodnji teden razpravlja tudi Evropski parlament. Kot so sporočili iz Peterletovega volilnega štaba, si bo prizadeval, da bi komisija namenila tem območjem solidarnostna sredstva. Donacija Danila Türka je namenjena Zdravstvenemu domu Železniki. Türk bo tudi osebno obiskal nekatera prizadeta območja, so sporočili iz njegovega štaba. (STA) / NEURJE V SLOVENIJI Četrtek, 20. septembra 2007 3 cerkno - Slovenska vlada zagotovila, da bo poskrbela za popolno obnovo tega zgodovinskega spomenika Partizansko bolnišnico Franja vodna stihija popolnoma uničila CERKNO - "Partizanske bolnišnice Franja praktično ni več," je stanje v tem pomniku humanosti v Dolenjih Novakih, ki ga je tako kot celotno območje Cerkljanskega prizadelo torkovo neurje, včeraj opisal župan občine Cerkno Jure Kavčič. Le dve od 13 barak še stojita na svojem mestu, nekaj jih je voda prestavila, tiste v zgornjem de lu so tes ke pa so pre pro sto iz gi ni le, je dodala direktorica Mestnega muzeja Idrija Ivana Leskovec. "Stanje je hudo. Tudi baraki, ki še stojta na svojem mes tu sta moč no po ško do va ni. Naj -večjo škodo pa predstavlja izguba inventarja oz. muzejskih predmetov, ki so bili v barakah, saj gre za originalne predmete," je poudarila Leskovčeva. Prav iskanju originalnih muzejskih predmetov bodo v prvi fazi posveti li naj več ča sa. De le bol niš ni ce je na -mreč voda raztresla po soteski Pasice, os tan ke spo me ni ka člo več nos ti pa so našli tudi štiri kilometre nižje v Cerknem, je pojasnila. Tako so se oskrbnika in alpinisti včeraj že prebili na območje partizanske bolnišnice Franje. Pobočja v soteski Pasice, po kate ri so raz me ta ni os tan ki par ti zan ske bolnišnice Franja, niso nevarna, zato bodo alpinisti že danes začeli z urejanjem dostopne poti do območja tega spomenika človeški humanosti. Tako so se na včerajšnjem sestanku dogovorili predstavniki Mestnega muzeja Idrija, občine Cerkno, Zavoda za varstvo kulturne dediščine in kulturnega ministrstva, je še povedala Ivana Lesko-vec. Potem ko bodo alpinisti urediti dostopno pot, si bodo območje bolnišnice Franja lahko ogledali še restavra-torji, konservatorji in drugi strokovni delavci, ki bodo nato podali podrob- Od skoraj idilične podobe, ki jo je partizanska bolnišnica Franja še nekaj dni od tega nudila obiskovalcem (spodaj) je zdaj ostal samo še kup brezobličnega lesa sta ves ma te ri al, ki je ka kor ko li po ve zan z bolnišnico Franjo, da bi se nato lažje od lo či li, kaj bi bi lo mo go če upo ra -biti pri obnovi, je poudarila. V naslednji fazi si bodo območje so tes ke in naj de ne os tan ke ogle da -li strokovnjaki, ki bodo odločili, na kak šen na čin in v kak šni ob li ki se bo - slika nastalih razmer še slabša, kot tista, ki so jo zjutraj dobili na vladi. »Mislim, da se je vlada pametno odločila, ko je sprejela sklep, da popolnoma obnovi bolnišnico Franjo,« je še poudaril. Na re di li bo mo vse, da se čim prej zač ne ob no va, to da naj prej je po treb -no urediti dostope do bolnišnice. Zdaj nejšo oceno stanja po torkovi vodni ujmi. Kot sedaj kaže, sta na svojem mestu ostali le dve od 13 barak, voda pa je od ne sla tu di pre cej ori gi nal nih mu -zej skih pred me tov, ne ka te re os tan ke pa je naplavilo tudi štiri kilometre nižje v Cerknem, je pojasnila Leskovče-va. Po nje nih be se dah ško de ni mo go -če oceniti, saj gre za neprecenljivo dedi šči no. Hkrati z urejanjem dostopne poti bo do da nes za če li tu di s či šče njem soteske in zbiranjem muzealij, ki jih je voda raztrosila naokoli. Shranili bodo do lo tili sanacije tega pomnika človeški humanosti ter pripravili terminski in finančni plan. Po besedah Leskov-če ve na mreč na tanč ne ga da tu ma za -četka obnove, kot tudi potrebnih fi-nanč nih sred stev na mreč ta hip še ni mo go če do lo či ti. Območje partizanske bolnišnice Franja oz. kar je od nje ostalo si je včeraj ogle dal tu di mi nis ter za kul tu ro Vasko Simoniti, vlada pa je že sprejela sklep, da popolnoma obnovi ta spo-me nik dr žav ne ga po me na v Do le njih Novakih. Kot je povedal Simoniti, je so do Franje uspeli priti le alpinisti, ki so tudi fotografirali razmere, je pojasnil Si mo ni ti. Partizanska bolnišnica Franja, ki nosi ime po zdravnici dr. Franji Bojc Bidovec in je delovala med drugo svetovno vojno v letih 1943-45, je bila zgrajena za zdravljenje ranjencev in težjih bolnikov na območju 9. korpusa slovenske partizanske vojske. Bol-niš ni ca je bi la or ga ni zi ra na v več manjših oddelkov v ožji in širši okolici, v času delovanja se je v njej zdravilo okoli 1000 borcev. (STA) že prve prijave škode Zavarovalnice škodo še ocenjujejo in zagotavljajo hitra izplačila zahtevkov LJUBLJANA - V zavarovalnicah so včeraj že prejemali prve prijave škode, ki jo je povzročilo torkovo neurje. Na teren so poslale okrepljene ekipe cenilcev, kolikšen je obseg škode, pa zaenkrat še ni znano, saj so nekateri kraji še nedostopni. Kljub temu prve ocene kažejo, da bo škoda bistveno višja kot po avgustovskih neurjih in toči. Zavarovalnica Triglav je prve odškodnine izplačala že včeraj, ostale jih napovedujejo v prihodnjem tednu. Torkovo neurje, ki je divjalo po vsej Sloveniji, je najbolj prizadelo tri območja, in sicer celjsko, kranj sko in no vo go riško. Naj več škode je povzročilo na objektih, opremi, avtomobilih in posevkih, utrpele pa so jo tako pravne kot fizične osebe. Zavarovalnice svoje zavarovance pozivajo, naj škodo prijavijo čim prej. Okrepljene ekipe delavcev Zavarovalnice Triglav za oceno nastale ško de so na te re nu že od tor ka. V krajih, kjer nimajo predstavništev, so posebej v ta namen odprli te ren ske pi sar ne, kjer je mo go če urediti prijavo škode. Na Celjskem so tako odprte pisarne oz. predstavništva Zavarovalnice Triglav v Laškem in Mozirju, na območju Kranja pa v Železnikih. Začasni informativni center je v Železnikih organizirala tudi zavarovalnice Adriatic Slovenica, ki je na vsa prizadeta območja prav tako poslala okrepljene in dodatne ekipe cenilcev in ostalih sodelavcev, kjer popisujejo škodo. Ko bodo škode oce nje ne, bo do pos kr be li za iz -plačila, prve zavarovalnine pa bodo za če li iz pla če va ti v za čet ku pri -hodnjega tedna, so sporočili iz Ad-ri a tic Slo ve ni ce. V Zavarovalnici Triglav po zdaj znanih informacijah pričakujejo prijavo približno 5000 škod, na sta la ško da pa naj bi po oce nah znašala med 10 do 20 milijonov ev- rov. V Adriatic Slovenici ocene škode nimajo, ocenjujejo pa, da bo bistveno višja kot po neurjih in toči avgusta. Posledice neurij so namreč raz sež nej še, ško de na ne pre mič ni -nah pa so zaradi poplav bistveno višje, so pojasnili v koprski zavarovalnici. Vso škodo je nemogoče oceniti tudi zato, ker so nekateri kraji še ne dos top ni. Ocene škode še nimajo prav tako v Zavarovalnici Maribor. Predsednik uprave mariborske zavaroval ni ce Dra go Co tar, ki si je vče raj ogledal posledice neurja v Podgorju pri Le tu šu - naj bolj pri za de tem kraju v državi - je prve ocene škode napovedal do konca tega in v začetku naslednjega tedna. Cenilci Zavarovalnice Maribor so na območjih, kjer so se razmere umirile, začeli z delom včeraj zgodaj zjutraj, saj so bile razmere v to rek ne mo go če, je po ve dal Co tar. Obljubil je, da bodo škodo ocenili v najkrajšem možnem času, nato pa bo do oško do van cem ta koj iz pla ča -li od ško dni ne. Po gos te vre men ske uj me z mno žič ni mi ško da mi so tu di v bo -doče zelo verjetne, zato v zavarovalnicah zavarovancem tudi svetujejo, naj preverijo ustreznost zava-ro val ne za šči te. Torkovo neurje je bila največja naravna katastrofa v zadnjih desetih letih, zato so se v Zavarovalnici Triglav odločili, da bodo prvič po 17 letih odpovedali prireditev Vrh na vr hu, na ka te ri naj bi se ta pe tek sre ča li vi dnej ši go spo dar -stveniki in politiki. Sredstva, namenjena za organizacijo tega dogodka, bo do na me ni li za pri za de ta območja. Prav tako so v Zavarovalnici Maribor odpovedali včerajšnje praznovanje ob 15-letnici poslovne enote v Celju. Pripravljeno hrano so namenili gasilcem in reševalnim društvom, denarna sredstva pa poklonili občinama Braslovče in Celje. (STA) 4 Četrtek, 20. septembra 2007 GOSPODARSTVO / mednarodno sodelovanje - S podpisom sporazuma v Trstu FJK bo še tesneje sodelovala s križevsko-koprivniško županijo Agencija Informest pripravlja gospodarsko misijo v tej hrvaški regiji TRST - Dežela Furlanija-Julijska krajina in hrvaška županija Korpivnica-Križev-ci bosta razvijali nove trgovinske odnose in sodelovali na področju podjetništva, institucionalne pomoči (s posebno pozornostjo za mala in srednja podjetja, za inovativnost, delo in usposabljanje, okolje in javne storitve), infrastruktur in logistike, še bolj pa bosta okrepili izmenjave na kmetijsko-gozdarskem področju. To so namreč cilji sporazuma med Deželo FJK in križevsko-koprivniško županijo, ki sta ga včeraj v Trstu podpisala predsednik deželnega odbora Riccardo Illy in predsednik županije Josip Friščic. Kot sta na srečanju z novinarji ob podpisu sporazuma poudarila Illy in Friščic, bo ta dogovor okrepil odnose med regijama, ki sicer že obstajajo. Križevsko-kopri-vniška županija namreč sodeluje pri projektu Matriosca in je tudi članica Skupščine evropskih regij, ki ji predseduje prav Riccardo Illy. Tokratni sporazum pa bo še korak naprej od že navezanega sodelovanja, saj ima za cilj celovito promocijo razvoja tega območja Hrvaške ob madžarski meji, kot tudi spodbujanje neposrednih naložb gospodarstva FJK na njenem ozemlju. Odbornik Iacop je v zvezi s tem izpostavil, da je Italija danes prvi trgovinski partner Hrvaške, medtem ko so neposredna italijanska vlaganja na Hrvaškem še vedno nezadostna. »Naklonjeni smo vstopu Hrvaške v Evropsko unijo leta 2009 in upam, da se bo to zgodilo tudi po zaslugi prizadevanj Fur-lanije-Julijske krajine za vzdrževanje institucionalnih odnosov z nekaterimi hrvaškimi županijami,« je zagotovil Illy svojim hrvaškim sogovornikom.Pogovorov se je udeležil tudi podpredsednik goriške razvojne agencije Informest Ugo Poli, ki je potrdil, do je Informest skupaj z razvojno agencijo križevsko-koprivniške županije PORA že identificiral možne nove podjetniške odnose med obema regijama in da je v ta namen v dogovoru z deželnimi trgovinskimi zbornicami FJK tudi načrtovana ekonomska misija »made in FJK« v Koprivnici. Namen te misje bo ravno srečati potencialne hrvaške partnerje. Hrvaška delegacija, v kateri so bili poleg predsednika Friščica še podpredsednik županije Darko Koren, župan Križevcev (ki so pobrateni z Reano del Rojale) Branko Hrg in direktorica agencije PORA Ti-hana Kraljic, spremljala pa jo je hrvaška konzulka v Trstu Mirjana Matanic, je imela včeraj tudi pogovore s predstavniki deželne agencije za okolje Arpa, podjetja Ace-gasAps, agencije Sviluppo Italia FVG in z nekaterimi gospodarstveniki. Riccardo Illy s predsednikom in podpredsednikom križevsko-koprivniške županije Josipom Fraščičem (tretji z leve) in Darkom Korenom (drugi z leve) gibanja Znatna rast izvoza FJK v letošnjem prvem polletju Vodita Videm in Gorica, Trst edini v rdečih številkah VIDEM - V prvem polletju letošnjega leta se je izvoz Furlanije-Julijske krajine v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečal za 13,76 odstotka, je včeraj objavila videmska trgovinska zbornica, kije analizirala Istatove podatke o gospodarskih gibanjih v naši deželi. V Vidmu se je izvoz v obravnavanem obdobju povečal za 19,37 odstotka, v Gorici za 16,84 odstotka in v Pordenonu za 14,63 odstotka, medtem ko je Trst edini zabeležil negativno z zmanjšanjem izvoza za 10,61 odstotka. Po podatkih zveze trgovinskih zbornic Unioncamere se je izvoz severovzhodne Italije v obravnavanem obdobju povečal za 10,7 odstotka, kar je sicer manj od državnega povprečja (+11,6%), vendar na tem geografskem območju obstajajo velike razlike, pri katerih izstopata ravno Furlanija-Julijska krajina (+13,76%) in Emilija-Romagna (+12,6%). Vsa lokalna gospodarstva se- verovzhodne Italije, z izjemo Trsta, so dosegle znatne rasti izvoza blaga in storitev, saj je bila ta rast v kar dvanajstih pokrajinah višja od desetih odstotkov. Posebej izstopa rast izvoza v vi-demski pokrajini, ki je z Bellunom (Veneto) in Piacenzo (Emilija-Romagna) dosegla najvišjo stopnjo v severovzhodni Italiji. Pozitivno gibanje furlanskega gospodarstva gre predvsem na račun rasti izvoza kovin in kovinskih izdelkov katerega vrednost je v letošnjem prvem polletju dosegla skoraj 864 milijonov evrov, kar je za 42 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Na drugem mestu je izvoz strojev in mehanskih aparatov (+21% za vrednost 994 milijonov evrov), na tretjem pa najdemo kemijske proizvode in umetna sintetična vlakna (+14%). Po nekaj četrtletjih z negativnim predznakom je letos zabeležil rast tudi izvoz sektorja živil in nealkoholnih pijač, ki je dosegel vrednost 64 milijonov evrov (+9%), medtem ko ostaja kri- tičen položaj pohištvene industrije v vi-demski pokrajini (- -4,9%), za razliko od pordenonske, kjer beleži 12-odstotno rast vrednosti izvoza. Po raziskavi o konjunkturi v severovzhodni Italiji, ki jo je izdelala fundacija Fondazione Nordest, je bilo gospodarstvo v tem delu Italije v prvem polletju v fazi pojenjanja rasti glede na enako lansko obdobje, vendar obzorje ostaja pozitivno. Največji padec stopnje rasti gospodarstva doživlja Tridentinska-Južna Tirolska, medtem ko je bolj pozitiven trend v Furlaniji-Julijski krajini. Predvidevanja za drugo letošnje polletje so v znamenju precejšnje previdnosti, še posebno glede naročil, v zameno pa je pozitivno gibanje proizvodnih naložb, še posebno v večjih podjetjih. Iz raziskave izhaja tudi podatek, da so neugodnim nihanjem bolj povržena majhna (z 10 do 19 zaposlenimi) kot srednja in velika podjetja. sejmi - Po oceni prirediteljev in obrtne zbornice Celjski sejem Mos uresničil vsa pričakovanja CELJE - Mednarodni obrtni sejem (Mos), ki je letos praznoval 40-letnico obstoja, je uresničil vsa pričakovanja, je na včerajšnji novinarski konferenci v Celju povedal direktor družbe Celjski sejem Franc Pangerl. »Mos je uresničil predvsem poslovni cilj, ki j e bil začrtan, da se sej em uvrsti v sred-njevropski prostor kot vez med razvitim in manj razvitim delom,« je poudaril. Panger-l je pojasnil, da so veliko pozornosti posvetili razstavljavcem, saj ocenjujejo, daje skozi njihova mnenja možno dobiti podobo uspešnosti, poslovnosti in podobo sejemskega dogodka, ki gaje v minulih sedmih dneh obiskalo 154 tisoč obiskovalcev. Dodal je tudi, da so na celjsko občinsko upravo poslali nov zazidalni načrt, saj sejem na obstoječi lokaciji potrebuje več prostora. »Če so občinski načrti drugačni, mora sejemska dejavnost v naslednjih petih, desetih letih preučiti možnosti nove lokacije, smotrno bi bilo ob avtocesti, da se razbremeni mestno središče,« je še povedal Pangerl. Njegova namestnica Breda Obrez Preskar je ob tem povedala, da so v teh dneh prejeli vabilo evropske sejemske organizacije CEFA, ki jih je povabila k sodelovanju kot enega izmed vodij sejemske dejavnosti v Sloveniji. Družba Celjski sejem je to povabilo sprejela. Po oceni predsednika Obrtne zbornice Slovenije (OZS) Miroslava Kluna so bili vsi zbornični dogodki, ki jih je bilo letos več kot v preteklih letih, dobro obiskani. Zbornica je tako sejem izkoristila ne samo za lastno predstavitev, ampak tudi za srečanja in dogovore tako s predstavniki državne politike kot s partnerji iz tujine. »Dogovorili smo se tudi, da bomo skupaj s tujimi poslovnimi partnerji ob predsedovanju Slovenije Evropski uniji v prvi polovici prihodnjega leta dodatno pritisnili na evropsko zakonodajo in pripravili kakovostne predloge za zmanjševanje birokratskih ovir, zniževanje stroškov in za večjo konkurenčnost,« je dodal Klun. Mednarodni obrtni sejem v Celju po mnenju predsednika upravnega odbora Obrtne zbornice Slovenije Štefana Pavlinjeka uspeva ohranjati tako zanimanje obiskovalcev kot tudi funkcijo, dober strateški položaj Slovenije pa sejmu omogoča povezovanje zahodne in jugovzhodne Evrope, ker je treba še naprej s pridom izkoriščati. Naj spomnimo, da so bili med razstavljalci v Celju tudi člani Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, ki so se predstavili s skupnim in dobro obiskanim standom, poleg tega pa je združenje organiziralo tudi ogled sejma za svoje člane, kar je sicer že dolga tradicija. transport - Od 19. novembra Nova povezava Bruslja in Ljubljane z belgijsko družbo Brussels Airlines BRUSELJ - Belgijski letalski prevoznik Brussels Airlines bo z 19. novembrom odprl novo neposredno povezavo med Brusljem in Slovenijo. Iz Bruslja v Ljubljano in obratno bo mogoče leteti šestkrat na teden, cene za vozovnice v eno smer pa naj bi znašale od 49,99 evra naprej, vključno z vsemi pristojbinami. »Brussels Airlines tako izkazuje dobrodošlico Sloveniji ob njenem predsedovanju EU, ki se začne januarja 2008,« so pojasnili v Brussels Airlines. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, uživa Slovenija, ki bo kot prva nova članica predsedovala uniji, ugodni gospodarski razvoj, poleg tega je tudi v območju evra. Vse to vpliva tako na gospodarsko rast kot razvoj turistične industrije in ljubljanskega letališča, kar pa je zadosten razlog za odločitev družbe Brussels Airlines, da vzpostavi redno letalsko povezavo. Vozni red je primeren tako za poslovna potovanja, kot tudi obiske mesta in kratke počitnice. Brussels Airlines močno zaupa v raznoliki turistični potencial Slovenije s smučarskimi zmogljivostmi v svetovno znani Kranjski Gori, z modernimi wellness zdravilišči, možnostmi pla-ninarjenja in z morsko obalo. Povezavo med Ljubljano in Brusljem je okrepil tudi slovenski nacionalni prevoznik Adria Airways, ki je z 11. septembrom dodal dve novi liniji. Adria povezuje slovensko prestolnico z Brusljem 18-krat tedensko, in sicer od ponedeljka do petka trikrat na dan, v soboto enkrat, v nedeljo pa dvakrat dnevno. Evropska centralna banka 19. septembra 2007 evro valute povprečni tečaj 19.09 18.09 ameriški dolar 1,3975 1,3867 japonski jen 161,80 160,16 kitajski juan 10,5001 10,4319 ruski rubel 35,2010 35,1580 danska krona 7,4508 7,4508 britanski funt 0,69865 0,69520 švedska krona 9,2565 9,2953 norveška krona 7,7775 7,8070 češka krona 27,673 27,499 švicarski frank 1,6493 1,6479 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint 252,20 254,49 poljski zlot 3,7750 3,7837 kanadski dolar 1,4155 1,4226 avstralski dolar 1,6407 1,6594 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 3,3722 3,3800 slovaška krona 33,788 33,866 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7039 0,7021 malteška lira 0,4293 0,4293 islandska krona 88,41 90,13 turška lira 1,7313 1,7524 hrvaška kuna 7,3235 7,3226 Zadružna Kraška banka 19. septembra 2007 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,4151 1,3870 britanski funt 0,7038 0,6876 švicarski frank 1,6751 1,6343 japonski jen 166,0500 157,9500 švedska krona 9,4868 9,0331 avstralski dolar 1,6793 1,6085 kanadski dolar 1,4421 1,3872 danska krona 7,5938 7,3077 norveška krona 7,974 7,5855 madžarski florint 260,8522 148,1277 češka krona 28,18647 26,81152 slovaška krona 34,7126 33,0193 hrvaška kuna 7,50566 7,13953 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale 19. septembra 2007 evro valute ameriški dolar britanski funt danska krona kanadski dolar japonski jen švicarski frank norveška krona švedska krona avstralski dolar hrvaška kuna nakup prodaja 1,4193 0,7041 7,562 1,4359 164,38 1,6758 7,905 9,397 1,6629 7,57 1,3843 0,6868 7,376 1,4006 160,33 1,6345 7,711 9,166 1,6219 7,03 Banca di Cividale BANCAGBICOLA KMEČKA BANKA 1 Milanski borzni trg 19. septembra 2007 Indeks MIB 30: +2,39 delnica cena € var. % ALITALIA ALLEANZA ATLANTIA BANCAITALESE BANCO POPOLARE BPMS BPM CAPITALIA ENEL ENI FIAT FINMECCANICA GENERALI IFIL INTESA LOTTOMATICA LUXOTTICA MEDIASET MEDIOBANCA MEDIOLANUM 0,81 9,495 23.25 14,2 17,44 4,455 10,37 6,875 7,895 26.26 19,49 20,77 30,31 7,035 5,515 26,00 25,5 7,59 15,18 5,125 2,57 0,8365 29,65 4,4575 11,96 2,175 18,37 2,5525 19,14 6,155 +1,61 +0,47 +0,78 +4,04 +5,25 +1,53 +0,81 +3,93 +0,89 +3,14 +2,64 +0,73 +1,37 +2,84 +1,96 +5,26 +4,04 +1,00 +0,73 +2,40 +2,19 +1,93 +0,58 +0,85 +1,00 +0,69 +6,80 -0,22 +1,81 +3,90 / ALPE-JADRAN Četrtek, 20. septembra 2007 5 koroška - Stališče obrambnega ministra Darabosa »Dvojezični napisi pomemben del identitete« O dvojezičnih napisih govor tudi na obisku Sadovnikove SKS v Bruslju Norbert Darabos CELOVEC - Dvojezični krajevni napisi so pomembni za identiteto vsake narodne skupnosti. To je ob robu svojega obiska na Koroškem poudaril avstrijski obrambni minister Norbert Darabos, po rodu sam manjšinec - gra-diščanski Hrvat. Darabos je ob tem izrazil upanje na rešitev vprašanja dvojezične topografije na Koroškem »še letos ali vsaj naslednje leto«. Socialdemokratski politik, ki je bil v ponedeljek slavnostni govornik pri odkritju spominskega obeležja v spomin na žrtve nacizma pred kasarno Khevenhuller v Dhovšah pri Celovcu (v omenjeni kasarni je med leti 1943 in 1945 bila podružnica koncentracijskega taborišča Mauthausen - prip. ured.), med svojim obiskom na Koroškem ni prikrival zadovoljstva, da se je Avstrija žrtvam nacionalsocializma, še zlasti nekdanjim internirancem v Dhovšah, poklonila prav v njegovi mandatni dobi. Sedaj si želi rešitev tudi drugega »večnega poglavja - vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov na Koroškem«. 52 let po podpisu Avstrijske državne pogodbe (ADP) je čas za uveljavitev določil sedmega člena resda do zo rel, je v zve zi s tem po uda ril Da -ra bos. Vprašanje dvojezičnih krajevni ta bel je bi la tu di te ma po go vo rov de -legacije Skupnosti koroških Slovencev (SKS) pod vodstvom predsednika Bernarda Sadovnika v začetek tedna v Bruslju. Sadovnik s sodelavci se je v okviru obiska v prestolnici Evropske unije sestal tudi z avstrijskimi poslanci Evropskega parlamenta. V zvezi z zahtevo po čimprejšnji ureditvi vprašanja dvojezičnih napisov na Koroškem je delegacija še posebej opozorila, da je slovenščina tudi enakopraven jezik v Evropski uniji. »Jezikovna raznolikost kot priložnost Evrope za prihodnost« pa se glasi geslo srečanja, ki ga - v prizadevanju za plodno sožitje med manjšino in večino na Koroškem in regionalno sode- lovanje v EU - že drugič prireja Skupnost koroških Slovencev in Slovenk -v petek, 21. septembra 2007 v Globas-nici. Med gosti bo tudi drugi predsednik avstrijskega parlamenta Michael Spindelegger (ljudska stranka - OVP), pri srečanju pa naj bi prišlo do izraza, da se dvojezičnost pojmuje kot samoumevna obogatitev Koroške, pravi predsednik SKS Bernard Sadovnik. Ivan Lukan Zgodovinar Karner: 52 let po podpisu Avstrijske državne pogodbe vprašanje dvojezičnih krajevnih napisov na Koroškem še vedno ni rešeno deželni svet Čez teden dni zakon za Slovence TRST - Načelniki svetniških skupin so včeraj uradno uvrs ti li za kon za za šči to slo ven - ske manjšine na dnevni red deželnega sveta. Skupščina bo zakonski predlog začela obravnava ti v če tr tek, 27. sep tem bra, de -želni svet pa se bo sestal tudi v to rek in v sre do. Vodje svetniških skupin so na dnevni red četrtkovega zasedanja uvrstili tudi zakon za zaščito furlanskega jezika in kulture. S tem za kon skim pred lo gom naj bi se svetniki ukvarjali tudi na seji v ponedeljek, 1. oktobra, ki je v skla du s sta tu tom ob vez na. V pristojni komisiji so zakon za za šči to Slo ven cev odob -rili z glasovi Demokratične zaveze, proti so glasovali zastopniki Sredinske unije-UDC, medtem ko se predstavniki Forza Italia in Nacionalnega zavezništva niso udeležili glasovanja. enačenje Tita s Hitlerjem CELOVEC - Enačenje bivšega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita z Adolfom Hitlerjem je nedife-rencirano, je poudaril avstrijski zgodovinar Stefan Karner, ki se je s tem odzval na izjave celovškega mestnega svetnika iz vrst ljudske stranke Petra Steinkellnerja, hkrati predsednika združenja Ulrichsberggemeinschaft. Kot je znano, je Steinkellner v nedeljo na srečanju vojnih veteranov (in bivših članov Waffen-SS) na Vrhu menil, da vsi, ki se zgledujejo po Stalinu, Titu, Hitlerju in drugih klavcih ljudi, sodijo v isto kategorijo. Kakor je dejal Karner, so takšne izjave brez osnove in škodujejo stvarni diskusiji. (I.L.) italijanska unija - Zaščitni zakon za slovensko manjšino Zadovoljstvo IU po Napolitanovem podpisu dekreta s seznamom občin REKA - Predsednik Italijanske unije (IU) Furio Radin in predsednik izvršnega odbora IU Mau-rizio Tremul sta v imenu enotne krovne organizacije italijanske narodne skupnosti v Sloveniji in na Hrvaškem izrazila veliko zadovoljstvo, ker je italijanski predsednik Giorgio Napolitano podpisal dekret, s katerim je določeno ozemlje oziroma občine v Furlani-ji Julijski krajini, v katerih se bo izvajal zaščitni zakon za slovensko narodnostno skupnost v Italiji. Kot poudarjata v skupnem tiskovnem spo ro či lu, gre za iz pol ni tev zgodovinskega cilja Slovencev v Italiji. Ob tem Radin in Tremul še dodajata, da je Napolitanov podpis de kre ta še to li ko bolj po mem -ben, ker predstavlja bistven korak k izvajanju zaščitnega zakona, poleg tega pa predstavlja tudi krepitev evropskih integracijskih proce- Furio Radin sov in duha sožitja med različnimi narodnostmi, ki živijo na tem območju. Italijanska unija tudi pozdravlja prizadevanja italijanske vlade in Dežele FJK, ki z različnimi ukre pi skrbi ta za utr di tev pra -vic slovenske manjšine v Italiji in ovrednotenje ter zaščito jezikovnih skupnosti v FJK in Italiji. Posebnosti Furlanije Julijske krajine morajo biti zaščitene v tako meri, da lahko omogočajo ohranitev in nadaljnji razvoj avtohtonih Maurizio Tremul narodnih skupnosti, ki predstavljajo bogastvo za vse, še poudarjata Tremul in Radin. V zaključku tiskovnega sporočila najvišja predstavnika Italijanske unije še zagotavljata, da bo IU tudi v bodoče imela aktivno vlogo pri vseh pobudah za sodelovanje s slovensko narodnostno v Italiji še posebej v vidiku skorajšnje odprave meje med Italijo in Slovenijo in zaželene čim hitrejše priključitve Hrvaške Evropski uniji. politika - Deželne volitve Snaidero je zanikal srečanje z Berlusconijem VI DEM - » Ko se bom se stal s Silviom Berlusconijem, bom to osebno sporočil javnosti. Srečanja vsekakor doslej še ni bilo«. Edi Snaidero, kan di dat » in pec to re« Do ma svo bo -ščin, je včeraj popoldne s sporočilom tiskovni agenciji Ansa zanikal torkovo srečanje z voditeljem desne sredine. Zanimivo je, da so Berlusconije-vi najožji sodelavci sporočili, da je sestanek bil, Snaidero pa trdi ravno nasprotno. Vsa zadeva je precej nenavadna. Napoved srečanja med Berlusconijem in Snaiderom so nekatera deželna javna občila objavila že pred dnevi, v to rek zve čer pa je no vi co o se -stanku objavila tudi deželna RAI. Nekaj se je očitno dogajalo, kot potrjujejo ne samo nekateri ožji Berlusco-nijevi sodelavci, ampak tudi vidni voditelji Forza Italia. Na koncu pa je treba najbrž verjeti Snaideru, ko pravi, da Berlusconija sploh ni videl... Furlanski podjetnik trenutno vodi fundacijo "Liberidea" ki naj bi arhiv oblikovala program desne sredine za prihodnje deželne volitve. Uradni ustanovitelji fundacije so Forza Italia, Nacionalno zavezništvo in Sredinska unij a-UDC, ki bi se znašli v hudih težavah, če bi Snaidero morebiti odklonil kandidaturo za predsednika Furlanije-Julijske krajine. Ob potrditvah in demantijih srečanja med Snaiderom in Berlusconijem pa odgovarja resnici podpora, ki jo Severna liga napoveduje morebitni kandidaturi predsednika vi-demskega košarkarskega prvoligaša. Silvio Berlusconi ansa V Bossijevi stranki očitno prevladuje usmeritev nekdanjega ministra za reforme Roberta Calderolija, ki zavrača kakršen koli politični dialog z Ric-cardom Illyjem, za katerega se nasprotno zavzema predsednik poslancev Bossijeve stranke Roberto Maroni. Prav zaradi sporov med notranjimi frakcijami je Bossi za izredno deželno komisarko stranke imenoval Manuelo Dal Lago, ki se - kot rečeno - nagiba k podpori Snaideru, če bo seveda sploh sprejel predsedniško kandidaturo. skgz - V soboto dopoldne v Trstu V novo sezono z internim seminarjem TRST - Ob začetku nove sezone se bo izvršni odbor Slovenske kulturno-go-spodarske zveze v soboto dopoldne v Trstu zbral na internem programskem seminarju, da poglobi nekatera vprašanja, ki so pomembna za delovanje organizacije in sploh za strateško usmeritev dela v prihodnjem obdobju. Nedvomno je nastanek Demokratske stranke dogodek, ki bo tako ali drugače vplival na politično življenje v Italiji in posledično tudi v FJK. Na nastanek DS so obenem vezana tudi nova povezovanja in sinergije med strankami levice, kot so SKP in SIK. V tem smislu po pomembno razumeti, kakšna stališča se bodo v novih ali preoblikovanih strankah uveljavila glede narodnega vprašanja ter vloge Slovencev in slovenske manjšine. Na politični sceni gre upoštevati dejstvo, da se v naši deželi dejansko že pripravlja volilna kampanja za prihodnje leto. Še preden se formacije v sebi razjasnijo (sedaj ne vemo, kaj namerava Illy in kdo bo vodil desnosredinski pol), je bistveno da deželni svet odobri zakona za Fur- lane in Slovence. Glede samih volitev pa bo potrebno storiti vse, da postanejo slovenska vprašanja del levosredinskega programa, piše v tiskovnem sporočilu SKGZ. V začetku prihodnjega leta bo Slovenija prevzela predsedstvo Evropske unije. Slovenska narodna skupnost v Italiji mora svoje dejavnosti (od gospodarskih do športnih in kulturnih) čimbolje promovirati tudi v osrednji Sloveniji. Slovenski semester pa bo pomenil, da bo Slovenija s sosednjimi državami pospeševala dobre odnose. To je za manjšine pozitivno, čeprav lahko pomenijo dobri odnosi tudi "odlaganje" nekaterih odprtih vprašanj. Izvršni odbor SKGZ bo na internem seminarju obravnaval tudi razvoj odnosov med obema krovnima organizacijama ter še posebej lastna organizacijska, kadrovska, finančna in druga vprašanja. V ospredju bo skrb za promocijo slovenskega jezika ter nove pobude, ki naj spodbudijo posluževanje pravic, ki izhajajo iz zaščitnega zakona, zaključuje svoje sproči-lo SKGZ. 6 Četrtek, 20. septembra 2007_MNENJA, RUBRIKE / GLOSA Pred petstoletnico Trubarjevega rojstvi x Jo2e Pirjevec_ Spoštovani gospod minister Rupel, pozorno sem prebral govor, ki ste ga imeli v soboto v Tatrah na državni svečanosti ob šestdesetlet-nici priključitve Primorske k matični domovini. Izbrali ste ton, ki je bil umirjen in spraven, niste igrali na emocijo množice, obenem pa tudi niste nič bistvenega izpustili. Res je sicer, da ste bili mogoče preveč previdni tam, kjer ste rekli, da zgodovinarji izbirajo besede, ko označujejo odnose med Slovenci in Italijani: »Pravijo, da so živeli drug ob drugem.« Če vzamete v roke knjige Milice Kacin Wohinz, Nevenke Tro-ha in moje zapise na to temo, boste videli, da ni šlo samo za medsebojno ignoriranje, temveč - od leta 1848 dalje - za boj, ki j e imel za postavko oblast na severnem Jadranu. Ta boj se je zaključil s kompromisom, pa ne, kakor pravi- Menim, da bi bilo primerno zaradi zgoraj povedanega obeležiti Trubarjevo obletnico tudi v našem mestu. V bližini stolnice sv. Justa stoji palača, ki jo je zgradil Bonomo, in čez prag katere je hodil tudi naš Primož. Ali ne bi bilo primerno postaviti na njeno pročelje spominsko ploščo, v mestnem vrtu, kjer so zbrani doprsni kipi uglednih Tržačanov (med njimi Kosovelov), pa postaviti tudi Trubarjevega? te, leta 1947, ko je nastalo STO. Če bi bilo slednje namreč uresničeno, bi Italijani ne imeli Trsta, mi pa bi bili brez dostopa do morja. Ker se je na srečo izkazalo, da STO ni zmožno življenja, so ga leta 1954 z Londonskim memorandumom razdelili med sosednji državi, ki sta pozneje z Osimskimi sporazumi priznali dokončnost takrat začrtane meje. Šele tako smo Slovenci postali gospodarji Kopra, Izole in Pirana. S tem smo dobili pravico, kakor pravilno ugotavljate, do lastnega morja in do izhoda v mednarodne vode. Toda pustimo te obrobne opombe. Zaradi drugega razloga sem se odločil, da vam naslovim pričujoče odprto pismo. V sklepnem delu svojega govora ste rekli, da je z združevanjem Evropejcev v EU dokončno premagano ozračje spora med civilizacijami. »EU predstavlja možnost ponovnega razcveta večnarodnega in večkulturnega sožitja in brezmejnega sodelovanja med narodi, ki so jih zgodovinski viharji prestavljali po zemljevidu, preganjali čez meje in jih zapirali v politične trdnjave. Vrnili so se časi, ko brez težave živimo drug ob drugem. Danes smo Avstrijci, Italijani in Slovenci prijatelji.« Prijateljstvo »po Defaultu«, kakor pravite vi v računalniškem žargonu, »obvezno prijateljstvo«, ki da je tako, ker pač ni druge izbire, me sicer ne prepriča povsem. Mislim, da je treba graditi prijateljstvo, ki naj ne sloni samo na skupnih interesih, temveč tudi na medsebojni naklo-nje nos ti. Te pa ne mo re bi ti, če ni med so se di osnovnega poznanja in razumevanja. Storimo nekaj v tem smislu! Prihodnje leto bo slovenski narod slavil petstoletnico rojstva svojega duhovnega očeta, Primoža Trubarja. Slednji bi ne postal tisto, kar je, če bi v mla dos ti ne sre -čal tržaškega škofa Pietra Bonoma, ki ga je vzel v svojo hišo, ga vključil med svoje gojence in ga vzgajal v duhu humanističnega odnosa do vere in do jezika, tudi do slovenskega. Kakor je zapisal veliki zgodovinar Fabio Cusin, je Bonomo s tem dal Trstu možnost, da se ponaša z dejanjem, ki je najbolj odlično v njegovi zgodovini. Prav v tržaškem ambientu se je namreč prižgala tista iskra kulture, ki se je pozneje razplamtela v kres našega civilizacijskega, gospodarskega in političnega vzpona. Menim, da bi bilo primerno zaradi zgoraj povedanega obeležiti Trubarjevo obletnico tudi v našem mestu. V bližini stolnice sv. Justa stoji palača, ki jo je zgradil Bonomo, in čez prag katere je hodil tudi naš Primož. Ali ne bi bilo primerno postaviti na njeno pročelje spominsko ploščo, v mestnem vrtu, kjer so zbrani doprsni kipi uglednih Tržačanov (med njimi Kosovelov), pa postaviti tudi Trubarjevega? Vabim Vas, gospod minister, da v imenu premoščanja spora med civilizacijami, o katerem ste govorili v Tatrah, prevzamete ta predlog in obljubite tržaški občini, da bo Republika Slovenija poskrbela za obeležje. VREME OB KONCU TEDNA Sončno bo postopno topleje Bradassi_ in Darko Vremenska fronta, ki je v torek zvečer prešla naše kraje, je bila po pričakovanjih izrazita. Toda malokdo bi si bil mislil, da bo lahko pustila za sabo tako hude posledice. Predvsem v nekaterih predelih Slovenije je bilo torkovo vremensko dogajanje podobno koncu poletja 2003, ko so v Kanalski dolini nastale hude poplave. Meteorološki indeksi o nestanovitnosti ozračja so bili pred poslabšanjem visoki, ozračje se je ob prehodu fronte močno destabilizira-lo. Zato so krivi predvsem okrepljeni jugozahodni tokovi, ki so v začetku tedna dalj časa preusmerjali proti nam zelo vlažen in topel zrak. Zmes med vlago in prizemno toploto je v ozračju kopičila energijo. Marsikdo je v ponedeljek in de lo ma v to rek tu di sam ob ču til ze lo te žak ter izjemno soparen zrak in se pri tem ni zmotil. Stopnja vlage je bila povsod izredno visoka, v Zgoniku je bila, denimo, v ponedeljek povprečna vlaga 90%, v Trstu 76%, v Koprivnem pa kar 96%. Zračni sloji pa so bili popolnoma nasičeni z vlago tudi v srednjih in višjih plasteh. V ozračju so bile torej že pred prihodom vremenske fronte velike količine vode v obliki vodne pare. Prva, ponekod že silovita, predfrontalna nevihtna linija je prešla naše kraje v torkovih jutranjih urah. Nastale so plohe in nevihte ter posamezni nalivi. Za njo se je nebo delno razjasnilo, ob sončnih žarkih pa so se tla še dodatno segrela in je bilo zato hla-penje toliko bolj izrazito. Prava fronta s hladnim zrakom je od severozahoda prešla Alpe šele v popoldanskih urah. Stik med hladnim višinskim zrakom ter obstoječim toplim in zelo vlažnim pa je povzročil to, kar smo vsi videli. Nastale so silovite nevihte ter krajevni nalivi, zapihal je močan veter, nakar se je ozračje ohladilo. Količine dežja so bile v deželi ze lo ne ena ko mer ne. Največ ga je bilo v pre- dalpah, v Mužcih je Deželna meteorološka opazovalnica namerila skoraj 123 litrov na kvadratni meter. V Koprivnem ga j e bilo 45,8 mm, v Trstu 37,8 mm, v Zgoniku pa 15,4 mm. V Tržaški pokrajini so bile padavine najbolj izdatne v južnejših in v vzhodnih predelih, v Miljah je padlo okrog 50 mm dežja. V Tržaškem zalivu se je zvečer pojavil t.i. »neverin«, ki vzbuja veliko strahu med pomorci. Nenadoma je zapihal močan severozahodni veter - maestral, s sunki, ki so dosegali do 110 km/h. Nato se je veter obrnil v močno burjo. Veliko težje pa so bile razmere v Sloveniji, kjer sta bili količina dežja ter jakost padavin še občutno izdatnejši. Najvišje vrhove v deželi, mednje sodijo tudi sv. Višarje, je tudi pobelil sneg. Na sv. Višar-jah je živosrebrni stolpec prehodno padel pod ledišče. Sicer pa se je ozračje ponoči povsod ohladilo, predvsem pa izsušilo. Obeti za naslednje dni so nadvse ugodni. Za vremensko fronto se je naglo okrepil anticiklon. Proti nam bodo v višinah pritekali suhi in stanovitni severozahodni tokovi, v prizem-lju pa bo do sobote pihala šibka do zmerna burja. Do vključno nedelje bo prevladovalo jasno vreme z le morebitno občasno zmerno oblačnostjo. Postopno bo nekoliko topleje. Na sliki: vremenska fronta se je včeraj odmaknila proti jugovzhodu. utrinki iz preteklosti Ob jutrišnji stoletnici postavitve Narodnega doma v Buzetu BUZET - V Buzetu bodo jutri proslavili 100-letnico postavitve tamkajšnjega Narodnega doma. Vabilo na ta praznik me je posebno razveselilo, saj me na Istro in posebno na Buzeščino vežejo spomini še iz moje rane mladosti, ko sem še kot otrok po tistih kraj ih spremljal očeta ob nakupih vina, pršutov in ovčjega sira, ki jih je nabavljal za gostilno, ki smo jo imeli v Ricmanjah. Kmetje, ki sva jih z očetom obiskovala niso bili le navadni znanci, saj so se ta poznanja z leti razvila v prava prijateljstva. Usoda je hotela, da sem kasneje kot uvoznik vina ta prijateljstva in spoznanstva obnovil in razširil. Še danes, ko potujem po teh krajih, ki sem jih vzljubil kot domače, vsakokrat obujam spomine na številna doživetja. Večkrat se spomnim tudi na očetove besede, ko mi je govoril o narodni zavesti, neprecenljivi dobroti in poštenosti ljudi iz teh krajev, da si se tudi pri poslih lahko mirno zanesel na dano besedo. V začetku prejšnjega stoletja so naši predniki tudi po zaslugi sposobnih in odločnih voditeljev beležili močan vsestranski vzpon in uveljavitev. Po češkem zgledu so ustanavljali čitalnice, prosvetna, sokolska in konzumna društva, zadruge ter hranilnice in posojilnice, ki so gmotno pomagale pri gradnji potrebnih narodnih domov. V letu 1907 so otvorili Narodne domove v Trstu, Buzetu in Ricmanjah, ki jih je gradilo znano slovensko podjetje Martelanc iz Barkovelj, kjer so dobile svoj sedež in poslovne prostore tudi druge narodne ustanove in organi- zacije. To vem, ker je moj ded »Gek'tov« bil predsednik Konzumnega društva v Ricmanjah. Lonjerski rojak Mirko Čok, ki je bil v dvajsetih letih uradnik buzeške podružnice (na tamkajšnji želežniški postaji) uglednega lesnega podjetja Znidar-šič iz Ilirske Bistrice, mi je povedal, da je tudi to podjetje kot mnoga druga iz Ilirske Bistrice, v veliki meri prispevalo za gradnjo Narodnega doma v Buze-tu. Na žalost pa je ta vzpon prekinila I. svetovna vojska, smrtni udarec pa je vsemu temu zadal prihod fašizma in vse kar je temu sledilo. Vsem je znana bridka usoda bodisi tržaškega, kot tudi ostalih narodnih domov. Tudi Buzet-ski dom bi prav gotovo doletela ista usoda, ko se ne bi upravitelji znašli in pravočasno izvršili fiktivno kupoprodajo in dom vpisali na zanesljivega podjetnika Primca - premožnega trgovca z moko v Trstu po rodu iz Ilirske Bistrice in na tak način omogočili, kot mi je povedal Mirko Čok (ki se je v Buzetu tudi oženil s hčerko gostilničarja), da je ostal v domačih rokah. V Istri sem imel tudi mnogo sošolcev, ki so se z vlakom iz Roča, Buze-ta, Podgorja in Kozine vozili v Trst. Ker smo se takrat tudi mi Ricmanjci in Bor-štani vozili z istim vlakom, smo se med seboj dobro poznali in z mnogimi bili dobri prijatelji. Zal pa marsikateri od njih ni dočakal konca druge svetovne voj ne. Ime na mno gih so obe le že na na številnih spomenikih padlim v NOB tako v njihovih kakor tudi naših krajih. Najverjetneje se moram zahvaliti svoji mladoletnosti in številnim srečnim okoliščinam, da sem vse to preživel, vendar sem po vojni zaman čakal na po-vratek očeta in brata. Boljše usode niso dočakali tudi mnogi prijatelji, s katerimi je moj oče posloval. Tako kot on so v Dachauu svoja življenja tragično končali Ivan Ger-zinič - trgovec in gostilničar pri želežniški postaji v Roču, oče ugledne družine in tast v Dachauu preminulega dr. Slavoja Slavika, Ivan Marinac iz Marin-cev pri Buzetu - oče Izaka, povojnega direktorja vinske kleti v Narodnem domu, s katerim sem še do osemdesetih let tudi sam trgoval. Danes žive nove generacije v boljših pogojih. Tako kot moji so si tudi potomci prej omenjenih prijateljev izbrali druge poklice in prepričan sem, da je današnji rod pridnost in poštenost svojih prednikov ter njihove vrline obogatil z znanjem, ki ga današnja doba nudi. Takega samozavestnega in strokovno podkovanega želim videti sodobnega Istrana, ki ponosno stopa v prihodnost v svoji državi v zadovoljstvo vseh, posebno pa onih, ki so se desetletja trudili in žrtvovali vse, mnogi tudi lastno življenje. Istočasno si želim, da bi v miru in novih razmerah ohranili ustaljeno bratsko prijateljstvo, ki je zares zgledno družilo naša vedno zapostavljena naroda. Narodnemu domu, ki veličastno stoji sedi Narodne poljane v Buzetu pa želim, da bi vsaj še nadaljnjih sto let uspešno služil smotrom, ki so si jih zadali naši predniki - ustanovitelji. Miran Kuret nova revija - Zbirka Znameniti slovenci Izšla monografija o Antonu Ocvirku LJUB LJA NA - Pri za lož bi No -va revija je v zbirki Znameniti Slovenci izšla monografija o Antonu Ocvirku ob stoletnici njegovega rojstva. Avtorja Tone Smolej in Majda Stanovnik, komparativista dveh različnih generacij, sta po mnenju recenzenta Darka Dolinarja podrobno in kakovostno predstavila Ocvirko-vo življenje in delo z doslej neznanimi podrobnostmi, hkrati pa knjiga posega tudi v kulturno in literarno zgodovino ter zgodovino znanosti. Spremljajo jo bogato fotografsko gradivo, preglednica Ocvirkovih predavanj in bibliografija. O Ocvirkovem opusu je bilo napisanega marsikaj tehtnega, o njegovem življenju malo manj. To je prva celovita in podrobna obravnava, njena posebnost je, da sta jo napisala dva avtorja, ki sta si različna po generacijah, verjetno tudi po usmeritvi, druži pa ju to, da sta oba izšla iz iste šole, je na včerajšnji predstavitvi dejal Dolinar. Prvi del knjige je urejen po kronološkem zaporedju, drugi del razvršča poglavja po sistematskih vidikih, prednost obeh pa je, da je knjiga temeljito dokumentirana s primarnim arhivskim gradivom, korespondenco, opira se na sočasni periodični tisk in upošteva tudi vso dostopno sekundarno literaturo. Smolej je v prvem delu predstavil prvo polovico Ocvirkovega življenja: mladost v begunskem taborišču med prvo svetovno vojno, študij na Dunaju in v Ljubljani, podiplomski študij v Parizu, enoletno urednikovanje reviji Ljubljanski zvon, posebno poglavje pa je namenjeno knjigi Teorija primerjalne literarne zgodovine, ki velja za tretjo knjigo o primerjalni književnosti na svetu. Zadnje poglavje, ki ga je spisal Smolej, je posvečeno Ocvirkovi zaposlitvi na Univerzi v Ljubljani konec 30-ih let, medvojnim aktivnostim v OF, internaciji v taborišču Dachau in njegovim povojnim letom. Prispevek Majde Stanovnik h knjigi se vsebinsko začne z Ocvirko-vimi predavanji na oddelku za književnost, ki so bila po njenih besedah izredno odmevna, na oddelku pa je diplomirala vrsta uglednih ljudi. Nadalje Ocvirka osvetli kot urednika zbirke Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev in kot urednika treh velikih publikacij - Slavistične revije, zbirke Sto romanov in zbirke Literarni leksikon. Vmes med temi projekti je Ocvirk delal še marsikaj drugega, je dejala Stanov-nikova, ki se je v knjigi ustavila tudi ob zborniku Josipa Vidmarja, v katerem je razložen Ocvirkov lastni pogled na literaturo in literarno kritiko. Življenju in delu Antona Ocvir ka (1907 -1980) bo po sve čen tudi simpozij danes in jutri na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Z njim želijo, kot je povedal Dolinar, osvetliti pomen Ocvirkovega opusa in ga umestiti v mednarodni kontekst, hkrati pa izpostaviti vprašanje, kje je primerjalna književnost danes. (STA) IZ r Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it Torek, 18. septembra 2007 1 J APrimorski ~ dnevnik »kraška občina« - Predlog med torkovim vaškim srečanjem v dvorani doma Alberta Sirka Združitev z Devinom-Nabrežino? Križani: Ne, hvala! Vremec: Nova občina bi imela vsega 30 upraviteljev in uslužbencev Maratonska serija sestankov po kraških vaseh za ustanovitev nove, samostojne občine se je v torek nadaljevala v Križu. Srečanja v dvorani Doma Alberta Sirka se je udeležilo 60 ljudi, od katerih je bilo 45 domačinov. Koordinator delovne skupine za ustanovitev odbora za sklic referenduma za novo kraško občino Dario Vremec je po kratkem slovenskem uvodu v italijanščini orisal pomen »odcepitve« obeh kraških rajonov od tržaške občine. Podrobno je pojasnil določila deželnega zakona, ki dopuščajo tak poseg in opisal postopek za sklic posvetovalnega referenduma. Nakazal je tudi, kakšna naj bi bila upravna struktura nove kraške občine. Imela bi župana, 20 svetnikov (in nobenega odbornika) ter devet uslužbencev. Po vrsti: dva v davčnem uradu (delovna kategorija B), občinskega tajnika, pet v matičnem uradu (tri kategorije C in dva kategorije B) ter enega v tehničnem uradu (kategorija C). Skupno torej trideset ljudi, toliko, kolikor jih sedaj sedi v rajonskih svetih (28) in občinskem svetu (2). Na ta način bi nova občina mnogo prištedila. Ob ustanovitvi bi prejela potrebne deželne prispevke, za svoje dejavnosti bi izkoristila že obstoječe občinske strukture. Za nekatere službe in storitve bi se nova občina povezala z drugimi okoliškimi občinami, kar naj bi tudi prispevalo k znižanju stroškov. Že spet je bilo slišati oceno, da nimata sedanja rajonska sveta nobene politične teže, njihova morebitna združitev pa ni nič drugega kot - bedarija, je menil Vremec in poudaril, da »gospod Rovis (odbornik, ki je uradno predlagal združitev kraških rajonov, op. ur) nima jasnih idej.« Prvi od udeležencev v razpravo je poudaril, da je protest občanov rezultat določenega nezadovoljstva in da je povsem zakonit in dolžnosten. Imel pa je nekaj pomislekov o upravni strukturi, kot jo je bil nakazal Vremec, ter ponudil v razmislek dve dejstvi: bližnja devinsko-nabrežinska občina šteje nekaj manj kot 9 tisoč prebivalcev in ima 129 uslužbencev. Kako bi lahko nova občina z nekaj manj kot 14 tisoč prebivalci lahko upravno »shajala« s samo 30 uslužbenci? Razpravljalec, ki živi v vasi nekaj let, je predstavil celo vrsto problemov v vasi, ki jih tržaška občinska uprava ni rešila in v tej zvezi ocenil, da predstavlja Križ »pe- Koordinator Dario Vremec (stoje) je nagovoril udeležence kriškega sestanka o ustanovitvi nove kraške občine kroma riferijo periferije«, kar naj bi ostal tudi z novo občino, saj bi se vsa teža nove upravne enote prevesila na Opčine. Zato je predlagal, da bi bilo verjetno bolje, ko bi se Križ priključil devinsko-nabrežinski občini, saj navsezadnje petina kriškega ozemlja že spada pod to občino. Predlog je izzval staro rivalstvo med Križem in Nabrežino, ki ga je ena od udeleženk takole izrazila: »Mi smo se rodili tu in hočemo imeti eno občino z Opčinami!« Eden od razpravljalcev je menil, da bi morali biti rajonski svetniki v prvi vrsti pri tej pobudi, a jih - razen molčečega predsednika Bruna Rupla - ni bilo. Vremec je ugotovitev takole pozdravil: »Vaše besede so zelo pametne.« Ob koncu je bila izbrana skupina prostovoljcev, ki bo izdelala zahteve vasi in izbrala vaškega člana odbora za razpis referenduma. Sestavljajo jo: Flavio Girolimini, Fabio Urlini, Diego Sedmak in Alex Praselj. Sinoči je bil vaški sestanek na Padri-čah, v prostorih Gozdne zadruge, nocoj bo na Kontovelu, v dvorani Gospodarskega druš tva. sv. ivan Neuspešen poskus ropa v marketu Včeraj nekaj pred 18. uro sta se mlad moški in dekle podala v market Eurospesa v svetoivanski Ul. Tintoretto, njun namen je bil oropati trgovino. 33-letni Michele Mozzi in 29-letna Valentina Cinquepalmi sta v trgovino, ki jo upravlja srbska družina, vstopila s pokritima obrazoma in pištolo-igračo v roki. Pri blagajni sta zahtevala izročitev denarja: nek uslužbenec se je uprl in začelo se je prerivanje. Osuple stranke in uslužbenci so se pošteno prestrašili, ko je dodatno zmedo povzročil padec paradižnikovih konzerv: zazdelo se je, da se na tleh nabira kri. Kmalu so se pojavili karabinjerji, ki so oba roparja aretirali. Rešilec je baje odpeljal dekle v bolnišnico, a ni bila ranjena. Valentina Cinquepalmi, ki stanuje v neposredni bližini marke ta, se je pred meseci na svoj način že »proslavila«. S svojim avtom je 3. aprila nevarno vozila po sv. Ivanu, ob njej je sedel drug pajdaš. Par je povzročil več prometnih nesreč -vpletenih je bilo 6 vozil - enega voznika pa je pretepel. Po dolgem zasledovanju so mestni redarji takrat zaplenili dvojici razna mamila. vzhodni kras - Na seji rajonskega sveta Opčine: nov sedež NLB Rajonski svet zavrnil načrt, »ker estetsko ne odgovarja tipologiji okolja« - Okrepitev podružnice NLB Nova Ljubljanska banka namerava zgraditi na Opčinah nov sedež svoje tržaške podružnice. O načrtu novega poslopja, ki naj bi ga banka zgradila ob Dunajski cesti v smeri proti Sežani, je na torkovi seji razpravljal vzhodnokraški rajonski svet in izdal o njem negativno mnenje, »ker estetsko ne odgovarja tipologiji okolja«, kot je zapisano v dokumentu, ki je včeraj odromal z rajonskega sveta na tržaško občino. Načrt je zavrnilo sedem svetnikov: Franco Guerra (Nacionalno zavezništvo), Giuseppe Corica, Maria Monteleone in Stefano Zago (vsi Marjetica), Michele Grisafi in Tomaso Invernizzi (oba Forza Italia) ter Livio Collerig (Stranka komunistične prenove). Štirje svetniki so izrekli pozitivno mnenje: predsednik Marko Milkovič, Mirijam Žagar in Stani Kalc (oba Levi demokrati) ter Clotilde Poggi Bevazzano (Nacionalno zavezništvo); dva pa sta se vzdržala: Marko De Luisa (Slovenska skupnosti) in Axel Boch (Nacionalno zavezništvo). Z novim sedežem želi tržaška podružnica Nove Ljubljan- ske banke zagotoviti boljše pogoje svojim skoraj 2 tisoč strankam (ali točneje pravnim osebam...), je včeraj povedala Marija Petek z ljubljanskega urada za odnose z javnostjo NLB. Prostori sedanjega sedeža na Trgu Oberdan so postali za vse bolj razvijajočo se banko pretesni, brez možnosti za razširitev. Tudi pomanjkanje parkirnih prostorov v središču mesta je predstavljalo problem, ki bo z novim sedežem na Opčinah presežen. Preselitev na Opčine ni naključna, saj je večina strank s tega območja. Nov sedež in razširitev podružnice naj bi privedla tudi do novih delovnih mest. Načrt je izdelal inž. Peter Sterni. Novo dvonadstropno poslopje bo imelo 400 kvadratnih metrov površine, zgradili ga bodo na 2 tisoč kvadratnih metrov obsežnem zemljišču. Petkova je poudarila, da želi z novimi prostori tržaška podružnica NLB ponuditi svojim strankam dostojno evropsko bančno ustanovo. Postopek je sicer še v fazi grobih priprav in so možne še spremembe. Investicija naj bi bila vredna okoli milijon in pol evrov. zahodni kras - Po vztrajni zahtevi rajonskega sveta Končno niše na kontovelskem pokopališču Odločilen poseg občinskega svetnika Levih demokratov Stefana Ukmarja pri tržaškem županu Robertu Dipiazzi Na kontovelskem pokopališču je tržaška občinska uprava te dni zgradila pokopališke niše. Namestila j ih je ob zid ob cesti: 50 marmornatih niš na levi in prav toliko na desni strani vhoda. Za namestitev pokopaliških niš se j e že pred leti zavzel za-hodnokraški rajonski svet. Zahtevo je vključil tudi v seznam javnih del, ki bi jih morala občina opraviti na rajonskem ozemlju. Ta seznam je bil soglasno odobren na seji 7. septembra lani in rajonski svet ga je nato posredoval občinski upravi, da bi potrebna javna dela vključila v proračunski dokument. Mestna uprava je letos začela dela za obnovo kontovelskega Nove pokopališke pokopališča, ki pa so bila po nekaj niše na mesecih prekinjena. Rajonski svet kontovelskem je že pred časom opozoril občinske pokopališču urade na zamude, pred kratkim pa tudi na nekatere napake pri oprav-Kroma ljenih delih (na primer pri names- titvi talnih ploskev ob vhodu). Pred nekaj tedni je tržaški občinski svetnik Stefano Ukmar posegel pri tržaškem županu Robertu Dipiazzi in ga opozoril na zamude. Župan se je na vrat na nos pripeljal na Kontovel, si ogledal pokopališče in res ugotovil, da so dela zastala, opazil pa je tudi napake pri tlakovanju ob vhodu. Ukmarju je zago tovil, da bo osebno posegel pri pristojnih občinskih uradih. Županov poseg je očitno zalegel. Pred nekaj dnevi so delavci začeli z gradnjo pokopaliških niš in jo skorajda dokončali. Ukmar je župana opozoril tudi na preklado nad vhodnimi vrati, ki je padla s stebrov in se razbila, potem ko je vanjo zadela roka roka bagra. Preklado je vzel v varstvo direktor tržaških mestnih muzejev Adriano Dugulin. Napove dal je, da jo bodo v kratkem res -tavrirali in nato spet postavili na svoje mesto, saj gre za zgodovinski pomnik nekdanjega kontovelskega časa. 8 1 O Četrtek, 20. septembra 2007 TRST / občina - Neuspešna avdicija župana glede oborožitve mestnih redarjev Dipiazza bi razpravljal, Forza Italia mu je odsvetovala Srečanje zahtevala opozicija - Furlanič: Desna sredina ovira delovanje komisije ••• Občinska uprava se dosledno izogiba javni razpravi o resnih problemih, desna sredina v občinskem svetu in v prvi vrsti stranka Forza Italia pa ji venomer pomaga, da se izogne upravičenim zahtevam opozicije po pojasnilu. Večina skuša v tem smislu vedno onesposobiti opozicijo, in s tem med drugim krši pravice levosredinskih občinskih svetnikov. Tako je bilo pred tednom dni, ko je bila v dvorani občinskega sveta na zahtevo opozicije na dnevnem redu predstavitev osnutka prometnega načrta (ki gaje po nalogu Dipiazzove uprave v zadnjih letih izdelal inž. Roberto Camus) pred člani pristojne šeste komisije. Do predstavitve ni prišlo, ker je stranka Forza Italia zahtevala in dosegla preložitev, češ da z načrtom ni bila dovolj seznanjena. Tako je bilo tudi včeraj, ko je bila tudi tokrat na zahtevo opozicije (prvi podpisnik Iztok Furlanič iz vrst Skp) pred šesto komisijo na sporedu avdicija župana Roberta Dipiazze v zvezi z varnostjo v mestu in še zlasti z od župana preko tiska napovedano oborožitvijo občinskih policistov. Dipiazza je bil sicer prisoten, toda po krajšem posegu je na vabilo načelnika svetniške skupine Forza Italia Piera Camberja odšel, češ da ni bilo o čem razpravljati. Notranji problemi očitno ne smejo na dan. Dejstvo je namreč, daje desnosredin-ska večina razdvojena glede marsikaterega vprašanja. Kar nekdo govori v javnosti ne odraža mišljenja občinske uprave, lastne stranke ali koga drugega, ampak le prispe- Na fotografiji občinska svetnika opozicije Iztok Furlanič (SKP) in Roberto Decarli (Illyjeva lista) med včerajšnjo »avdicijo« župana kroma va k netenju notranjih sporov, ker so zahteve (konkretno v strankah Forza Italia in Nacionalnem zavezništvu ter v listi Dipiazza) različne. Notranje zdrahe pa ne smejo v javnost in zato večina ravna z opozicijo kot z motečim elementom, ki se ne sme vmešavati. Vse je vsekakor kazalo, da bo v dvo- občina - Svetnik Igor Švab »Očitna kršitev občinskega pravilnika« »Glede na to, da je večina ponovno preprečila soočanje v občinski komisiji, izražam ogorčenost, da ni več mogoče o pomembnih temah razpravljati na institucionalni ravni«, je včeraj zapisal v tiskovnem sporočilu občinski svetnik Igor Švab. »Tako je desni sredini uspel najprej bojkot razprave o novi prometni ureditvi, včeraj pa o možni oborožitvi mestnih redarjev. O teh temah se je precej govorilo v dnevnem časopisju, kar postaja v zadnjem času žal običajna praksa, v občinski dvorani pa je to onemogočeno. Ne samo da se tako kršijo pravila občinskega pravilnika, želi se razvrednotiti delo v občinskih komisi- Občinski svetnik Igor Švab kroma jah in desna sredina je še enkrat pokazala, da se o resnih zadevah ne želi pogovarjati na dostojni ravni in v pravi politični dialektiki«, je ocenil Švab. rani občinskega sveta do razprave le prišlo. Sicer je Dipiazza, ki je bil obenem zaseden na seji občinskega odbora, uvodoma vprašal, čemu so prisotni novinarji. S klopi opozicije so opozorili, da gre v tem primeru za javno srečanje. Župan je dodal, da šesta komisija navadno zaseda v zvezi z uradnimi dokumenti (z isto pripombo je postregel občinski odbornik Maurizio Bucci na srečanju o prometnem načrtu). Tako Furlanič kot načelnik svetniške skupine Levih demokratov Fabio Omero sta razložila, da je v pristojnosti komisije sklicati srečanje z županom in občinskimi odborniki glede načrtov in projektov občinske uprave. To je izrecno zapisano v pravilniku občinskega sveta (člen 12, tretji odstavek). Glede na dejstvo, da mestna uprava sploh ne predstavlja načrtov, je dodal Furlanič, je vsaka razprava o uradnih dokumentih tudi nemogoča. Dipiazza je nato dejal, da težko govori o »zelo oddaljeni možnosti«, da pa bo vseeno posegel, ker je »omikana oseba«. Povedal je, da je pre-fekt v zadnjih mesecih nekajkrat povprašal za pomoč mestnih redarjev ponoči, da bi lahko policija in karabinjerji posegli drugje. V takem primeru je treba mestne policiste oborožiti, kot to predvideva zakon. Ko bi jih oborožili, je nadaljeval Dipiazza, bo to veljalo le za 60 policistov na skupno 283. Toda v tem primeru bo treba odpreti orožarno in poligon ter prirediti ustrezne tečaje. To seveda stane mnogo denarja, ki ga v občinski blagajni ni. Zato je vse to le brezpredmetna diskusija, je naglasil župan in dodal, da je krajevni italijanski tisk napačno zapisal njegove izjave. Opozicija, ki nasprotuje oborožitvi mestnih redarjev, je pričakovala, da bo lahko prišla do besede in naslovila na Dipiaz-zo nekaj vprašanj, ko že je Camber zahteval besedo. Predsednik šeste komisije Roberto Sasco (Udc) mu jo je nemudoma dal. »Župan je bil še preveč prijazen, saj je privolil v srečanje, ki ni bilo niti na dnevnem redu, kot se je to že zgodilo s prometnim načrtom,« je poudaril in svetoval Dipiazzi, naj se kar vrne na sejo občinskega odbora. In to je župan tudi storil. Dipiazza bi tudi ostal, toda tu očitno gospodari Camber, je ocenil svetnik Marjetice Alessandro Minisini, ki je skupaj s Fur-laničem odločno obsodil ravnanje svetnikov desne sredine, ki ovirajo delovanje komisije in kratijo pravice opozicije. Če so se nato nekateri svetniki NZ zavzeli za oborožitev redarjev, se svetniki drugih strank des-nosredinske koalicije o tem niso izrekli. Roberto Decarli (Občani za Trst) je dodal, da celo podžupan Paris Lippi (NZ) nasprotuje oborožitvi mestnih policistov, ker je treba prej okrepiti njihove vrste prek zaposlitve novih ljudi. Dipiazzov občinski odbor je namreč že 4. aprila lani (to j e tik pred volitvami) odobril sklep za zaposlitev 20 novih mestnih policistov. Od takrat se ni še nič zgodilo, je poudaril Decarli, pa čeprav si je to mesto v okviru ustreznega natečaja že zagotovilo 17 oseb. Aljoša Gašperlin univerza Potujoči poštni urad Kaže, da je upravi tržaške univerze položaj svojih študentov vse bolj pri srcu. V zadnjih časih smo bili namreč priča številnim pozitivnim korakom na poti sodelovanja med to študijsko ustanovo in njenimi »člani« se pravi študenti. Eden izmed teh dobrodošlih premikov je tudi potujoči poštni urad oziroma poštni kombi, ki deluje od današnjega dne na glavnem sedežu tržaške univerze na Trgu Evropa (foto Kroma). V novi potujoči podružnici podjetja Poste italiane bodo tržaškim študentom na razpolago poštni obrazci, v njem bodo lahko plačevali tekoče račune in se hkrati seznanili z najrazličnejšimi poštnimi storitvami in novostmi. Tržaški poštni kombi, ki je sad sodelovalnega dogovora med univerzitetno študijsko ustanovo in družbo Poste italiane, je le eden izmed devetindvajsetih, ki danes delujejo na državnem teritoriju. Na njihovi strehi je postavljena parabolična antena za satelitsko komunikacijo, ki jo upravlja družba Telespazio in s pomočjo katere lahko slednja v vsakem trenutku določa lokacijo kombija. Tržaški potujoči poštni urad bo deloval od ponedeljka do petka, od 8.30 do 14. ure. devin-nabrežina - Spor okrog gradenj v kamnolomu Sesljanski zaliv: deželna vlada je podprla pritožbo devinsko-nabrežinske Občine na upravno sodišče O usodi Sesljanskega kamnoloma bo odločalo Deželno upravno sodišče kroma Občina Devin-Nabrežina je vložila pritožbo na Deželno upravno sodišče (DUS) zoper odredbo Deželnega spomeniškega varstva, ki je dvakrat razveljavilo občinski sklep o gradnjah v sesljanskem kamnolomu. Pri tož bo Ob či ne je urad no pod pr la deželna uprava in to s t.i. proceduro »ad adiuvandum«, ki je neke vrste pridružitveni akt v sodnem postopku. Glede Sesljanskega kamnoloma bodo upravni sodniki obravnavali dve pri tož bi, saj se je zo per od red bo spomeniškega varstva že pred časom pritožilo tudi podjetje S. Gervasio e Protasio, ki je lastnik zaliva in kam-no lo ma. Župan Giorgio Ret je pritožbo na DUS napovedal na avgustovski izredni občinski seji o Sesljanskem zalivu, na kateri ni skrival nezadovoljstva nad stališči spomeniškega varstva. Županje prepričan, daje Občina pri izdaji gradbenih dovoljenj v kamnolomu spoštovala vsa zakonska določila, zato se mu stališča krajin- skega nadzornega telesa zdijo nerazumljiva. Na čel nik le vo sre din ske ga za -vezništva Skupaj-Insieme Massimo Ve ro ne se bo skup no pri tož bo Ob či -ne in De že le ko men ti ral, ko bo pre -bral vse priložene dokumente. Devin-sko-nabrežinska opozicija tudi ne želi komentirati stališč Illyjeve uprave do Sesljanskega zaliva, ki so - kot ve mo - pre cej na klo nje na na čr tom družbe S. Gervasio e Protasio. Usmeritev politično sorodno obarvane Dežele, pravijo Veronese in somišljeniki, pa ne bo pogojevala stališč krajevne leve sredine, ki ostaja zelo kritična ne do turističnega razvoja Seslja-na, pač pa do od no sa, ki ga ima do te -ga vprašanja Retova uprava. Devinsko-nabrežinski občinski svet se bo sestal v sredo, 26. septembra. Glavna točka dnevnega reda bodo nekatere proračunske spremembe, medtem ko bo oktobra tekla beseda o pritožbah na nov regulacijski načrt (varianti številka 24 in 25). / TRST Četrtek, 20. septembra 2007 9 trst - Dvodnevni posvet o opuščanju šole (in o šoli nasploh) Krajevne ustanove naj tvorijo učinkovito mrežo sodelovanja Danes nadaljevanje - Glavni pobudnik je pokrajinsko odborništvo za šolstvo V veliki dvorani tržaškega znanstvenega liceja Galileo Galilei se je včeraj začel dvodnevni posvet na temo opuščanja šole. Pobuda je sad sodelovanja med tržaškim pokrajinskim odborništvom za šolstvo, tržaško fakulteto za izobraževalne vede in združenjem Una Chiave per la Mente. Predavanja, ki so namenjena šolnikom, staršem, dijakom in društvom, obravnavajo vzroke, ki privedejo nekatere mlade, da predčasno zapustijo šolske klopi oziroma da se pouka udeležujejo popolnoma pasivno. Izvedenci so pojasnili, da je problem v Italiji posebno občuten. S tem v zvezi se je včeraj odvijala tudi predstavitev dveh raziskav. Posveta so se udeležili tudi nekateri slovenski šolniki. V včerajšnjem uvodnem posegu je glavna pobudnica posveta, pokrajinska odbornica za šolstvo Adele Pino, izpostavila potrebo po močni povezavi med šolo in družino. Nujno bi bilo opustiti apriorno obrambo sinov, starši (in šolniki) pa se ne bi smeli osredotočati zgolj na doseganje študijskih rezultatov. Šolanje brez bližnjic mora nagrajevati zasluge in ne prebrisanost učencev. Nadalje je odbornica poudarila pomen, ki ga ima pletenje širše mreže krajevnih ustanov, ki se ukvarjajo šolstvom. Sinergič-no delovanje med Deželo, krajevnimi upravami, Deželnim šolskim uradom, zdravstvenim podjetjem, univerzo in šolskimi ustanovami je edina strategija na poti proti skupnim ciljem, kot so boljša izobrazba za vse, preprečitev zgodnjega opuščanja šol ter integracija učencev in dijakov, ki so v težavah. Med koristnimi ukrepi je omenila številne pobude, ki jih šole že izvajajo z medsebojnim sodelovanjem: to delo je treba stalno nadgrajevati. Med šolskimi projekti, ki so v polnem teku, naj omenimo antologijo tržaških avtorjev 20. stoletja, katero pripravljajo dijaki pedagoškega in družboslovnega liceja A. M. Slomšek skupaj s sovrstniki z znanstvenega liceja G. Oberdan. Sledil je poseg generalnega direktorja Deželnega šolskega urada Uga Pa-nette, kije najprej navedel nekaj podatkov iz revije Tuttoscuola. Po statistikah sodeč je pojav opuščanja šol v deželi FJK nekoliko manj prisoten kot v ostalih italijanskih deželah, državni podatki pa so zaskrbljujoči. Pozitivno je ocenil obvezno šolanje do 16. leta, povezavo med šolo in delom ter poudarek na poučevanju tujih jezikov. Deželni odbornik za izobraževanje Roberto Antonaz je mnenja, da obvezno izobraževanje do 16. leta ni dovolj: v nekaterih razvitih državah velja obvezno šolanje do 18. leta, rezultati pa so na dlani (npr.: 88% mladih Fincev obiskuje univerzo). Deželni zakon o šolstvu bo prinesel nekaj pozitivnih novosti, med temi tudi podatkovno bazo učencev in dijakov, ki bo pripomogla k boljšemu poznavanju deželne stvarnosti. A Italija naglo nazaduje na raznih svetovnih lestvicah in samo spremembe v mentaliteti vseh nas lahko privedejo do prepotrebnih zasukov. Ravnatelj tržaške fakultete za izobraževalne vede Giuseppe Battelli je razmišljal o tem, koliko so problemi šole povezani s problemi italijanske družbe. Namignil je, da bi morali morda za reševanje težav seči globlje v družbo, ki vse bolj poudarja vlogo posameznika. Docent iste fakultete Paolo Sorzio je v drugem delu sporeda navajal načine, kako preprečiti opuščanje šole in vzroke, zaradi katerih do tega pojava pride. Vzroki so množični, zato je treba problem obravnavati na raznih nivojih. Fran-cesca Pedron (zavod IRRSeS) in Nata-lizia Callipo sta nato predstavili raziskavi o izbiranju šole pri tržaških dijakih in o opuščanju šole na naših tleh (6% vprašanih je izjavilo, da bo opustilo šolo). Danes se bo posvet odvijal od 9. do 13. ure ter od 14. ure do 18.30. Nastopili bodo številni izvedenci, po popoldanski debati bo imela zaključni poseg predsednica tržaške pokrajinske uprave Maria Teresa Bassa Poropat. (af) Nekateri predavatelji prvega dela posveta kroma ob pomorski postaji - Mednarodna protiminska vojaška flota Tristočlanska posadka izvaja protiminske akcije v Sredozemlju Jesenska burja je včeraj zjutraj v Trstu pričakala vojaško floto, ki deluje v sklopu mednarodne vojaško-politične organizacije držav za sodelovanje na področju obrambe - NATO in izvaja v glavnem protiminske ukrepe predvsem v Sredozemlju. Večja španska korveta Diana, trije minolovci - italijanski, turški in španski (nemški pa je trenutno odsoten) ter grški odstranjevalec min so včeraj pripluli na obisk v naše mesto, do sobote pa bo peterica vojaških ladij privezana ob Pomorski postaji (iz varnostnih razlogov pa je njihov ogled prepovedan). Tržaški župan Roberto Dipiazza, podprefekt Luigi Viana in pa načelnik tržaškega pristaniškega poveljstva, kon-tradmiral Paolo Castellani so včeraj dopoldne kapitanu španske korvete Anto-niu Martorellu izrazili dobrodošlico, popoldne pa je bil za predstavnike medijev organiziran obisk ladje. Ob kapitanu Martorellu je delovanje skoraj tristo-članske posadke (med njimi je 21 žensk) orisal italijanski častnik Andrea Barbera, ki je pojasnil, da mednarodna vojaška flota »Standing Nato Mine Counter-measures group 2« stalno deluje v sredozemskih vodah, pri Črnem morju in pa severno od Rdečega morja. Njihova poglavitna naloga je pregledovanje morskega dna in posledično tudi odkrivanje morebitnih min s posebnim sonarjem, njihovo označevanje in pa premik na drugo lokacijo. »V bistvu gre predvsem za mine iz druge svetovne vojne, ki jih je podvodna vegetacija povsem onesposobila in se zato ne aktivirajo več ob ladijski plovbi mimo njih. Nekaj pa je seveda tudi min iz leta 1991, ko je divjala iran-sko-iraška vojna v perzijskem zalivu,« je pojasnil Barbera. Tovrstne vojaške protiminske akcije so se začele že leta 1967, z letom 1992 pa so jih uvedli tudi v Sredozemskem morju. V Jadranskem morju pa so se pro-timinskih ukrepov lotili leta 1999, se pravi po vojni v bivši Jugoslaviji. »Veliko letal je namreč takrat spuščalo mine v točno določenih predelih Jadranskega morja, naši minolovci pa so nato poskrbeli za njihovo uničenje oz. umik,« je poudaril častnik. Danes se v sredozemske vode včasih spuščajo tudi belgijski, nizozemski, ameriški in angleški minolovci, sredozemska vojaška flota pa večkrat sodeluje na mednarodnih vajah v Italiji, Grčiji, Bolgariji in Romuniji, z državami severne Afrike oziroma bližnjega vzhoda pa vzpostavlja t.i. Mediterranean Dialogue, v sklopu katerega prikazuje in uri svoje veščine. Barbera je nazadnje opozoril, da 36 držav (predvsem evropskih) proizvaja podvodne mine, 26 jih izvaža, 72 pa kaže, da jih hrani v skladiščih. »Gre za dokaj majhno in poceni orožje, ki stane od 7 do 10 tisoč evrov, ki pa lahko povzroči marsikatero res hudo nevšečnost.« Vojaška flota bo v soboto zapustila naše mesto in odplula proti Kopru, kjer bo v pristanišču »počivala« štiri dni. (sas) Mogočna minolovca sta privezana ob tržaški Pomorski postaji kroma trst Polkovnik Fanelli pri županu Poveljnik tržaškega pokrajinskega poveljstva karabinjerjev, polkovnik Enzo Fanelli bo 24. septembra zaključil svoj mandat na Tržaškem. Odpravlja se v Rim, kjer bo zasedel nov položaj v pravnem uradu generalštaba. V teh dneh se polkovnik z vljudnostnimi obiski poslavlja od krajevnih oblasti, s katerimi gaje skozi ves mandat vezalo sodelovanje. Tako je Fanellija včeraj v občinski palači sprejel tržaški župan Roberto Dipiazza, ki je poveljniku karabinjerjev poklonil v spomin plaketo občine z grbom mesta in knjigo Tržaška panorama. Župan se je Fa-nelliju zahvalil za dragoceno delo, ki ga je opravil v teku svojega mandata, pri čemer je tudi poudaril pomen konstruktivnega sodelovanja s tržaško občinsko upravo. Na tržaško poveljstvo po odhajajočem Fanelliju prihaja polkovnik Carlo Tartaglione, ki je bil v Catanzaru načelnik štaba in namestnik poveljnika karabinjerjev Kalabrije. v mieli Filmski festival tisočerih v« oči Festival tisočerih oči in še vsaj enkrat tolikih pogledov, ki so že v prejšnjih letih omogočili tržaškemu občinstvu, da spozna številne, večini nepoznane evropske filme, predvsem pa njihove avtorje, bo tudi letos omogočil zanimivo spoznavanje dokaj alternativne plati sedme umetnosti. Med 22. in 29. septembrom bo namreč v prostorih gledališča Miela zaživela letošnja 5. festivalska izvedba, ki se bo pričela v znamenju pomembnega obeležja, tistega tridesete obletnice smrti Marie Callas. Poklon bo potekal v znamenju starega prijatelja tržaške filmske prireditve, Wer-nerja Schroeterja, ki bo predstavil serijo svojih kratkometražnih homažev posvečenih ravno pevki grškega rodu. Sklopov ali con, kot jih je imenoval umetniški vodja tržaškega jesenskega festivala, Sergij Grmek Germani, ki je filmsko prireditev primerjal bolj indi-vidulanemu potovanju skozi svet sedme umetnosti, kjer se vsakdo pomu-di v tisti coni, ki mu j e najbolj pri srcu. Ob poklonu Callasovi bo ena od con posvečena tudi zmagovalcu festivalske nagrade Anno uno, ki so jo prireditelji poimenovali v čast Rossel-linijevega filma. letošnji prejemnik je portugalski avtor Paulo Rocha in naslov njegove cone je Paulo Rocha, la vana gloria del cinema, znotraj katere bodo zaživela vsa njegova osrednja dela. Pri tem sklopu bo sodeloval nekdanji vodja turinskega festivala Roberto Turigliatto. Tržaški festival, ki ima to značilnost, kot je med včerajšnjim srečanjem povedal odbornik za kulturo dežele FJK, Roberto Antonaz, da je med tovrstnimi prireditvami tista, ki se je v zadnjih letih »najbolj razvila in se je dosledno držala svojih nazorov ne da bi pri tem klonila trendom in modam, ampak drzno in premočrtno zasledovala kakovost«. Mogoče tudi zaradi te rasti, predvsem pa trmoglavosti duše festivala, Sergija Grmeka Germanija, ji uspe, da iz leta v leto natrosi celo vrsto dragocenosti. Ena izmed teh je prav gotovo predstavitev, in to svetovna premiera filma Vandet paa landet, enega največjih filmskih mojstrov vseh časov, Carla Theodora Dreyerja, ki ga je sicer posnel pred šestdesetimi leti. Danska cenzura gaje svoj čas prepovedala, ker je film, del državnega projekta v prid socialnim temam kritično gledal na razvoj danskega poljedelstva. Tako je Dreyerjev kratkomet-ražec ostal zaprt v predalu in ravno tržaški festival, za katerega sta ekstrem-na filmska umetnost in stalno brskanje po spominu in arhivih celuloidne-ga sveta prava dodana vrednost, ga bo prvič predvajal javnosti. Cona Feroce. Dreyer, il cinema degli estremi pa bo seveda vsebovala še serijo drugih krajših del danskega mojstra. Vrsta mojstrovin, takih, ki so posredno ali neposredno vplivale tudi na številne italijanske avtorje, kot Pier Paola Pasolinija pa bo vsebovala tudi cona I politici martiri della libera-zione africana: Lumumba, Cabral, Sankara, posvečena seveda osvoboditvi afriških ozemelj. In ravno v zvezi z Afriko bo v Trst prišel spet na obisk tudi Vittorio De Seta, sicilski avtor in stra - i prijatelj festivala 1000 oči. Njegov Let-tere dal Shara, ki je prvič, sicer samo delno zaživel ravno v osrednji dvorani gledališča Miela, bo namreč film, ki ga bo sklop posvečen mladim ljubiteljem filma, predvajal dijakom. Ta cona, za katero skrbi Mila Lazič je pravzaprav novost jesenskega sestanka s svetom filma, ki je lani, ko so jo prvič priredili naletela na izjemen uspeh. Ker je Festival 1000 oči, prireditev širokih obzorij, bo eden osrednjih trenutkov tudi jazz koncert Danila Ree. (Iga) 1 O Četrtek, 20. septembra 2007 TRST / na gostovanju: petek 21. septembra 20.30 - KRD Dom Briščiki sreda 26. septembra 20.30 - Štalca v Sempolaju nedelja 30. septembra 18.00 - Društvo Škamperle, Sv. Ivan (Štadion 1 .maj) www.teaterssg.it Včeraj danes CI3 Lekarne U Kino SKD Igo C ruden v sodelovanju z Založništvom tržaškega tiska, Združenjem kmečkih in podeželskih žena in SKD Vigred vabi na predstavitev knjige alenke rebula BLAGOR ŽENSKAM DANES, 20. SEPTEMBRA OB 20.30, V DVORANI I. GRUDNA V NABREŽINI. Danes, ČETRTEK, 20. septembra 2007 SVETLANA Sonce vzide ob 6.49 in zatone ob 19.07 - Dolžina dneva 12.18. Luna vzide ob 15.53 in zatone ob 23.51 Jutri, PETEK, 21. septembra 2007 MATEJ VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 18,2 stopinje C, zračni tlak 1019 mb raste, veter 49 km na uro vzhodnik severo-vzhodnik, burja, vlaga 54-odstotna, nebo jasno, morje močno razgibano, temperatura morja 21,1 stopinje C. Od ponedeljka, 17., do sobote, 22. septembra 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Oberdan (040 364928), Sv. Ivan -Trg Gioberti 8 (040 54393), Milje - Ul. Mazzini (040 271124). Sesljan (040 208334) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Oberdan 2, Sv. Ivan - Trg Giober-ti, Ul. Baiamonti 50, Milje - Ul. Maz-zini. Sesljan (040 208334) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Baiamonti 50 (040 8123252). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. M Izleti ALCIONE - 17.00, 19.00 »Gli amori di Astrea e Céladon«; 21.00 »4 mesi, 3 settimane, 2 giorni«. AMBASCIATORI - 15.45, 17.15, 18.50, 20.30, 22.15 »I Simpson - Il film«. ARISTON - 18.05, 20.10, 22.15 »I te-stimoni«. CINECITY - 16.00, 20.00, 22.10 »Io vi dichiaro marito e ... marito«; 19.00 t > šc MELANLE KLEIN in Zbornica kliničnih pedagogov prirejata TEČAJ ZA DOJENČKE PRVI KORAKI (tečaj predvideva 6 srečanj; masaža in dejavnosti v bazenu) ZAČETEK 15. OKTOBRA Info: www.melanieklein.org. tel. 328-4559414 »Io non sono qui«; 18.05, 22.00 »Premonition«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »L'ultima legione«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Sapori e disa-pori«; 16.00, 17.00, 18.00, 20.00, 21.30 »Shrek terzo«; 16.20, 17.15, 18.10, 19.30, 20.00, 21.30, 22.00 »I Simpson - Il film«. EXCELSIOR - 16.15, 18.00, 20.00, 21.45 »Le ragioni dell'aragosta«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 19.00, 21.30 »Io non sono qui«. FELLINI - 16.45 »Il dolce e l'amaro«; 18.30, 20.15 »Sicko«; 22.15 »La ra-gazza del lago«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.45, 18.30, 20.20, 22.15 »L'ul-tima legione«. GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 16.45, 18.30, 20.20 »La ragaz-za del lago«; 22.15 »Scrivilo sui muri«. KOPER - KOLOSEJ - 17.00, 19.00, 21.00 »Ful gas 3«; 16.50, 19.10, 21.30 »Bournou ultimat«; 18.10, 20.00, 21.50 »Proste sobe«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Shrek terzo«; Dvorana 2: 16.30, 18.00, 19.45, 21.15, 22.45 »I Simpson - Il film«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.20, 22.20 »Sa-pori e dissapori«; Dvorana 4: 16.10, 18.15, 20.20, 22.25 »Le vite degli al-tri«. SUPER - Film prepovedan mladim pod 18. letom. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.00, 18.45, 20.30, 22.20 »I Simpson - Il film«; Dvorana 2: 21.30 »Simpson -Il film«; 18.00 »Premonition«; Dvorana 3: 17.00, 20.00, 22.00 »Shrek terzo«; Dvorana 4: 17.30, 20.00, 22.00 »Sapori e dissapori«; Dvorana 5: 18.00, 20.15, 22.15 »L'ultima le-gione«. H Šolske vesti DRŽAVNI POKLICNI ZAVOD J. ŠTEFAN v Trstu nujno išče suplenta za poučevanje mehanske tehnologije z delovno pogodbo do 30. junija 2008. Zainteresirani naj kličejo na tel. št.: 040-568233. Tavčarjeve domovine«. Odhod iz Opčin pri Prosvetnem domu je predviden ob 7. uri, iz Gorice (pred Rdečo hišo) ob 8. uri. Za prijave in informacije pokličite na tržaški (040635626) oz. goriški urad ZSKD (0481-531495). DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE organizira v nedeljo, 7. oktobra 2007, izlet »po poteh Kiljana Ferluge« v Crikvenico in otok Krk. Zbirališče v Miljah pred avtobusno postajo ob 7.uri, ob 7.15 pri Korošcih, ob 7.25 v Zavljah, ob 7.30 pri ex »Fiat Grandi«. Prijave sprejema gospa Vesna (040-271862). Izlet je organiziran v sodelovanju z Adriati-ca.net Centro viaggi. SPDT organizira v nedeljo, 7. oktobra 2007 avtobusni izlet v Val Vecia (Bassano). Predviden je kratek pohod z ogledom zanimivosti prve svetovne vojne. Izlet vodi Franc Starec. Ker je izlet avtobusni naj se člani čimprej prijavijo na tel. 040-220155 (Livio) ali 040-2176855 (Vojka). Vabljeni! POTOVANJE PO NOTRANJSKI: šolske sestre de Notre Dame vabimo v soboto, 6. oktobra 2007, na enodnevni romarski izlet v Stari trg pri Ložu in okolico. Avtobus bo odpeljal s trga Oberdan ob 6.30, s Seslja-na ob 6.45, z Nabrežine ob 6.50, s Sv. Križa ob 7. uri, s Proseka ob 7.10 in z Opčin ob 7.20. Stroški za izlet, vključno s kosilom znašajo 40,00 evrov. Za vpis in podrobne informacije se čimprej obrnite na tel. št. 040-220693. ¿i Čestitke SKD PRIMOREC organizira za majhne in velike otroke enodnevni izlet v Gardaland v soboto, 6. oktobra 2007. Vpisovanja bodo potekala v četrtek, 27. septembra od 18.00 do 19.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Za informacije pokličite na tel. 347/8386109 (Biserka). IZLET V LJUBLJANO: Kmečka zveza obvešča izletnike na ljubljansko tržnico, ki bo v soboto, 22. septembra, da bo odhod avtobusa potekal po sledečem redu: Štivan 7.00, Se-sljan 7.05, Nabrežina 7.10, Križ 7.15, Prosek 7.20, Opčine 7.25, Trebče 7.30, Padriče 7.35, Bazovica 7.40. Za informacije se interesenti lahko obrnejo na urade KZ (040-362941). IZLET SPDT na Hochwipfel: V nedeljo, 23. septembra 2007 organizira SPDT avtomobilski izlet na Hochwipfel. Na 2185 m visoko, zelo lepo in razgledno goro, ki meji z Avstrijo, nas bo vodila Elči Abram. Odhod udeležencev bo ob 6.45 s trga v Sesljanu, od koder se bomo odpeljali do koč Cason di Lanza. Od tu do vrha je 3 ure hoje po rahlo se vzpenjajoči poti. Vse potrebne informacije Vam nudita Elči tel. 040415534 in Vojka tel. 040-2176855. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV organizira 30. septembra 2007 izlet v Škofjo Loko »Po poteh naših pesnikov in pisateljev - ogled Dragi KARLO, plovi nam zdravo in veselo še mnogo let. Čukovi. Nag, bos in brez zob je privekal mali IVO, Vesni in Martinu ter no-notoma Branki in Paolotu v ponos. Za sedaj bo prepeval brez not a upamo, da bo čez nekaj let noni Branki pri petju ji kos. Malemu želimo na tisoče srečnih dni in staršema lahke noči. Marta z vso družino. 13 Prireditve SKD TABOR - V Prosvetnem domu na Opčinah, bo ob delavnikih med 17. in 20. uro do 29. septembra, na ogled razstava Lojzeta Spacala, Marijana Pfaiferja »Kras, Istra, Posočje: podobe, krajine, vtisi (fotografije). Razstava je vključena v mednarodni fotografski festival Triestèfoto-grafia. Istočasno bo v prostorih Prosvetnega doma potekal sejem novih in rabljenih knjig. SKD IGO GRUDEN v sodelovanju z ZTT-jem, Združenjem kmečkih in podeželskih žena in SKD Vigred, prireja predstavitev knjige »Blagor ženskam« Alenke Rebula, danes, 20. septembra 2007, ob 20.30, v dvorani I. Grudna v Nabrežini. Nastopili bodo plesalka Raffella Petronio in plesna skupina MOSP, kantavtorica Lara Puntar ob spremljavi kitarista Daria Vivianija; knjigo bo predstavila Martina Kafol. ANTROPOZOFSKO DRUŠTVO organizira v soboto, 22. septembra 2007 ob 20. uri v Kulturnem društvu Ivan Grbec, Škedenjska ulica 124 v Trstu, predavanje na temo: Ni kruha brez trnja - sklop prehrambnih bolezni. Pogled na debelost, ano-reksijo, bulimijo in sladkorno bolezen s stališča antropozofske medicine. Predavatelj : doktor Angelo Fierro, antropozofski zdravnik iz Bologne, specialist za prehrambne vede in dieto. Vstop prost. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske Prosvete vabi v soboto, 22. septembra, na večer narečne pesmi »Bar-kovlje v pesmi in besedi«. Predstavitev pesniške zbirke Aleksandra Furlana »An popodan«. S pesnikom se bo pogovarjala Ivana Godnik. Sodeloval bo barkovljanski pevski zbor pod vodstvom Aleksandre Pertot. Recitatorji: Clara Bevilacqua, Gra-ziella Štoka, Eva Scheimer, Ladi Vo-dopivec. Pri klavirju Tamara Ražem. Začetek ob 20.30. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM IN MISIJONSKI KROŽEK vabita na srečanje z misijonarko s. Ljudmilo Anžič, ki bo prikazala s sliko in besedo položaj in probleme, s katerimi se srečujejo misijonarji v Kambodži. Srečanje bo v nedeljo, 23. septembra 2007 ob 16.30 v Marijinem domu v Rojanu, ul. Cordaroli 29. SKD LIPA vabi na koncert »Oh, ljubezen plameneča« v izvedbi MePZ Obalca. Nastopajo solisti: Tamara Stanese, Martin Knez, Raffaella Pe-tronio, Deana Lozar, Samo Južnič. Koncert bo dne 26. septembra 2007, ob 20.30, v dvorani športnega centra Zarja v Bazovici (ob nogometnem igrišču). V KULTURNEM CENTRU Lojze Bra-tuž bo v sredo, 26. septembra 2007 ob 18. uri odprtje likovne razstave slovenskega umetnika Karla Pečka pod naslovom »In kaj naj ljubim, če ne skrivnosti?« Razstava je v sodelovanju z galerijo Rika Debenjaka -Kanal ob Soči. Umetnika in razstavljena dela bo predstavila prof. Milena Zlatar. ZADRUGA NAŠ KRAS IN ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA vabita v petek, 28. septembra ob 20. uri, v Kraško hišo v Repen na predstavitev knjige Boruta Spacala »Nočni cvet - Spomini na očeta«. O Lojzetu Spacalu bo spregovoril umetnostni zgodovinar, prof. Giulio Montenero. V okviru večera bo na ogled video posnetek Iztoka Prem-rova (Rtv Slovenija) »Podoba podobe«, ki je nastal ob 100-letnici umetnikovega rojstva. 0 Mali oglasi RESTAVRACIJA NA KRASU išče na-takarja/ico in kuharja/ico za stalno službo. Tel. št. 040-226889 ali 3398243934. DAJEM V NAJEM garažo v bližini železniške postaje v Trstu. Tel. 3294128363. DAJEM V NAJEM, izključno študentom, dvosobno stanovanje pri sv. Jakobu. Pokličite lahko v popoldanskih urah na tel. št. 040-813651. FRIZERSKO OPREMO v dobrem stanju prodam po ugodni ceni. Tel. na št.: 349-4963779. GOSTILNA NA KRASU nujno išče na-takarja-natakarico. Resno zainteresirani naj telefonirajo na 3333565055. IŠČEM knjige: Passwort Deutsch, IV (U. Albrecht in ostali), Im Bilde (A. Scarioni in ostali) ter Geografske značilnosti sveta (T. Kurbus in ostali). Tel. na št.: 348-8094716. NUJNO IŠČEMO vestnega natakarja - vestno natakarico in spretno čistil-ko. Tel. na št.: 333-5342832. OBRTNA CONA ZGONIK: dajem v najem ali v prodajo prostore primerne za urade v prvem nadstropju, 120 kv. metrov. Tel. 338-4719734. ODDAM GARAŽO v Gorici v strogem središču, na drevoreduXXIV maja. Tel. 393-5952869. PIANINO - STENSKI KLAVIR malo rabljen prodam. Cena po dogovoru. Tel. 349-7837509. PODARIM BATERIJO Nokia BLD-3 3.7 V za prenosni telefon. Tel. 040299632 - Janko. PODJETJE za servis in montažo dvigal išče vajenca z voljo do dela. Tel. 335-8135641. PRODAM kmečki voz Macoratti v železu, zmogljivost 4 tone; informacije 333-2331049. PRODAM omaro visoko 2 m in široko 2,20 m za dnevno sobo, v zelo dobrem stanju. Tel. na št. 338-4288100 v urah obedov. PRODAM tisočliterski Inox sod (sem-pre pieno). Cena po domeni. Klicati ob uri kosila ali zvečer na tel. št. 040-327212. SKLADIŠČE v občini Dolina oddam 65-letni državni uslužbenec išče gospo 50-55 let za skupno življenje. Pisati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trieste-Trst pod šifro "Mirko". guštin service partner vw-audi Obrtna cona "Zgonik" -Prosek zaposli resnega in sposobnega mehanika. Tel. 040225343 saint'honore išče osebo do 29. leta (lepe postave, neka-dilec/ka, znanje angleščine) za delo v slaščičarni na Opčinah in v Trstu, urnik 40 ur od srede do nedelje. Tel. 040-215161 socialna zadruga išče vzgojitelje z učiteljskim ali enakovrednim naslovom ali univerzitetno diplomo in izkušnjami na vzgojnem področju za vzgojne servise. Območje goriška pokrajina. Poslati curriculum na fax 040-232444. v najem v izmeri 240 kv.m z uradom, prostorom za vozila, wc, vodo, elektriko in klimo. Klicati med 12. in 15. uro ter v večernih urah na tel. št. 040-828861. SUHA hrastova, akacijeva in kostanjeva drva prodajam po 60,00 evrov na kubični meter. Tel. 040420604 v večernih urah. UGODNO PRODAM zidni klavir. Tel. 335-6158792. Id Osmice OSMICA je odprta pri Davidu, v Sa-matorci št. 5. Vabljeni! Tel: 040229270. OSMICO je odprl Boris Škerk v Pra-protu 20. Tel. 040-200156. OSMICO sta odprla Corrado in Roberta na cesti za Slivno. Tel.338-3515876. Prispevki Ljubezen ne umre, čeprav tebe, draga Albina, več ni, saj je spomin nate v meni vedno živ. V tvoj spomin daruje sestra Marčela 200,00 evrov za zatočišče Il gattile. Namesto cvetja na grob Marija Šuber-ja daruje Ema Tul 25,00 evrov za Nonet Primorsko. Namesto cvetja na grob Marija Šuber-ja darujeta Nadja in Giorgio 25,00 evrov ter Danica in Saša 25,00 evrov za SKD Primorsko. V spomin na dragega Kiljana daruje družina 50,00 evrov za Društvo Slovencev miljske občine. Namesto cvetja na grob Sveta Čufar-ja in Franca Križmančiča daruje družina Gregori (Smolčevi) 50,00 evrov za ŠD Zarja. V spomin na Franeta Križmančiča darujeta Sonja in Aldo Godnik 20,00 evrov za Hospice Pineta del Caso (Nabrežina). V spomin na Sveta Čufarja darujeta Sonja in Aldo Godnik 20,00 evrov za OPZ A. M. Slomšek - Bazovica V spomin na Vojka Bukavca darujeta Boris in Marina Pertot 50,00 evrov za KD Prosek-Kontovel. / TRST Četrtek, 20. septembra 2007 1 1 □ Obvestila KD SLAVKO ŠKAMPERLE prireja: tečaj hip-hop za osnovnošolske otroke, tečaj v latino-ameriških plesih za srednje in višješolsko mladino in tečaj v standardnih in latino-ame-riških plesih za odrasle. Tečaji bodo potekali v društvenih prostorih na štadjonu 1. Maja s pričetkom v mesecu oktobru. Za informacije in vpisovanja poklicati na tel. št. 040213153 ali 349-7338101 (Tatjana). MEPZ SKALA - SLOVAN obvešča pevke in pevce, da so se pričele pevske vaje v novi sezoni in sicer v ponedeljkih in četrtkih ob 20.30 v domu Skala v Gropadi. Vabljeni novi glasovi! OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da se okence urada Trgovinske zbornice za bencin po znižani ceni seli iz dosedanjih prostorov pri občinski palači v Nabrežini, v prostore urada za stike z javnostjo, in sicer v Grudnovo hišo v Nabrežini št. 158. Urnik poslovanja okenca ostaja nespremenjen: ob ponedeljkih od 16.00 do 18.00 ure. Okence urada za stike z javnostjo Grudnova hiša, Nabrežina, 158 - 34011 Nabrežina (TS). Zelena št. 800-002291 - Tel.: 040-200824 - Faks: 040-2024113. OBČINA DEVIN NABREŽINA prireja tečaje informatike, angleščine, slovenščine in nemščine, ki se bodo odvijali v Grudnovi hiši v Nabrežini od oktobra 2007 do maja/junija 2008. Interesenti lahko dvignejo vpisne pole in dobijo vse potrebne informacije pri okencu urada za stike z javnostjo (brezplačna telefonska številka 800 00 22 91), ki posluje v Grudnovi hiši v Nabrežini št. 158, s sledečim urnikom: ponedeljek - petek 9-13, sreda in četrtek tudi 14-17. Vpisovanje se bo zaključilo v petek, 28. septembra 2007. PIHALNI ORKESTER BREG s sodelovanjem z Glasbeno matico obvešča, da je v teku vpisovanje v glasbeno šolo za pihala, trobila, tolkala in za glasbeno vzgojo predšolskih otrok. Za informacije vsak četrtek od 20. ure dalje na sedežu godbe ali na tel. št. 338-6439938. PLESNA SKUPINA Show chance obvešča, da se bo tečaj modernega plesa in jazz plesa za začetnike in plesalce z že dobrim plesnim predznanjem pričel v mesecu oktobru. Tečaj, ki je namenjen tudi osnovnošolskim otrokom se bo odvijal v prostorih KD Škamperle na štadjonu 1. Maja. Za informacije in vpisovanja poklicati na tel. št. 3338139018 (Daša). SKD PRIMOREC - v četrtek, 27. septembra, ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah: »S Taisijo po Kaliforniji«, potopis v slikah in besedah, anekdote in še marsikaj. Vabljeni! SKD TABOR OPČINE - PROSVETNI DOM sporoča, da se s prvim oktobrom 2007 začnejo tečaji telovadbe: vsak ponedeljek in četrtek po običajnih urnikih. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča občanom, da je pri okencu urada za stike z javnostjo v Grudnovi hiši (Nabrežina 158, urnik: od ponedeljka do petka 9-13, v sredo in četrtek tudi 14-17) na razpolago kartica za znižano parkirnino za parkirišče v Sesljanskem zalivu, ki velja do 30. septembra 2009. Vsak lastnik avtomobila lahko dobi 1 kartico; za izdajo kartice je treba imeti s sabo prometno dovoljenje in izpolniti, ki je na razpolago na glavni spletni strani Občine www.comu-ne.duino-aurisina.ts.it oziroma pri Uradu za stike z javnostjo. Za podrobnejše informacije je na razpolago brezplačna telefonska številka 800-002291. GODBENO DRUŠTVO VIKTOR PARMA IZ TREBČ obvešča, da se je začelo vpisovanje gojencev v glasbeno šolo za leto 2007-2008. Za informacije pokličite na tel. št.: 3463056368 v večernih urah ali se osebno javite v Ljudskem domu v Trebčah, ob torkih in petkih, od 20.30 dalje. GODBENO DRUŠTVO PROSEK obvešča, da je v teku vpisovanje v glasbeno šolo za pihala, trobila in tolkala. Vpisovanje in informacije ob torkih in petkih, od 20.30 dalje, v Soščevi hiši na Proseku ali na tel. št.: 335-7722306. TEČAJ MASAŽE DOJENČKA, ki ga bo vodila dipl. fizioterapevtka in mednarodna inštruktorica A.I.M.I. bo potekal ob koncu septembra. Vpisovanje in dodatne informacije na sedežu krožka Krut, Ul. Cicerone 8/b, tel.: 040-360072. ŠPORTNA ŠOLA POLET V SODELOVANJU Z AŠD KONTOVELOM obvešča, da vadba poteka s sledečimi urniki: motorika (letniki 2000-20012002) ponedeljek in sreda od 16.15 do 17.15; minibasket (letniki 19961997-1998-1999) ponedeljek in sreda od 17.15 do 18.15 in petek, od 16.15 do 17.15; minimotorika (letnika 2003 in 2004) se bo začela v mesecu oktobru, ob sobotah, od 10.30 do 11.30. Vadba se bo odvijala v telovadnici Ervatti pri Briščikih. Info: Andrej Vremec 338-5889958. KRUT NARAVA - prijavi se na začet-niški tečaj Yoge, ki se bo odvijal v dopoldanskih ali večernih urah. Informacije na sedežu, tel. 040-3720062. AŠD-SK BRDINA prireja namensko telovadbo za priprave na smučarsko sezono. Telovadba bo potekala pod strokovnim vodstvom v telovadnici osnovne šole F. Bevka na Opčinah, ob sredah, od 18.15 do 19.15 ter ob petkih, od 16.00 do 17.30. Vpišejo se lahko člani in ne člani ter je namenjena otrokom in mladincem. Za informacije in prijave lahko kličete na številki: 334-6119454 (Fabiana) ali 348-8012454 (Sabina) vsak večer od 18.00 do 19.30. 35-LETNIKI s Trsta, Brega in Krasa se bomo spet skupaj veselili v soboto, 17. novembra v restavraciji Križman v Repnu. Zbirališče bo ob 20.uri. Katja (v svoji trgovini sadja in zelenjave na Dunajski cesti 2 na Opčinah) bo zbirala prijave s prispevkom 35,00 evrov. Za info pokličite Barbaro na št. 040-226167 od 12. do 19. ure. OBČINE Devin - Nabrežina, Zgonik in Repentabor v sodelovanju z zadrugo Le Briciole organizirajo tečaj telovadbe s psihomotricistko dr. Loreno Ravbar, v igralnem kotičku »Palček« v naselju sv. Maura št. 124, Sesljan. Ob ponedeljkih: od 17. do 18. ure za ženske in/ali mame: v tem času lahko mamice pridejo na tečaj s svojimi otroki. Mesečna cena vključuje namreč tudi sodelovanje vzgojiteljice igralnega kotička »Palček«; od 18. do 19. ure za ženske in mamice; v tem času vzgojiteljica ne bo na razpolago, zato morate poskrbeti za domače varstvo otrok. Tečajnina: 20 evrov mesečno. Tečaj bo potekal od 17. septembra 2007 do 30. junija 2008. Za informacije in prijave vam je na voljo Igralni kotiček «Palček« v Naselju sv. Maura št. 124 - Sesljan: dr. Antonella Celea, tel. 040-299099 od ponedeljka do četrtka od 8.30 do 12.30. SKUPNI SESTANKI ZA NOVO OBČINSKO UPRAVO KRAŠKIH VASI: Kontovel danes, 20. septembra, ob 20.30 v Dvorani društvene gostilne (Kontovel); Opčine v petek, 21. septembra ob 20.30 v Zadružni kraški banki (Opčine). PIHALNI ORKESTER RICMANJE obvešča, da je v teku vpisovanje v Glasbeno šolo vse do danes, 20. septembra 2007. Odprti so razredi pihal, trobil in tolkal, najmlajšim pa je namenjena pripravnica. Pouk se bo začel 1. oktobra 2007. Za vse informacije smo vam na razpolago na tel. številki 320-4511592 ali na spletnem naslovu »www.ricmanje.org«. SEJA POKRAJINSKEGA SVETA SSK - Stranka Slovenske skupnosti obvešča, da bo danes, 20. septembra, ob 20. uri, redna seja njenega tržaškega pokrajinskega sveta, in sicer na sedežu v Ul. Gallina, 5. MEPZ JACOBUS GALLUS začenja novo pevsko sezono, ki bo nadvse bogata. V svoje vrste vabi stare in nove pevce. Vaje se bodo odvijale vsako sredo in petek, od 21. septembra dalje, na sedežu Glasbene Matice, v Ul. Montorsino 2, s pričetkom ob 20. uri. Za info: 347-6261773 (Katja). OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da v petek, 21. septembra zapade rok za vložitev prošenj za uporabo občinskih telovadnic v osnovni šoli v Devinu in srednji šoli C. de Marchesetti v Sesljanu za šolsko leto 2007/2008. Prošnje, naslovljene na Občino Devin Nabrežina - Področje služb in uslug namenjenih javnosti, mora podpisati predsednik oz. prav- ni predstavnik zainteresiranega društva. Interesenti lahko dvignejo obrazce v Občinski knjižnici v Na-brežini - v Uradu za šport in prosti čas - Nabrežina 102 (tel. 0402017370-371) ter pri okencu za stike z javnostjo v Grudnovi hiši v Na-brežini 158 (tel. 040-200824). RAJONSKI SVET za Zahodni Kras se bo sestal dne 21. septembra 2007 ob 20. uri v svojem sedežu. OTROŠKI PEVSKI ZBOR Zgonik začenja novo pevsko sezono. V svoje vrste vabi stare in nove pevce. Prva vaja bo v soboto 22. septembra 2007 ob 11. uri v zgoniškem farovžu. Vsi otroci toplo vabljeni! ŽUPNIJSKA SKUPNOST IZ BORŠTA, ZABREŽCA, JEZERA IN HRVATOV vljudno vabi k slovesni zahvalni sv. maši ob priliki 60. obletnice delovanja šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja v Borštu, ki bo v nedeljo, 23. septembra 2007, ob 18. uri, v župnijski cerkvi sv. Antona Puščav-nika v Borštu. Sledi družabnost v dvorani pri sestrah. Vabljeni. TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča, da bo odhod avtobusa za nastop na proslavi v Bovcu v nedeljo, 23. septembra ob 11. uri izpred sedeža na Pa-dričah. V torek, 25. septembra ob 20.45 redna pevska vaja. AŠD SOKOL obvešča, da se bo 24. septembra pričela vadba otroškega baleta s sledečim urnikom: ob ponedeljkih od 16.30 do 17.30 za otroke letnika 2003-2004 in od 17.30 do 18.30 za osnovnošolske otroke v dvorani Igo Gruden v Nabrežini. Vabljeni vsi otroci, ki bi radi gojili balet. AŠD SOKOL obvešča, da se bo začela vadba otroške telovadbe - motorike za letnike 2000 - 2001 in 2002 v ponedeljek, 24. septembra t.l. pod vodstvom profesorja F. Drasiča. Vadba od 17.30 do 19.00 v telovadnici v Nabrežini. Ob 17.30 bo tudi informativni sestanek za novo sezono s starši. SKGZ v sodelovanju z društvom Slovencev miljske občine in občinsko knjižnico Edoardo Guglia, vljudno vabi na predstavitev priročnika za uveljavljanje izvorne oblike imena in priimka »Pravica do imena in priimka«, ki bo v ponedeljek, 24. septembra 2007, ob 18. uri v prostorih občinske knjižnice E. Guglia v Miljah (Trg Republike 4). STROKOVNI TEČAJ ZA IZPOPOLNJEVANJE SLOVENSKEGA JEZIKA Namenjen je šolnikom, prevajalcem, časnikarjem in vsem, ki jim ni vseeno, kako obvladajo svoj ma-terni jezik. Od oktobra do maja z visoko kvalificirano izvedenko. Prijave do 24. septembra 2007. Vpis na sedežu Sklada Mitja Čuk vsak dan (razen ob sobotah) od 10. do 14. ure. Informacije: tel. 040-212289. TEČAJ ANGLEŠČINE: začetne in nadaljevalne tečaje, konverzacijo in individualne lekcije bosta vodili izvedenki za poučevanja angleščine za otroke, za odrasle in za ciljne skupine s specifičnimi željami. Začetek v oktobru, prijave do 24. septembra 2007. Vpis na sedežu Sklada Mitja Čuk vsak dan (razen ob sobotah) od 10. do 14. ure. Informacije: tel. 040212289. TEČAJ SLOVENŠČINE ZA TUJCE Vodila ga bo izvedenke z dolgoletnimi izkušnjami na Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Začetek v oktobru, prijave do 24. septembra 2007. Vpis na sedežu Sklada Mitja Čuk vsak dan (razen ob sobotah) od 10. do 14. ure. Informacije: tel. 040212289. TEČAJ ŠPANSKEGA JEZIKA (začetni in nadaljevalni) s profesorjem španskega rodu. Začetek oktobra, prijave do 24. septembra 2007. Vpis na sedežu Sklada Mitja Čuk vsak dan (razen ob sobotah) od 10. do 14. ure. Informacije: tel. 040-212289. TEČAJI TAI CHI: 4 srečanja mesečno od oktobra do konca junija s specializiranim vaditeljem. Vpisi vsak dan razen ob sobotah od 10. do 14. ure na sedežu Sklada Mitja Čuk, Pro-seška ul. 131, Opčine. Informacije: tel. 040-212289. TELOVADBA-YOGA PRI SKD IGO GRUDEN se začne v oktobru, srečanje pa bo 24. septembra 2007, od 18.00 do 19.30. SKD F. PREŠEREN prireja plesno šolo za osnovnošolce in najstnike pod vodstvom strokovnih učiteljev Fulvia in Anne Settomini iz priznanega »Club Diamante-FVG«. Treningi za skupinske plese (Hip Hop) in plese v parih (latinsko-ameriški in standard) se bodo vršili vsak ponedeljek popoldne v več izmenah. Informativni sestanek za nove in lanske plesalce: v torek 25. septembra ob 20.00 v društveni dvorani. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča pevce, zborovodje in korepetitorje da se bo »Tri dnevni mednarodni pevski seminar« z angleškim in ameriškim repertoarjem odvijal od 25. do 27. oktobra 2007 v dvorani Glasbene šole Logatec. Vodila ga bosta priznana profesorica Barbara Pearson in ko-repetitor Klemen Golner. KRUT NARAVA obvešča, da bo ponovno stekel tečaj REIKI 1. stopnje, predstavitvena konferenca bo v sredo, 26. septembra 2007, ob 18. uri, na sedežu v Ul. Cicerone 8b, Trst. V kratkem je predviden tudi tečaj 2. stopnje Za dodatne informacije tel. na št.: 040-3720062. SKD VIGRED obvešča, da bodo v šolskem letu 2007/2008 v društvenih prostorih v Šempolaju potekale sledeče stalne dejavnosti: PLESNA SKUPINA za osnovnošolske otroke, mentorica Jelka Bogatec vsak četrtek od 16. do 17. ure. Prvo srečanje v četrtek, 27. septembra ob 16. uri, ob 17. uri informativni sestanek s starši. OTROŠKO-MLADINSKA pevska -glasbena skupina Vigred za otroke, ki obiskujejo vrtec, osnovno šolo in prvo srednjo, vsak ponedeljek od 16. do 17. ure. Mentorja Sara Matijačič in Aljoša Saksida. Prva vaja v ponedeljek, 1. oktobra, ob 16. uri, ob 17. uri sestanek s starši. TEČAJ PRIPRAVE narodnih noš in tečaj šivanja z gospo Adrijano Regent ob ponedeljkih od 18. do 20. jure. Prvo srečanje in prijave v ponedeljek 15. oktobra ob 18. uri. TEČAJ »ŠTI-KANJA« ob torkih od 17. do 19. ure z gospo Marico Peric. Prvo srečanje in prijave v torek, 9. oktobra ob 17. uri. Informacije na tel. št. 3803584580. PLAVALNI KLUB BOR organizira tečaje prilagajanja na vodo za predšolske otroke (od 4. leta dalje) in tečaje plavanja za osnovnošolce ter srednje in višješolsko mladino. Za informacije in vpis pokličite na št. 3341384216 ob delavnikih od 15. do 17. ure do vključno petka, 28. t.m. Začetek tečajev 1. oktobra. SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE v Trstu obvešča, da bo v petek, 28. septembra ob 18. uri v dvorani Marijinega doma v ul. Risorta 3 predaval koprski pomožni škof dr. Jurij Bizjak na temo »Sv. pismo je kakor čreda«. Toplo vabljeni! V KULTURNEM CENTRU Lojze Bratuž bo v petek, 28. septembra 2007 ob 20.30 na sporedu drugi koncert iz Koncertne sezone 2007/2008. Nastopala bo priznana pianistka Du-bravka Tomšič Srebotnjak. Koncert je v okviru festivala Kogojevi dnevi 2007. RADIJSKI ODER sporoča gojencem gledališkega tedna za najmlajše, da bo predstava »Pepelka«, v nedeljo, 30. septembra 2007. Prva vaja bo v soboto, 22. septembra popoldne, v Finžgarjevem domu na Opčinah, generalka pa v soboto, 29. septembra popoldne, pri Sv. Ivanu. Kdor je izgubil svojo vlogo naj se telefonsko javi Lučki na tel. št.: 040-211551. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV organizira 30. septembra 2007 izlet v Škofjo Loko »Po poteh naših pesnikov in pisateljev - ogled Tavčarjeve domovine«. Za prijave in informacije pokličite na tržaški (040635626) oz. goriški urad ZSKD (0481-531495). GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR obvešča, da bo informativni sestanek in začetek treningov v ponedeljek, 1. oktobra, ob 16.30, na Stadionu 1. maja, in v sredo, 3. oktobra, ob 17.15, na Opčinah, v večnamenskem prostoru didaktičnega ravnateljstva (Na-noški trg, 2). Za dodatne informacije in prijave pokličite na tel: 3282733390 (Petra) ali 338-5953515 (Katja). KRUT organizira skupinske vaje za noge, bolečine v hrbtenici ter osteo-porozo. Vaje so namenjene članom in se bodo pričele v torek, 2. oktobra 2007. Vpisovanje in dodatne infor- macije dobite na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel.: 040-360072. SKD F. PREŠEREN prireja plesni tečaj za odrasle, namenjen predvsem ljubiteljem latinsko-ameriških in karibskih plesov. Tečaj se bo odvijal vsak torek v društveni dvorani gledališča Prešeren v Boljuncu in bo trajal do decembra 2007, pod vodstvom učiteljice iz »Cluba Diamante - FVG«. Začetek tečajev bo v torek 2. oktobra: ob 20.30 za začetnike in ob 21.30 za lanske tečajnike. Pred začetkom prvega treninga bo kratka predstavitev programa. SKD IGO GRUDEN prireja niz delavnic za mladostnike in odrasle: DIGITALNA FOTOGRAFSKA DELAVNICA - šest srečanj z omejenim številom vpisanih na pet oseb; prvo srečanje bo 3. oktobra ob 18.30. Tel. 040-200620 ali sanderkfq@hot-mail.com. OBLIKOVANJE USNJENIH IZDELKOV: prvo srečanje bo 8. oktobra od 20. do 22. ure. Tel. 3338980166 (Erika). SKD IGO GRUDEN prireja likovno delavnico za otroke od 7. do 11. leta. Potekala bo v sedmih srečanjih z umetnikom Štefanom Turkom vsako prvo soboto v mesecu. Prvo srečanje bo 6. oktobra od 9.30 do 11.30. Tel. 040-200620. LIKOVNA DELAVNICA »Venerina os« za odrasle in mladostnike: 10 srečanj ob četrtkih od 19.30 do 21.30. Prvo srečanje bo 11. oktobra, tel. 040220680. DELAVNICA umetniškega raziskovanja simbolne govorice: ob sobotah od 9.30 do 12.30. Prvo srečanje bo 13. oktobra, tel. 040220680. KRUT začenja s 3. oktobrom 2007 tradicionalne skupinske vaje v termalnem bazenu v Strunjanu. Vpisovanje in dodatne informacije na sedežu, Ul. Cicerone, 8, tel: 040-360072. SKD TABOR - TELOVADBA S KATJO začetek in podrobnejše informacije, v četrtek, 4. oktobra 2007, ob 19.30, v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. SKD TABOR - YOGA začetek in podrobnejše informacije v petek, 5. oktobra 2007, ob 19.00 uri, v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. KRUT - zadnja mesta za bivanje na otoku Ischia (7.-20. oktobra 2007). Pokliči na tel. št.: 040-360072. Tehnična izvedba Adriatic Y. KRUT obvešča, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje v zdravilišču Strunjan od 14. do 23. oktobra (tehn. izvedba Adriatic Y). Informacije na sedežu v ul. Cicerone 8/B, tel. 0403720062. TEČAJ ZA DOJENČKE - Združenje kliničnih pedagogov in ŠC Melanie Klein obveščata, da se bo v ponedeljek, 15. oktobra, začel tečaj namenjen dojenčkom do 8. meseca starosti. Tečaj zaobjema 6 srečanj, štiri so posvečena masaži dojenčka po tehniki Body Work, dve pa dejavnostim v bazenu. Število mest je omejeno. Informacije in prijave na tel. št. 328-4559414 ali po elektronski pošti »info@melanieklein.org«. TEČAJ SLOVENŠČINE ZA ODRASLE - ŠC Melanie Klein prireja večstopenjski tečaj slovenščine za odrasle. Prvo informativno srečanje bo v četrtek, 18. oktobra, ob 20. uri na društvenem sedežu, ul. Cicerone 8. Informacije in prijave na tel. št. 328-4559414 ali po elektronski pošti »info@melanieklein.org« in na spletni strani »www.melanieklein.org«. JEZIKOVNA DELAVNICA SLOVENSKE URICE je namenjena otrokom med 3. in 7. letom starosti. Otroci bodo glede na njihovo znanje razdeljeni v vsaj dve starostni skupini, prva bo namenjena otrokom iz mešanih ali italijansko govorečih družin, druga pa tistim, ki obiskujejo slovenske ustanove in želijo bogatiti svoj besedni zaklad ter utrjevati slovenščino. Tečaj bo potekal ob sobotah na sedežu ŠC Melanie Klein, ul. Cicerone 8. Prvo srečanje bo v soboto, 20. oktobra. Informacije in prijave na tel. št. 328-4559414 ali po elektronski pošti »info@melanie-klein.org«. PILATES: SKD IGO GRUDEN obvešča, da se vpisovanje v začetni in redni tečaj nadaljuje. Vadba bo potekala ob torkih od 18. do 19. ure in ob sobotah, od 9. do 10 ure. Začetek sobota, 20. oktobra. Prijave in info: 040-200620 (Mileva). 12 Četrtek, 20. septembra 2007 SVET / libanon - Huda zaostritev napetosti pred skorajšnjimi volitvami novega predsednika V atentatu v Bejrutu 9 mrtvih, med njimi protisirski poslanec Eksplozija avtomobila bombe zahtevala tudi kakih 20 ranjenih - Obsodba Glavne skupščine ZN BEJRUT - Varnostni svet ZN je obsodil napad v Bejrutu, v katerem je včeraj popoldne umrlo najmanj devet ljudi, med njimi protisirski poslanec. Napad so obsodili tudi drugod v svetu. Avtomobil bombo je razneslo v krščanski četrti Sin al Fil na vzhodu Bejruta, med devetimi smrtnimi žrtvami pa je tudi protisirski poslanec iz vrst Stranke krščanskih falangistov, 64-letni Antoine Ganem. Najmanj 20 ljudi j e bilo v napadu ranjenih. Ganem je osmi ugledni protisirski politik, ki je bil ubit v Libanonu od leta 2005, ko je v eksploziji avtomobila bombe umrl nekdanji libanonski premier Rafik Hariri. Njegova smrt je v državi sprožila ostre pro-tisirske proteste, ki so pripomogli k umiku sirskih sil iz države po skoraj 30 letih. Od takrat pa se vlada prozahodnega premiera Fu-ada Siniore sooča s težavami in bojem za oblast s prosirsko opozicijo, na čelu katere je gibanje Hezbolah. Politični zavezniki Ganema so včeraj menili, da poskušajo njihovi nasprotniki volitve predsednika države, ki bodo v parlamentu potekale prihodnji teden, »odločiti z bombami«. »Zagotovo je šlo za atentat, s katerim poskušajo zmanjšati število protisirskih poslancev v parlamentu in tako blokirati volitve predsednika,« je dejal poslanec proti-sirske parlamentarne večine Antoine Sahra. Eksplozija je namreč odjeknila slab teden dni pred za 25. september načrtovanim zasedanjem parlamenta, na katerem bodo sredi napete politične krize v državi volili naslednika sedanjega prosirskega predsednika Emila Lahuda. Že pred včerajšnjim napadom ni bilo jasno, ali bodo te volitve vse politične strani sploh spoštovale. V skladu z libanonsko zakonodajo se mora prvega kroga volitev udeležiti najmanj dve tretjini poslancev. Protisirski poslanci imajo v parlamentu zgolj tesno navadno večino. Za položaj, ki v skladu z libanonskim proporcionalnim sistemom pripada maro-nitskemu kristjanu, za zdaj kandidirajo trije kandidati iz tabora Siniore - predsedniška vdova Najla Moava, poslanec Butros Harb in nekdanji poslanec Nasib Lahud, sicer bratranec sedanjega predsednika Lahuda, iz prosirskih vrst pa zgolj eden, general Mišel Aun. (STA) Razbitine avtomobila bombe ansa bližnji vzhod - Hamas je medtem odločitev označil kot »vojno dejanje« Riceova podprla odločitev Izraela, ki je Gazo razglasil za »sovražno ozemlje« Condololezza Rice se je srečala tudi z izraelskim premierom Ehudom Olmertom eu - Liberalizacija trga elektrike in plina Barroso za ločevanje dobave in omrežij BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj sprejela tretji sveženj ukrepov za liberalizacijo trga elektrike in plina v Evropski uniji. Predsednik komisije Jose Manuel Barroso je ob predstavitvi svežnja izpostavil dva cilja novih ukrepov: učinkovito ločevanje dobave in omrežij za prenos elektrike in plina ter enakopravno in strogo uveljavljanje načel za liberalizacijo energetskega trga v podjetjih v in zunaj EU.»Če neko podjetje prodaja elektriko in plin ter je hkrati lastnik omrežja, si bo na vso moč prizadevalo, da njegovi tekmeci ne bodo imeli poštenega dostopa do njegovega omrežja,« je problem, s katerim se sooča EU, pojasnil Barroso na novinarski konferenci v Bruslju. Bruselj namreč ocenjuje, da je praksa velikih energetskih podjetij, na primer Eona v Nemčiji ali EDF v Franciji, ki proizvajajo elektriko in plin ter hkrati prenašajo energijo distributerjem, v nasprotju s pravili poštene konkurence in prizadevanji za zagotavlja- Jose Barroso nje ustreznih cen potrošnikom. »To ne le onemogoča konkurenčnost, temveč ogroža dolgoročno varnost dobave in preprečuje nastajanje novih podjetij za obnovljivo energijo,« je poudaril Barroso. Ker so podjetja tudi lastniki prenosnih omrežij, potrošniki nimajo druge izbire, kakor da elektriko in plin kupijo od njih. Komisija zato predlaga, da bi podjetja, ki skrbijo za dobavo elektrike in plina, ločila od podjetij, ki skrbijo za prenos elektrike in plina distributerjem. JE RU ZA LEM - Ame riš ka dr žav -na sekretarka Condoleezza Rice je včeraj s srečanjem z izraelsko zunanjo ministrico Cipi Livni začela niz sestankov z visokimi predstavniki Izraela in Palestin cev. Po po go vo rih je Ri ce ova pod -prla odločitev Izraela, da območje Gaze, kije pod nadzorom gibanja Hamas, razglasi za sovražno ozemlje, saj je Hamas po nje nih be se dah »res nič no sov -ražna entiteta, tudi za ZDA«. Obenem je zatrdila, da ZDA »ne bodo zapustile nedolžnih Palestincev v Gazi«. Kot je na skupni novinarski konferenci z Livnijevo dejala Riceova, sta tako Gaza kot Zahodni breg »konstitutivni entiteti palestinske države«, zato na nedolžne Palestince v Gazi in njihove humanitarne potrebe ne bodo pozabili. Livnijeva je pojasnila, da bo Izrael z razglasitvijo za sovražno ozemlje Gazi prenehal dobavljati vse, kar presega osnovne humanitarne potrebe prebivalstva. Kot je še poudarila Livnijeva, se hkrati z izolacijo Hamasa v Gazi nadaljuje intenziven dialog z zmernim palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom, ki je po njenih besedah »največjega pomena«. »Upam, da bomo lahko dosegli skupne temelje. Ni pre-pro sto. Zap le te no je,« je ob tem še do -da la. S tem ko je izraelski varnostni kabinet območje Gaze včeraj razglasil za »sovražno ozemlje«, je odprl pot za uvedbo gospodarskih sankcij in povračilnih ukrepov zaradi raketiranja izraelskega ozemlja. Med drugim je odprl pot za najbolj skrajen ukrep - prekinitev dobave električne energije, vode in goriva območju Gaze, kar bi lahko imelo katastrofalne posledice za prebivalce, saj je Izrael za to območje skoraj edini dobavitelj. Iz ura da iz ra el ske ga pre mi e ra Ehuda Olmerta so medtem sporočili, da bodo proti Hamasovemu režimu uvedli »dodatne restrikcije, ki bodo zmanjšale transfer blaga na območje Gaze, goriva in elektrike, ter omejile gibanje ljudi«. Izraelska vlada je pod vse večjim pritiskom javnosti, naj z nevojaškimi ukrepi ustavi pogosto raketiranje z območja Gaze, saj se dosedanja politika letalskih napadov in kratkih vdorov ni ob-ne sla. Hamas je odločitev izraelskega varnostnega kabineta medtem že obsodil. Predstavnik Hamasa Favzi Barhum je odločitev Izraela obsodil kot »kolektivno kazen« in »napoved vojne«, drugi predstavnik Hamasa Sami Abu Zu- hri pa je zatrdil, da se bo gibanje »z novo agresijo in eskalacijo spopadlo z vsemi možnimi sredstvi«. Obenem je opozoril, da bo prekinitev dobave spodkopala prizadevanja za uspešno mirovno konferenco. Tudi Abas je odločitev Izraela danes obsodil in jo označil za »zatiralno«. »Ta zatiralna odločitev bo le še dodatno okrepila embargo, ki je bil vsiljen milijonu in pol ljudem na območju Gaze, povečala njihovo trpljenje in poglobila njihovo tragedijo,« so sporočili iz Aba-sovega urada. Včerajšnji pogovori med zunanjima ministricama so se sicer vrteli predvsem okrog bližnjevzhodne mirovne konference, ki naj bi na pobudo ZDA potekala novembra letos in glede katere se stališča med Izraelom in Palestinci v zadnjih dneh ponovno vse bolj razhajajo. Riceova je glede tega priznala, da še ni jasno, kdo se bo konference udeležil, saj niso še nikogar povabili. (STA) Abasovi pomočniki so zagrozili, da se palestinski predsednik konference ne bo udeležil, če bo Olmert še naprej zavračal sklenitev »daljnosežnega« sporazuma kot temelja končnega mirovnega dogovora. Olmert je namreč v nedeljo zmanjšal pričakovanja za večji preboj na konferenci, saj je dejal, da si strani prizadevata za sprejem skupne izjave, ne pa okvirnega dogovora. Kaže, da namerava predsednik Abas Riceovo na današnjem srečanju zaprositi, naj točnega datuma konference ne določa, dokler ne bo jasno, ali lahko on in premier Olmert dosežeta dogovor glede skupne izjave, v kateri bi zapisala skupne cilje konference. Riceova je novinarjem sicer že pred prihodom na Bližnji vzhod povedala, da želijo ZDA pripraviti »resno in vsebinsko« mednarodno konferenco, ki »mora vsebinsko podpreti dejavnosti in prizadevanja strani pri postavitvi temeljev za čimprejšnja pogajanja o oblikovanju palestinske države«. Namen njenega tokratnega potovanja pa je obe strani prepričati, naj gradita na momentu», ki ga je vzpostavila serija srečanj med Abasom in Olmer-tom. Ameriška državna sekretarka se je sinoči srečala še z izraelskim premierom Olmertom, dvodnevni obisk na Bližnjem vzhodu pa bo danes nadaljevala na palestinskih ozemljih, kjer se bo v Ramali pogovarjala s predsednikom Abasom in premierom Salamom Faja-dom. GS ZN: Nujne so multilateralne rešitve NEW YORK - Predsednik 62. zasedanja GS ZN, Makedonec Srgjan Ke-rim je v torek po uradnem začetku zasedanja dejal, da svetovni izzivi danes bolj kot kdajkoli prej zahtevajo multilateralne rešitve, ZN pa so primeren forum za dejanja. Med prednostnimi nalogami novega zasedanja Generalne skupščine je Kerim naštel boj proti segrevanju ozračja, razvojno pomoč, uresničevanje ciljev deklaracije tisočletja, boj proti terorizmu in reforme. EU pripravljena na sankcije proti Iranu LIZBONA - Evropska unija je pripravljena na nove sankcije proti Teheranu zaradi iranskega jedrskega programa, če bodo te potrebne, je izjavil predsedujoči Svetu Evropske unije, portugalski premier Jose Socrates. »Evropa je pripravljena storiti vse, kar je v njeni moči, da se pri tem vprašanju spoštuje mednarodno pravo. Zato bomo podprli vsakršne sankcije, če Iran ne bo spoštoval mednarodnega prava,« je dejal Socrates. Iran ima načrt za bombardiranje Izraela TEHERAN/JERUZALEM - Iran ima pripravljen načrt, po katerem bi z vojaškimi letali bombardiral Izrael, če bi judovska država napadla islamsko republiko. »Pripravili smo načrt, po katerem bi v primeru neumnosti tega režima iranski bombniki izvedli povračilni napad na izraelsko ozemlje,« je izjavil namestnik poveljnika iranskih letalskih sil Mohamed Ala-vi. Izrael je nato sporočil, da iranske grožnje jemlje zelo resno. V Afganistanu ofenziva proti talibanskim upornikom KABUL - Mednarodne mirovne sile pod poveljstvom zveze Nato (Isaf) so na jugu Afganistana začele veliko ofenzivo proti talibanskim upornikom. Cilj ofenzive je vnovična vzpostavitev zakonitih oblasti na območju doline Gerešk v pokrajini Hel-mand, kjer so se v zadnjih tednih okrepili spopadi s talibanskimi uporniki. Kot je še sporočil tiskovni predstavnik sil Isaf, major Charles Anthony, v operaciji sodeluje 2500 vojakov sil Isaf in afganistanske vojske. (STA) / ITALIJA Četrtek, 20. septembra 2007 13 politika - Danes razprava v senatu Usoda ustanove RAI nova preizkušnja za Prodija Politični sporazum med zmernimi silami Unije in t.i. radikalno levico RIM - Za Prodijevo vladno koalicijo bo danes v senatu morda spet naporen dan. Senatorji bodo namreč obravnavali nekatera pereča vprašanja javne radiotelevizijske ustanove RAI, o katerih imajo v vladni koaliciji precej različna stališča, da ne govorimo o razlikah med večino in opozicijo. Včeraj popoldne so vsekakor vodje senatnih skupin Unije dosegli spo ra zum za skup no sta liš če, ki bi moralo zaščititi Prodijevo vlado pred težavami. Tako imenovana radikalna levica zahteva, naj upravni svet RAI zamrzne vsa imenovanja vodilnih na radiu in televiziji in naj pred zapadlostjo mandata pripravi razvojni načrt za ustanovo. Potem ko so Levi demokrati in Marjetica v glavnem pristali na to zahtevo, je predsednik senatorjev SKP Giovanni Russo Spena izrazil prepričanje, da bo leva sredina, ki ima v senatu zelo krhko večino, prestala tu di to ovi ro. Stvar pa ne bo tako enostavna. Nacionalno zavezništvo je s predsednikom Gianfrancom Finijem izrazilo pripravljenost, da podpre stališča levih strank, če bodo slednja tako ali drugače spravila v težavo Prodija. Podobno misel je izrazil tudi Berlusco-nijev glasnik Paolo Bonaiuti, ki je prepričan, da bi morala opozicija izrabiti vse možnosti za povzročanje težav vladi. Tudi s podporo stališčem vladnih strank, ki ne soglašajo z usmeritvijo vlade. Ne glede na današnja dogajanja v senatu se ustanova RAI sooča s kar nekaj nerešenimi vozli. Z imenovanjem Fabiana Fabianija v upravni svet je zakladno ministrstvo sicer začasno re ši lo prob lem za ko ni te ga po slo -vanja tega organa, razvojni načrti RAI pa so še vedno zaviti v meglo. Osnovni vozel ostaja politično oziroma strankarsko pogojevanje radiotelevizijske ustanove. Walter Vel-troni, ki bo na oktobrskih primarnih volitvah skoraj gotovo izvoljen za prvega tajnika nove Demokratske stranke, predlaga razpustitev upravnega sveta, namesto njega naj bi RAI vodil en sam mene džer, ki ga bi ime no -val parlament. Predlog je med strankami naletel na različne odzive. Mnogi v desni in levi sredini so ga podprli, nekateri v obeh koalicijah pa odklonili z utemeljitvijo, da RAI ne more voditi tehnokrat, temveč pluralno sestavljen upravni svet. Prodijevo koalicijo čaka spet naporna preizkušnja v senatni skupščini kroma pojav grillo - Odzivi Ciampi: Politiko voditi v institucijah RIM - Pojav Beppe Grillo je še vedno v središču italijanske politične pozornosti. Potem ko je v torek predsednik republike Giorgio Napolitano opozoril, da je pavšalno črnenje politike kot take nevarno, se je včeraj oglasil njegov predhodnik Carlo Azeglio Ciampi. »Ni moj namen, da bi se vsebinsko opredeljeval,« je dejal. »Poudaril pa bi le, da je treba politiko voditi predvsem v demokratičnih ustanovah,« je poudaril. Sicer pa se je ob Grillove nastope včeraj kritično obregnil tudi direktor televizijskih poročil TG2 Mauro Mazza. V komentarju, objavljenem med opoldanskimi poročili, se je vprašal: »Kaj bi se zgodilo, če bi nekega jutra kak norec, potem ko je poslušal napade proti temu ali onemu, sprožil strel?«. Mazza velja za pristaša Nacionalnega zaveznika. Zato je bil po vsej verjetnosti presenečen, ko je njegov nastop negativno ocenil voditelj te Carlo Azeglio Ciampi stranke Gianfranco Fini. »Mislim, da je Mazza nekoliko pretiraval. Živimo v državi, v kateri velja svoboda izražanja. Ne smemo delati takšnih tveganih primerjav,« je dejal. Mazzov komentar so kritizirali tudi drugi politični predstavniki, zlasti iz levosredinskih vrst, med temi poslanca Zelenih Paolo Cento in SKP Salvatore Cannavo. Sam Grillo pa ni repliciral. Namesto njega so se v ko-mikovem blogu oglasili številni njegovi privrženci in mu izrazili podporo. damiano Reforma odpravnin je uspela RIM - V prvih šestih mesecih letos se je kakih 900 tisoč odvisnih delavcev zasebnega sektorja odločilo, da svoje odpravnine vloži v pokojninske sklade. S tem se je število delavcev, ki plačuje dopolnilno pokojninsko zavarovanje, povečalo za 50% in doseglo 2,7 milijona. Tako izhaja iz poročila, ki ga je včeraj podal predsednik komisije za nadzorovanje pokojninskih skladov Luigi Scimia. Minister za delo Cesare Damiano je zelo pozitivno ocenil objavljeni podatek. »Reforma odpravnin je povsem uspela,« je dejal. »Prepričan sem, da bomo do konca leta dosegli cilj, ki smo si ga zadali, in sicer, da bo najmanj 40% delavcev plačevalo dopolnilno pokojninsko zavarovanje,« je pristavil. Damiano pa se je ob tem napadel načrt ministra za reforme Luigija Nicolaisa, po katerem naj bi spodbujali odhod starejših javnih uslužbencev v pokoj, za vsake tri upokojene uslužbence pa bi vzeli v službo le enega. »Ta načrt ni v skladu s pokojninsko reformo, s katero smo zvišali starost za upokojitev,« je menil. Tožilec predlaga arhiviranje obtožnice proti Viscu RIM - Rimski javni tožilec Giovanni Ferrara je predlagal, naj se arhivira obtožba proti gospodarskemu podmini-stru Vincenzu Viscu, po kateri naj bi lansko poletje izvajal pritisk na bivšega poveljnika finančnih stražnikov Roberta Specialeja, naj premesti visoke častnike, ki so v Milanu preiskovali okrog zadeve BNL-Unipol. Ferrara meni, da v zadevnem dopisovanju med Fiscom in Specialejem in sploh v vsem dokaznem gradivu, ki je bilo priloženo obtožnici, ni elementov, ki bi utemeljevali obtožbo. »Viscovo obnašanje je bilo nelegitimno, vendar ne kaznivo,« je pojasnil. Zadeva je prišla na dan letošnjega junija, ko je Visco zahteval in naposled dosegel Specialejevo zamenjavo na vrhu finančnih stražnikov. Med polemiko, ki je tedaj nastala, je Visco celo ponudil svoj odstop. Moody's italijanski pošti potrdil rating Aa2 RIM - Motnje na mednarodnih finančnih trgih niso škodile podjetju Poste Italiane, kateremu je največja mednarodna agencija za ocenjevanje kreditnega tveganja Moody's potrdila rating Aa2 s stabilnimi izgledi. Ta ocena je sicer najvišja, ki jo je ameriška agencija podelila italijanskim družbam in bankam. Kot so poudarili na poštni upravi, potrjuje Moddy'sova ocena trdnost poštne družbe oziroma skupine, ki je navzoča v prav vseh italijanskih občinah. V skoraj tretjini občin (30%) je pošta edini ponudnik finančnih storitev za skupnost, medtem ko je v drugih 30 odstotkih občin ponudnik skupaj z eno samo bančno agencijo. Moo-dy's v svoji analizi izpostavlja tudi finančno zanesljivost podjetja, ki jo omogočajo dobički iz dejavnosti poštne banke in poštnega prometa. Prepovedan lov modroplavutega tuna BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj v Bruslju sprejela prepoved ribolova modroplavutega tuna iz vzhodnega Atlantika in Sredozemskega morja do konca leta. Razlog za ta ukrep je prekomeren ribolov in vse manjše jate te ribe. Sicer pa je bila letna kvota 16,779 ton izlova te ribe v letu 2007 že do-sežena.Prepoved bo prizadela predvsem Ciper, Grčijo, Malto, Portugalsko in Španijo. Italija in Francija sta na drugi strani lov modroplavutega tuna zaključili že julija oz. avgusta. Kot je dejal evropski komisar za ribištvo Joe Borg, so težave tako s prekomernim izlovom tun, ki že ogroža obstoj vrste, kot tudi s kvotami oz. enakostjo držav. »Vendar kot je naša dolžnost, bomo v komisiji storili vse, da se bomo s temi nujnimi vprašanji spoprijeli takoj,« je dejal. mafija - Aretirali Giuseppa Liparija Za zapahi Provenzanov slamnati mož in upravnik PALERMO - Policija je včeraj aretirala 72-letnega Giuseppa Liparija, ki velja za svetovalca mafijskega kolovodja Bernarda Provenzana ter za upravitelja imovin Corleonča-nov. Obtožen je združevanja v mafijske namena. Pod drobnogledom preiskovalcev, ki so izvedli aretacijo, je tudi funkcionarka sicilske deželne uprave Maria Concetta Caldara, bivša pravna svetovalka nekdanjega ministra za dežele Enrica La Loggie. Lipari je bil v preteklosti že obsojen zaradi mafije in je v zaporu odsedel 11 let. Na prostosti je zdaj bil dobro leto. Preiskovalci, ki jih vodi javni tožilec Giuseppe Pignatone, so odkrili, da je Lipari vpleten v obsežne ilegalne posle. Kaže, da je bil nekakšen posrednik med javnimi upravami in podjetji pod mafijsko kon-tro lo, po leg te ga naj bi tu di skrbel za stike med Provenzanom in nekaterimi politiki. Nekoč je isto delal za domnevnega poglavarja Cose Nos- Giuseppe Lipari tre Totoja Riino. Lipari je poleg tega Provenzanov slamnati mož, zaradi česar so preiskovalci ob včerajšnji aretaciji zasegli vrsto nepremičnin v skupni vrednosti okrog 3 milijonov evrov. Kot rečeno, je v zadevo vpletena tudi nekdanja svetovalka ministra La Loggie Maria Concetta Caldara. Ženska je solastnica terena, ki ga je Lipari v zadnjih časih skušal prodati, da bi unovčil del premoženja Cor le onča nov. neapelj - Utekočinjenje njegove krvi naj bi bilo dobro znamenje Tudi tokrat je sv. Gennaro • I • I • v • • v ■ v ponovil svoj običajni cudez NEAPELJ - Sveti Gennaro tudi tokrat ni zatajil. Kot vsako leto tega dne, se je včeraj njegova kri, shranjena v stekleni fioli, utekočinila. Čudež je ozna nil ne a pelj ski kar di nal Cres -cenzio Seppe pred polno baziliko vernikov. Seppe je dejal, da gre za »čudež no zna me nje, prek ka te re ga Go -spod potrjuje svojo bližino tej naši ljubljeni zemlji«. Dogodek so Nea-peljčani pozdravili z ognjemetom. Sv. Gennaro je mučenik iz 4. stoletja. Obglavljen je bil zaradi svoje vere. Domnevno njegovo kri hranijo v neapeljski baziliki v dveh steklenih fi-olah. Navadno je v trden stanju, dvakrat na leto - 19. septembra ob godu svetnika in prvo soboto v maju - pa se utekočini. Neapeljčani imajo to za dobro znamenje za mesto in svet. Če kri ostane suha, potem je to po njihovem znak, da se bo zgodila nesreča. Tako naj bi se zgodilo leta 1572, ko je kuga pomorila 40 tisoč ljudi, ali leta 1980, ko je potres prizadel južno Italijo. Kardinal Sepe med množico vernikov ansa 1 4 Četrtek, 20. septembra 2007 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it štandrež - Zaključil se je sanacijski poseg deželne civilne zaščite Soča spet po svoji strugi, vendar pod utrjenim bregom Kot so predvidevali načrtovalci, se je v torek poplavni val razcepil v dva rokava gorica - Občina Opozicija na udaru »Med desno sredino in nami, levo sredino, je velika rezlika v politični kulturi in pristopu do uprave,« je včeraj izjavil občinski svetnik SSk Božidar Tabaj. Pritrdil mu je svetnik Foruma Marko Marinčič in utemeljil, da se ta razlika kaže tudi v zahtevi, da naj se koordinatorji komisij goriškega občinskega sveta in njihovi namestniki imenujejo na podlagi kompetenc. Poleg Tabaja in Marinčiča so takšno stališče zagovarjali še svetniki opozicije Andrea Bellavite, Erminio Tuzzi, Bernardo De Santis, Donatella De Gi-roncoli in Livio Bianchini, ki se jim je pridružil Ottavio Romano iz SKP. Povedali so, da bodo preprečili imenovanje koordinatorjev komisij, če desna sredina ne bo privolila v spremembo pristopa, saj se ravna »po nesprejemljivem navodilu načelnika Forza Italia Gaetana Valentija, ki je dejal, da bodo z dodeljevanjem vodilnih mest v komisijah nagrajevali s čini svoje generale in polkovnike«. »Takšen pristop pomeni udarec in ošibitev za institucionalne organe, saj jih obravnavajo kot zasebno kadrovsko šolo,« je zatrdil Marinčič, medtem ko je Tabaj zagovarjal, da bi morala večina dodeliti vsa mesta koordinatorjev opoziciji, zato da bi komisije učinkovito opravljale svojo vlogo opore in nadzora občinskega sveta nad delom uprave. Ker ima opozicija možnost, da prepreči sklepčnost komisij, je večina sedaj bolj oprezna. Na sinočnji seji komisije za statut je namreč sprejela predlog opozicije o odložitvi imenovanja koordinatorja in njegovega namestnika, član desne sredine Leonardo Zappaia pa je celo izjavil, da bi bilo primerno, ko bi namestniki vseh koordinatorjev izhajali iz ieve sredine. Ob koncu je padei predlog, da bi komisijo za statut vodila koordinator Carlo Carruba iz večine in vicekoordinator Aleš Waltritsch iz opozicije. »Prekinili smo sejo, zato da se o takšnem predlogu izrečejo vse komponente ieve sredine,« je povedal Waltritsch. (ide) Soča spet v svoji strugi pod Štandrežem (levo); utrjeni breg pred torkovim povišanjem vodostaja (desno) bumbaca Soča ponovno teče po svoji strugi pod Štandrežem, kjer se je pravkar zaključil sanacijski poseg, s katerim je deželna civilna zaščita utrdila levi breg reke. »Kot smo predvidevali pri načrtovanju posega, reka po novem teče po dveh rokavih; po kanalu, ki smo ga izkopali ob desnem bregu, in po glavni strugi pod Štandrežem, kjer smo utrdili krhko pobočje z jeklenimi vrvmi, ob tem pa tudi zgradili pregrado iz jeklenih mrež, napolnjenih s kamenjem,« je včeraj pojasnil načrtovalec sanacijskega posega in direktor delovišča Andrea Qualli, sicer inženir deželnega sedeža civilne zaščite v Palmanovi. Po njegovih besedah se je ob manjšem poplavnem valu, ki je v torek pozno popoldne dosegel Gorico, voda porazdelila med obema rokavoma, podobno pa naj bi se dogajalo tudi v jesenskih in zimskih mesecih, ko naj bi bil pretok še občuteno višji kot v teh dneh. Po silovitih neurjih na Tolminskem, Cerkljanskem in Idrijskem se je po Qualli-jevih navedbah v torek pretok Soče v Gorici v nekaj urah dvignil s 15 na 410 ku- bičnih metrov vode na sekundo, kar je vsekakor precej manj od 1.500-2.000 kubičnih metrov na sekundo, ki jih beležimo ob jesenskih in pomladanskih poplavnih valih. Na izpodjedanje soškega brega in na nevarnost, da bi se zrušila makadamska cesta za v štandreško industrijsko cono, je v začetku leta 2005 opozoril predsednik štandreškega rajonskega sveta Marjan Brescia, ki je pozval deželnega svetnika Mirka Špacapana, naj poseže pri pristojnih deželnih organih. Deželni svetnik Slovenske skupnosti je kmalu zatem organiziral tehnični ogled s funkcionarji civilne zaščite, ki so se na lastne oči prepričali o nevarnem izpodjedanju brega in zatem pripravili okvirni načrt posega. Maja istega leta je deželni odbor odobril plan nujnih posegov za ponovno vzpostavitev varnosti v krajih, ki so utrpeli posebno škodo med poplavami novembra leta 2002, pri tem pa je tudi štandreški primer dobil svojo postavko v višini 400.000 evrov. Špacapan je vseskozi sledil zadevi, ki se je iz birokratske plati izkazala dokaj zapletena, saj so finančne postavke izhajale iz državnih blagajn. Poleg tega sta se po navedbah stranke Slovenske skupnosti »deželna in občinska uprava obotavljali s pričetkom del; prva, ker je imela že veliko odprtih gradbišč, druga pa, ker je poseg pri Štan-drežu po zahtevnosti presegal sposobnosti krajevne uprave.« Sanacijski poseg se je pričel konec decembra lanskega leta, nato pa so morali spomladi dela prekiniti zaradi nepričakovano visokega vodostaja. Utrjevanje brega se je nadaljevalo avgusta, v prvih septembrskih dneh pa se je poseg, vreden 300.000 evrov, zaključil. Skupno j e podjetje Edilfognature iz Gradišča v okviru posega iz struge odneslo 30.000 kubičnih metrov gramoza. Na podlagi deželnega dekreta št. 0113 iz 24. aprila 2005 je moralo podjetje za vsak kubični meter odpeljanega gramoza plačati 3,33 evrov, po izkopu in plačilu pristojbine pa je s prodom, ki ima na tržišču visoko vrednost, lahko razpolagalo, kot je hotelo. (dr) ZSKD, drevi posvet Nocoj se bo sestal pokrajinski svet Zveze slovenskih kulturnih društev. Srečanje bo potekalo v predavalnici KBCentra v Gorici, namenjeno pa je vodilnim trojkam vseh včlanjenih kulturnih društev in seveda pokrajinskemu vodstvu. Čas za posvet je primeren, saj smo na samem začetku delovne sezone 2007-2008, ki bo vsaj tako, če ne celo več, posejana z vrsto prireditev, pobud in ustvarjalnosti. Na dnevnem redu pa ni razprave o prireditvah, temveč soočanje z osnovnimi postavkami, vzgibi, izhodišči in učinki kulturnih dejavnosti, z metodami dela, obveščanja in zaobjemanja čim širšega kroga ljudi. O posegih in razpravi bomo poročali v naslednjih dneh. (ra) 500.000 za slovenske šole Pokrajinski odbor je med včerajšnjim zasedanjem odobril preliminarni načrt, ki predvideva prilagoditev novim zakonskim predpisom zasilnih izhodov in mreže hidrantov slovenskega višješolskega središča v ulici Puccini v Gorici. Poseg je vreden 500.000 evrov, predvideva pa tudi namestitev sistema za obveščanje o nevarnosti. Kolesar podrl redarko Kolesar je včeraj dopoldne podrl re-darko, ki je urejala promet med mimohodom delavcev tovarne Ineos po mestnih ulicah. Do nesreče je prišlo pred barom »La Gisella«, sicer pa zgleda, da kolesar naj ne bi upošteval navodil redarke, ki je prepovedala prehod avtomobilov, da bi delavci lahko prečkali cesto. Lažje poškodovano redarko so prepeljali v tržiško bolnišnico, kjer so ji nudili prvo pomoč. Atletika včeraj, danes, jutri »Atletika včeraj, danes, jutri« je naslov posveta, ki ga danes ob 18.30 v pokrajinski sejni dvorani na goriškem korzu prirejajo klubi Panathlon, Rotary in Lions iz Gorice. Spregovorili bodo olimpijski prvak iz Rima Livio Berru-ti, udeleženec olimpijskih iger v Tokiu Giorgio Mazza in svetovni prvak v tro-skoku Paolo Camossi. V Doberdobu o internetu Občina Doberdob prireja v sodelovanju z vsedržavnim združenjem italijanskih občin ANCI in s podjetjem Nettare informativno srečanje o in-ternetnih povezavah, ki nosi naslov V tvojo hišo in podjetje brez žičnega omrežja in najemnine Telecom. Srečanje bo drevi ob 20.30 na sedežu kulturnega društva Jezero v Doberdobu. nova gorica - Na pogovore o megazabavišču je prišla Jan Jones iz družbe Harrah's Pozornost na višku Veliko pričakovanje vlada za izid današnjega srečanja novogoriškega župana Mirka Brulca s podpredsednico ameriške družbe Harrah's Entertainment Jan Jones, sicer nekdanjo županjo Las Vegasa, ki prihaja v Novo Gorico ravno v času, ko se je na načrtovano megazabavišče vsul plaz pomislekov in neodobravanja. Jan Jones seje sinoči sestala z upravo HIT-a, ki so jo nadzorniki igralniške družbe v ponedeljek pooblastili za nadaljevanje pogajanj. Spet se bo sestala tudi s severnoprimorskimi župani, a jim konkretne lokacije kljub julijskim obljubam še ne bo mogla razkriti. »Lokacija žal še ni določena, tako da tudi konkretnih idejnih rešitev umestitve v prostor ne bo mogoče predstaviti,« je včeraj dejal predsednik HIT-ove uprave Niko Trošt.Jonesova se je v Sloveniji mudila konec julija, ko je županom obljubila, da jim bo konkretnejše informacije o 750 milijonov evrov vrednem turistično-zabaviščnem centru, ki ga načrtujeta družbi HIT in Harrah's, ponudila ob naslednjem obisku. Če bi se poleti vsaj načelno odločili za lokacijo, potem sta HIT in Harrah's nameravala lokalnim skupnos- tim predstaviti idejne rešitve umestitve projekta v prostor. »Mislim, da bodo predstavljene določne rešitve kot primeri dobrih praks Harrah'sa. Lepše bi seveda bilo, da bi na konkretnem teritoriju umestili projekt v prostor, žal pa to ni možno,« je potrdil Trošt, o pogovorih z Jonesovo pa so pri HIT-u še dodali, da ne gre za pogajanja, temveč za pregled stanja in določitev naslednjih korakov pri projektu. Danes se bo Jonesova sestala s predstavniki gospodarske zbornice za severno Primorsko in Goriškega društva za kakovost bivanja, ki nasprotuje širitvi igralništva, ter z Brulcem; z ostalimi severnoprimorskimi župani se bo srečala jutri na Dobrovem. Kot navajajo v Harrah'su, se želijo v okviru tokratnega obiska kar najbolje seznaniti z željami, vprašanji, predlogi, pomisleki in dilemami družbe HIT, lokalnih skupnosti in gospodarstva ter v konstruktivnih pogovorih poiskati prave rešitve. Na izid pogovorov z Jonesovo so v prvi vrsti pozorni krajevni upravitelji. Novogo-riški mestni svet je sicer na torkovi izredni seji izglasoval podporo projektu megazaba-višča, a le, če bodo zaščiteni kapitalski delež lokalnih skupnosti v HIT-u ter interesi občanov in zaposlenih v HIT-u. Stališče lokalne skupnosti se praktično ujema s stališči HIT-a, so sklepe torkove seje mestnega sveta komentirali v igralniški družbi. »Razen študije, ki je povezana s samo lokacijo in jo je pred dokončno izbiro nemogoče predstaviti, imamo vse najpomembnejše študije na mizi in se sedaj lahko pogovarjamo na podlagi argumentov. To se je v mestnem svetu tudi zgodilo,« so poudarili. »Veseli smo, da smo razčistili nesporazum glede vsebine projekta, saj je postalo veliko bolj jasno, da to ne bo le nova igralnica, ker te HIT pred vrati svojih centrov v Novi Gorici ne potrebuje in v takšen projekt gotovo ne bo investiral, ampak bo predvsem evropsko turistično letovišče, ki bo privabljalo goste na daljši oddih v Goriško regijo in Slovenijo,« so dodali. Na nadaljnji potek pogajanj so seveda pozorni politiki. V torek je stališče zavzela poslanska skupina Nove Slovenije, ki izjavlja, da je odločno proti megazabavišču in da je takšnega mnenja tudi predsednik stranke in finančni minister Andrej Bajuk. V stranki ugotavljajo, da je negativnih dejavnikov, ki spremljajo igralništvo, preveč. Med najhujšimi je odvisnost od iger na srečo, ki povzroča propad družine, pa tudi prihod tuje delovne sile in morebitni propad družbe HIT. Pozornost je na višku tudi čez mejo, v Gorici. Na vsak premik ali potezo so občutljivi pri goriški občini, od koder so poslali funkcionarko spremljat torkovo sejo novogoriškega mestnega sveta. Pozorni pa so tudi goriški trgovci; v njihovem imenu Gian-luca Madriz pravi, da so projektu načelno naklonjeni, če bo pomenil razvojno priložnost za gospodarstvo vse Goriške. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 20. septembra 2007 15 doberdob - Pred jutrišnjim odprtjem sprejemnega centra zadruga Rogos predstavlja svoje načrte Gradino bodo vključili v mrežo parkov in rezervatov Ob delavnicah okoljske vzgoje bodo razvijali raziskovalne projekte v sodelovanju s Tržaško in z Videmsko univerzo Prirejali bodo delavnice okoljske vzgoje, predavanja in kulturne dogodke, navezali bodo stike z drugimi naravnimi rezervati in parki, nenazadnje pa bodo vodili in razvijali raziskovalne projekte v sodelovanju s Tržaško in z Videmsko univerzo. Zadruga Rogos, nov upravitelj sprejemnega centra Gradina v Doberdobu, je pred jutrišnjim ponovnim odprtjem strukture včeraj predstavila svoje ambiciozne načrte. Po besedah podpredsednice zadruge Ane Černic bodo posebno pozornost namenili mladim, tako da bodo poleg vodenih ogledov rezervata Doberdobske-ga in Prelosnega jezera prirejali razne delavnice. »Zgibanke o okoljski vzgoji smo že poslali vsem šolam Furlanije-Julijske krajine in šolam z italijanskim učnim jezikom v Sloveniji, v kratkem pa jih bomo posredovali še slovenskim šolskim zavodom na Koroškem,« je povedala Černičeva in razložila, da bodo med drugim udeleženci delavnic spoznavali, kako se izdelujejo kamniti predmeti ali kako nastajajo fosili. »Prizadevali si bomo, da bi Gradina zaživela tudi kot raziskovalno središče, zato pa bomo vzpostavili stike z Videmsko in s Tržaško univerzo,« je pojasnila Černičeva. Po njenih besedah nameravajo sodelovati tudi z drugimi deželnimi rezervati, z ustanovami, kot sta botanični vrt Carsiana in muzej Miramar-skega gradu, nenazadnje pa tudi z gostilno De-vetak, s parkom Alture di Polazzo in sploh z vsemi, ki na goriškem Krasu nudijo prenočišče turistom in obiskovalcem. Ob tem je podpredsednica pojasnila, da so zadrugo Rogos ustanovili oktobra leta 2006, sestavlja pa jo pet članov. Ob Černičevi so še predsednik Igor Cernetti, Aila Quadracci, Albano Marusic in Claudio Canton. »Bistveno se nam je zdelo, da so v zadrugi domačini, obenem pa strokovno podkovani naravoslovci. Ob tem smo pomislili, da bi bilo primerno imeti tudi člana iz Tržiškega, saj se rezervat nahaja v doberdobski, tržiški in ronški občini,« je povedala Černičeva in pojasnila, da bo v zadrugi zadolžena za stike z mediji in za prevajanje. Cernetti bo odgovren za okrepčevalnico in prenočišča, Quadraccijeva bo skrbela za okoljsko vzgojo in za stike z raziskovalnimi institucijami, Marusicu bo poverjen nadzor vse varnostnih naprav, Canton pa bo vzdrževal pešpoti. Jutrišnje slovesno odprtje bo ob 18.30. Spregovorila bosta doberdobski župan Paolo Visintin in podpredsednica zadruge Rogos Ana Černic, nato pa bosta za glasbeno popestritev poskrbela flavtistka Doris Kodelja in kitarist David Šuligoj iz Nove Gorice. Svojo prisotnost na slovesnosti, na kateri bodo dobrodošli vsi domačini in ljubitelji kraškega sveta nasploh, sta napovedala pokrajinska odbornika Mara Černic in Marko Marinčič. (dr) Zgoraj Ana Černic, desno včerajšnja predstavitev muzeja v prostorih sprejemnega centra na Krasu altran doberdob - Župan Paolo Vizintin Za rezervat hoče enako dostojanstvo »Prizadevali si bomo, da bomo zagotovili finančna sredstva za uspešno upravljanje sprejemnega centra Gradina, sicer pa upam, da bodo rezervatu Doberdobskega in Prelosnega jezera priznali enakovredno dostojanstvo.« Tako je včeraj poudaril doberdobski župan Paolo Vizintin na predstavitvi dejavnosti in projektov zadruge Rogos. Po besedah župana so bili med pripravami za ponovno odprtje centra Gradina funkcionarji pristojne deželne direkcije izredno dovzetni za potrebe doberdobskega rezervata, zato pa pričakuje, da bodo podobno pozornost potrdili tudi deželni upravitelji. »Pred kratkim smo za upravljanje rezervata prejeli od dežele prispevek 24.000 evrov, sicer pa druge strukture prejemajo na leto tudi po 300.000 evrov,« je povedal Vizintin in ob tem pojasnil, da so pred kratkim odobrili dokončni načrt za ureditev kuhinje v spodnjih prostorih centra Gradina. V prihodnjih dneh bodo na doberdob-skem županstvu opravili dražbo in do- Paolo Vizintin altran ločili podjetje, ki bo opravilo približno 130.000 evrov vreden poseg. Doberdobski županje razložil, da je v pripravi več načrtov za ovrednotenje kraškega teritorija. »Osnutek projekta o ureditvi 60 kilometrov kolesarskih poti po Krasu smo že posredovali pristojnim pokrajinskim in deželnim uradom,« je razložil Vizintin in menil, da so izgledi za odobritev in realizacijo tega projekta, ki med drugim predvideva tudi čezmejno povezavo kolesarskih poti, dobri. (dr) tržič - Stiska odpuščenih iz tovarne Ineos Pritiskajo na deželo in zahtevajo ministra »Pravilno in transparentno vodenje načrta za obravnavo odvečnega osebja s strani dežele FJK je bila ena od zahtev, ki smo jih postavili ob zaključku protesta na strehi silosa tovarne. Ineos ostaja v središču pozornosti, vendar stvari ne tečejo, kot smo pričakovali. Če do srede oktobra ne bo novosti v zvezi z načrtom za obravnavo odvečnega osebja in glede obljubljenega srečanja z ministrom Bersanijem, se bomo lotili novih protestnih akcij, ki bodo še bolj odmevne od dosedanjih.« Delavci tr-žiške tovarne Ineos, ki so v dopolnilni blagajni od 21. avgusta, ne popuščajo in preko svojega enotnega sindikalnega predstavništva opozarjajo, da se bo njihov protest nadaljeval, dokler ne bo znan novi lastnik tržiškega industrijskega obrata in dokler ne bo zagotovljena nova zaposlitev vsem delavcem, ki so bili ob delovno mesto. »Družba Ineos v sodelovanju z Zvezo industrijcev je pripravila seznam s podatki o odpuščenih delavcih in ga je poslala raznim podjetjem in tovarnam. Trije delavci so nato iz potrebe sprejeli ponudbe in se zaposlili drugje, vendar je takšno početje družbe Ineos protizakonito,« opozarjajo člani enotnega sindikalnega predstavništva in nadaljujejo: »Načrt za obravnavo odvečnega osebja mora upravljati dežela, ne pa družba Ineos, ki se izgovarja, da želi najti novo zaposlitev odpuščenim delavcem, vendar pri tem jim ne zagotavlja iste dohodkovne ravni.« Ob tem predstavniki delavcev napovedujejo, da bodo še naprej nadzorovali vhod v Inesov obrat v Tržiču, za prihodnje tedne pa obljubljajo nove oblike protesta. Načrt za obravnavo odvečnega osebja bo na dnevnem redu srečanja, ki bo prihodnji torek potekal v pokrajinski palači v Gorici in od katerega si delavci pričakujejo pozitiven premik. gorica - ASCOM jamlje - V športno-kulturnem središču društva Kremenjak namestili koša jogor Sedaj lahko igrajo košarko o nOčnem Hrupu Čakajo še na zeleno luč za ponovno odprtje notranjih prostorov doma, kjer so obnovili električno omrežje Upravitelji javnih lokalov bodo posredovali občini načrt za zajezitev nočnega hrupa, potem ko je uprava že napovedala odlok za zaprtje lokalov ob enih ponoči. Do tega dogovora je včeraj prišlo na sedežu ASCOM, kjer sta se s trgovci in gostinci sestala župan Et-tore Romoli in odbornik Fabio Gentile. Pričakovanja trgovskega sektora je navedel predsednik ASCOM Pio Triaini, ki je dejal, da zgodnje zapiranje lokalov ni rešitev. Po izmenjavi mnenj in predlogov so se dogovorili, da po poulični prireditvi Okusi na meji, ki bo poživila Gorico med 28. in 30. septembrom, bodo upravitelji javnih lokalov predstavili načrt z ukrepi, ki bodo upoštevali zahteve lokalov in zaradi hrupa razdraženih Goričanov. Če bodo sprejemljivi, jih bo občina osvojila, je izjavil župan. Med drugim soglašajo, da bi nadzor nad nočnim hrupom na najbolj problematičnih ulicah (korzo, Diaz, Garibaldiin Ascoli) redno izvajala agencija ARPA. Namestitev košev je zahtevala kar nekaj spretnosti bumbaca V športno-kulturnem središču društva Kremenjak v Ja-mljah stojita od prejšnje sobote košarkarska koša, domačini pa že razmišljajo, kako bodo namestili še droga in mrežo za igranje odbojke. Postavitev košev in košarkarskih tabel ni bila nikakor enostavna zadeva, saj je bilo potrebne kar nekaj spretnosti. Tabli so domačini najprej dvignili na kmečki voz, nato pa so ju z vijaki pritrdili na jekleni strukturi. Nazadnje so poskrbeli še za pritrditev košev, ki so ju preizkusili z žogami. Z novo pridobitvijo zadobiva jameljsko športno igrišče svojo končno podobo, na katero so vaški otroci, fantje in dekleta nestrpno čakali. Igrišču manjkajo le še odbojkarska mreža, za katero bodo kot rečeno poskrbeli v kratkem, in črte, ki j ih bodo prav tako čim prej začrtali. Poleg igrišča bodo Jameljci v kratkem lahko računali tudi na ureditev notranjih prostorov kulturnega središča, ki je bilo v zadnjih mesecih zaprto. Na začetku poletja so namreč ugotovili, daje bilo potrebno opraviti nekaj vzdrževalnih del na električni napeljavi, zaradi tega so morali strukturo začasno zapreti. Poverjeno podjetje je med junijem in avgustom izvedlo potrebni vzdrževalni poseg, pred koncem prihodnjega tedna pa bi si moral prenovljeno električno omrežje ogledati pristojni tehnik, ki bo nato prižgal zeleno luč za ponovno odprtje vaškega centra. Ob koncu septembra oz. v prvih dneh oktobra bodo lahko v jameljskem središču spet zaživele kulturne in družabne pobude ter glasbeni in plesni tečaji. 1 6 Četrtek, 20. septembra 2007 GORIŠKI PROSTOR / podgora - V nedeljo v priredbi društva Andrej Paglavec Po »Zmagu« bodo poimenovali dvorano društvenega sedeža Pred dvajsetimi leti, septembra 1987, je društvo Andrej Paglavec dobilo sedež, Podgora pa novo središče kulturnega in družabnega življenja. Na slovesnosti ob odprtju je tedanji predsednik društva Stanko Kuštrin poudaril, da »prvič v zgodovini je za kulturno, prosvetno in športno dejavnost v našem kraju na razpolago primeren prostor«. Kulturno delovanje je spet oživelo po drugi svetovni vojni, enega od vrhuncev je imelo v akciji za postavitev spomenika NOB leta 1975, sledila je raz-vejitev dejavnosti, sedež in novo prireditveno prizorišče pa so dočakali šele sredi 80. let. Bila je velika pridobitev za društvo, ki danes išče nove poti za dodatno ovrednotenje svoje vloge v Podgori in med Slovenci. Prva prireditev v novi sezoni bo v nedeljo, 23. septembra, z začetkom ob 10. uri. Dvajseto obletnico sedeža bodo obeležili s poimenovanjm društvene dvorane po narodnem heroju, Podgorcu Rastislavu Delpinu - Zmagu. V priredbi društva Andrej Paglavec in VZPI-ANPI ter v sodelovanju z ZSKD bodo program oblikovali govornika Aldo Rupel in Marco Puppini, moški pevski zbor in povezovalci; ker gre za praznično priložnost, bo sledila družabnost. Lik Podgorca, ki mu bodo posvetili dvorano društvenega sedeža, je podrobno osvetljen v enciklopediji narodnih herojev NOB. Rastislav Delpin - Zmago je bil rojen 2. septembra 1920 v Podgori; njegov oče Peter je bil zidar, mati pa je bila Eleonora Mikluž. Osnovno šolo je obiskoval v Podgori, nato še dve leti v Gorici. Izučil se je za trgovskega pomočnika. Pri devetnajstih letih so ga italijanske oblasti leta 1939 zaprle zaradi njegovih protifašističnih dejavnosti in v prid slovenske narodne skupnosti. Spomnimo naj, daje tedaj bila celotna Primorska pod Italijo. V Rimu je bil obsojen na eno leto zapora, nato je bil leta 1941 vpoklican v italijansko kraljevo vojsko, iz katere so ga kmalu odslovili zaradi težav s srcem. Za Osvobodilno fronto je začel delati leta 1942, ko je zbiral orožje in živila. Po razsu-lu italijanske vojske 8. septembra 1943 se je vključil v partizanske operativne enote. V17. Brigadi Simona Gregorčiča je oprav- ljal naloge najprej bataljonskega in nato brigadnega obveščevalca. Brigado je kasneje moral zapustiti zaradi bolezenskih težav in postal je vodja vosovcev - varnostno obveščevalna služba - v Brdih. V tej funkciji je izvedel vrsto diverzantskih akcij: napad na nemško vojaško kolono oktobra 1943 v Vipolžah, napad na fašistično stražo v podgorski tekstilni tovarni decembra istega leta, iz katere so diverzanti odnesli mnogo koristnega materiala, napad na železniško postajo v Mošu, napad s tremi tovariši na orožniško postajo v San Giovanni pri Manzanu, kjer je službovalo 23 karabinjerjev, ki jih je razorožil in odnesel ves koristen material, napad na glavno živilsko skladišče in mestno klavnico v Gorici, kjer je zaplenil tovornjak in odnesel nekaj ton živil, vpad v nemški štab v Vidmu, iz katerega je odnesel skice pomembnih vojaških objektov, vpadi v Buttriu, Čedadu in Gorici. Med akcijo je bil ranjen na Oslavju. Leta 1944 je rešil iz obkolitve štab VOS-a v Brdih. Tik pred koncem vojne je sodeloval v spopadu proti četniški enoti v Medani. Takoj po vojni - navaja enciklopedija narodnih herojev -je bil Zmago zaposlen v Trstu in Gorici v strukturah Notranje uprave. V zapletenih okoliščinah, ki so bile značilne za tisti čas, ko zahodni zavezniki niso bili več zavezniki, temveč so raje podpirali prejšnjo italijansko oblast in zapirali pripadnike Narodnoosvobodilne vojske, je rešil iz goriških zaporov majorja jugoslovanske Notranje uprave. Zaradi tega so ga anglo-ameriš-ke vojaške oblasti 6. novembra 1945 ujele in obsodile na pet let zapora. Po dveh letih in pol so ga izpustili. Odšel je čez mejo. V Italiji so ga nato zaradi medvojnih dejavnosti v odsotnosti obsodili na 120 let zapora. Nastanil je v Novi Gorici, kjer je živel kot invalidski upokojenec. Umrl je 26. decembra 1956 - imel je 36 let - v šempetrski bolnišnici s činom rezervnega poročnika. Pokopan je v solkanski grobnici. Prejel je naslednja odlikovanja: Red zasluge za narod II. stopnje, Red bratstva in enotnosti II. stopnje, Red za hrabrost in Medaljo za hrabrost. Za narodnega heroja je bil proglašen 5. septembra 1953. gorica-nova gorica - Na skupnem trgu Q Lekarne Rock za mir Na sobotnem koncertu bo nastopilo sedem bendov, med njimi tudi Šank Rock DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', ul. I Maggio 92, tel. 0481-790338. Sobota bo mednarodni dan miru. Na skupnem trgu pred severno goriško postajo bosta na ta dan od prvih popoldanskih ur dalje potekali kar dve pobudi s čezmejnim pridihom in z izrazitim poudarkom na miru. Na goriškem županstvu so včeraj predstavili eno od dveh mirovnih pobud. Gre za glasbeno prireditev Squarci di Pace - Odtenki miru, ki sodi v širši program pokrajinskega značaja Squarci Rock. Odkar poteka vsakoletni koncert na trgu obeh Goric, je dobil tudi ime GO Rock, ki letos nosi številko 3. Pobudo podpirajo domala vse javne uprave, od goriške občine do pokrajine, dežele FJK in mestne občine Nova Gorica. Druga pobuda je spominski shod združenja Concordia et Pax, ki bo potekal na istem prizorišču med 17.30 in 19. uro, v premoru koncerta. Pomen sobotnega nastopa rock bendov je najprej izpostavil občinski odbornik Stefano Ceretta, ki je poudaril, da bo tudi nova mestna uprava stala ob strani pobudam za združevanje mladine; podobne misli je izrekla pokrajinska odbornica Licia Morsolin. »Gre za že preverjen način druženja mladih, ki se iz leta v leto utrjuje,« je bil smisel besed, ki jih izrekel Silvano Buttignon, predstavnik koordinacije javnih uprav za mir CRELP. Fundacija Goriške hranilnice finančno podpira tovrstne pobudbe, je potrdil njen generalni direktor Giuseppe Bragaglia, ker se zaveda pomena in vloge, ki ju pri mladih imata glasba in vsakovrstno izražanje. Program koncerta, o katerem bomo še pisali, so predstavili organizatorji, in sicer Aleš Cej in Dario Trevisan za goriško združenje CSCI in Mitja Bernik, predstavnik slovenskega organizacijskega partnerja, zavoda Masovna, ki je povedal, da bo prihodnje leto pobuda Squarci Rock še bolj mednarodna, saj se bo vanjo vključila občina Kanal in morda še druge. Koncert sedmih bendov, za katerega bo vstop prost, se bo začel ob 14. uri. V popoldanskem delu bodo nastopile skupine Es-clusi, Annanonvuole in Eliseum. V večernem programu bodo ob 19. uri stopili na oder Tr-žičani Phoenix Ash, ob 20. uri bo zaigrala najbolj znana slovenska rock skupina Šank Rock, za njimi obetavni My Dark half, dolgo glasbeno parado pa bo zaključila skupina Rewind, ki uspešno igra hite Vasca Ros-sija. (aw) gorica - Občina ■ M • v* v Marincic: »Se zavedajo protislovja?« »Se zavedajo protislovja?« se sprašuje občinski svetnik opozicije Marko Marinčič, ko opozarja, da za sobotnim koncertom G O Rock 03 stoji ista mirovna organizacija, ki bo z avtobusom odpeljala mirovnike na pohod Perugia-Assisi, kateremu pa je goriška občina odklonila podporo. Marinčič se nanaša na besedni spopad med večino in opozicijo na ponedeljkovi seji občinskega sveta. Desna sredina je namreč z lastnimi glasovi zavrnila predlog leve sredine o pristopu občine k mirovnemu pohodu. »Izražam zadovoljstvo,« ironično pravi Marinčič, »daje občina pokrovitelj sobotne pobude deželne koordinacije javnih ustanov za mir, ki hkrati pristopa k pohodu Perugia-Assisi. To dokazuje, da je odklonilno stališče desne sredine ideološko.« »Nisem volk, ki se je pognal nad nedolžno jagnje,« je ravno tako z ironijo komentiral dogajanje med ponedeljkovo sejo načelnik Foruma Andrea Bel-lavite. Tedaj je jezno reagiral na provo-kacijo načelnika Forza Italia Gaetana Va-lentija, kije dejal, daje bil pohod Perugia-Assisi v preteklosti prizorišče nasilja in da mu teroristični krogi niso tuji. Na Bellavitejevo trditev, da je to groba laž, je Valenti pristavil, da je nekaj takšnega zasledil po televiziji. Bellavite se ogorčeno sprašuje, ali sodi površni vtis s televizije v resno razpravo, zanikal pa je, da namerava pravno postopati proti odborniku Fabiu Gentileju zaradi podtikanja o bajnih vsotah v zameno za sodelovanje pri pisanju deželnega zakona za mir. »Dobil sem natančno 600 odstotkov manj od tega, kar mi je odbornik pripisal,« je pojasnil Bellavite, ki mu je solidarnost zaradi Valentijevega početja izrazil tudi župan Ettore Romoli. (ide) ma Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 18.45 -20.30 - 22.15 »I Simpson - II film«. Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Sa-pori e dissapori«. Dvorana 3: 17.45 - 20.10 - 22.10 »La ragazza del lago«. CORSO Rdeča dvorana: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Shrek Terzo«. Modra dvorana: 17.45 »Il dolce e 1'amaro«; 20.00 - 20.20 »Io non sono qui«. Rumena dvorana: 17.45 - 20.00 -22.15 »Licenza di matrimonio«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 18.45 -20.30 - 22.20 »I Simpson - Il film«. Dvorana 2: 16.00 - 21.30 »I Simpson - Il film«; 18.00 »Premonition«. Dvorana 3: 17.00 - 20.00 - 22.00 »Shrek Terzo«. Dvorana 4: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Sa-pori e dissapori«. Dvorana 5: 18.00 - 20.15 - 22.15 »L'ultima legione«. H Šolske vesti NA INDUSTRIJSKEM TEHNIČNEM ZAVODU JURIJ VEGA v Gorici iščejo suplenta za poučevanje elektronike - natečajni razred A034; zainteresirani naj čim prej pokličejo na tel. 0481-530021 (tajništvo šole v ulici Puccini 14 v Gorici). URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča kandidate, da je bil na posameznih šolah objavljen 1. pas zavodskih lestvic. Kandidati, ki so v roku predstavili model B in niso prisotni v lestvicah na šolah, za katere so zaprosili, morajo v roku petih dni po objavi (do 19. t.m.), obvestiti šolo, na katero so naslovili prošnjo, in zaprositi za morebitne popravke. Urad za slovenske šole in tajništva šol so na razpolago za pojasnila. M Izleti PEVSKI ZBOR KD SKALA iz Gabrij prireja enodnevni izlet z avtobusom v Borovnico pri Ljubljani v nedeljo, 23. septembra, z odhodom ob 7.30 izpred društvenega sedeža. Okrog 10. ure se bo skupina pohodnikov v Peklu podala na krožno pešpot, medtem ko si bo druga skupina ogledala muzej v gradu Bistra in Borovnico. V popoldanskem času bo srečanje z domačimi pevci. Še so prosta mesta; cena znaša 30 evrov, informacije in prijave nudijo odborniki društva, posebej pa Branko Kuzmin (tel. 3923393117). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV organizira v nedeljo, 30. septembra, izlet v Škofjo Loko »Po poteh naših pesnikov in pisateljev - ogled Tavčarjeve domovine«. Za prijave in informacije pokličite na tržaški (040635626) oziroma goriški urad ZSKD (0481-531495). Ü3 Obvestila DRUŽBA ITALIJANSKIH POŠT sporoča, da s septembrom dalje velja zimski urnik poštnih uradov. Na korzu Verdi v Gorici je odprt od ponedeljka do sobote med 8.30 in 19. uro; z istim urnikom so od ponedeljka do petka odprti uradi v Krminu, Tržiču in Ron-kah, ki so na razpolago strankam tudi ob sobotah med 8.30 in 13. uro. Zimski urnik (8.30-13.45) velja tudi v Podgori, Koprivnem in Medeji. GODBA KRAS iz Doberdoba obvešča, da je v teku vpisovanje v glasbeno šolo za trobila, pihala in tolkala; informacije vsak dan od 19. ure dalje na tel. 338-6347012 (Luciano) ali 3356478072 (Robert) ter osebno ob ponedeljkih in četrtih ob 20.30 v glasbeni sobi v Doberdobu. KD BRIŠKI GRIČ priredi tečaj aerobike ob torkih in četrtkih med 19. in 20. uro; informacije tel. 388-8400814 (Andreja). KLEKLJARSKI ODSEK društva Jadro je začel novo letno dejavnost ob torkih med 15.30 in 18.30 na sedežu društva v Romjanu; vpisovanje in informacije na tel. 0481-776123. KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE vabi na redni občni zbor, ki bo v sredo, 26. septembra, v Kulturnem domu v Sovodnjah, v prvem sklicu ob 19.30, v drugem pa ob 20.30. MLADINSKI CENTER NOVA GORICA prireja za italijanske osnovnošolce in dijake brezplačni tečaj slovenskega jezika, ki se bo začel 2. oktobra in bo trajal 70 šolskih ur, dvakrat na teden po dve šolski uri v prostorih Mladinskega centra Nova Gorica; prijave do 28. septembra preko elektronske pošte info@mc-ng.org ali na tel. 0038653333020. MLADINSKI ODSEK KD SOVODNJE prireja začetni tečaj plesa za mlade. Prvo srečanje bo v četrtek, 20. septembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah. Za informacije tel. št. 328-2580904 (Maja). OBČINA DOBERDOB in družba Nettare prinašata v hiše in podjetja medmrežje brez žičnega omrežja in najemnine Telecom do 9 Mbps. Informativno srečanje bo v četrtek, 20. septembra, ob 20.30 na sedežu Kulturnega društva Jezero, Rimska ulica 24 v Doberdobu. ODDELEK BALETA SCVG EMIL KO-MEL deluje v baletni sobi Kulturnega doma v Gorici. Začetek dejavnosti -tečaj klasičnega in sodobnega baleta - bo 19. septembra; lekcije potekajo dvakrat tedensko, ob sredah in petkih, med 17. in 19. uro. Vpisujejo ves mesec september; podrobnejše informacije na SCGV Emil Komel (tel. 0481-532163) in v pisarni Kulturnega doma (tel. 0481-33288). ODRAŠČAJMO Z GLASBO je projekt kulturnega društva Oton Zupančič iz Štandreža, ki dopolnjuje pevsko dejavnost otrok od 3. leta starosti. Srečanja se bodo pričela v sredo, 3. oktobra, in jih bosta vodili Tanja Gaeta in Sara Hoban. Informativno srečanje za starše bo v kulturnem domu Andreja Budala, ul. Montello 9 v Štan-drežu v sredo, 26. septembra, in v ponedeljek, 1. oktobra, ob 19.30. Informacije nudi Tanja Gaeta (tel. 3280309219 ali e-mail: tanjagaeta@libe-ro.it). PRI ŠZ OLYMPIA vpisujejo za gimplay (telovadba predšolskih otrok), športno ritmično gimnastiko, orodno telovadbo, odbojko, miniodbojko in športni ples; informacije do četrtka, 20. septembra, med 17. in 18.30 na uradu ŠZ Olympia (drevored 20. septembra 118) ali na tel. 335-5952551 (Damijana Češčut). V ponedeljek, 24. septembra se bodo pričeli treningi: ob 16. uri mlajša skupina ritmike in orodne telovabe, ob 17. uri starejša skupina ritmike in orodne telovadbe, ob 18. uri minivolley in športni ples skupina Senior; v torek, 2. oktobra, ob 15. uri telovadba predšolskih otrok, ob 17. uri športni ples skupina Mini, ob 18. uri športni ples skupina Junior. SOVODENJSKA SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI vabi člane in somišljenike na srečanje v ponedeljek, 24. septembra, v društvenih prostorih v Rupi ob 20.30. Dnevni red predvideva poročanje o delovanju v občinskem svetu ter novosti v zvezi z ustanavljanjem Demokratske stranke. TRADICIONALNI 50-URNI TEČAJ SLOVENŠČINE za odrasle prireja društvo Jadro na sedežu v Romjanu v začetku oktobra. Organizacijska seja bo v ponedeljek, 24. septembra, ob 20. uri v ulici Monte Sei busi 2 v Romja-nu; informacije pri odbornikih (tel. 0481-779843). V GALERIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici ob 18. uri in v galeriji Artes v Novi Gorici (ul. Gradnikove brigade 6) ob 19. uri bo v petek, 21. septembra, odprtje samostojne čezmejne razstave slikarja Aleksandra Peca iz Nove Gorice. Umetnika bo predstavil goriški likovni kritik Joško Vetrih. 0 Prireditve GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD: 22. septembra, ob 20.30 gledališka skupina La Locandina - Pagani (SA), »Non ti pago« Eduarda De Fi-lippa; informacije in predprodaja pri knjigarni Antonini (korzo Italia 51/a v Gorici, tel. 0481-30212). GORIŠKI MUZEJ prireja v Mušičevi galeriji Gradu Dobrovo razstavo akvarelov goriškega slikarja Andreja Ko-siča. Odprtje bo v petek, 21. septembra, ob 19. uri; umetnika in njegova dela bo predstavila kritičarka Ana-marija Stibilj Šajn, zapel bo zbor Ve-nika iz Goriških Brd pod vodstvom Franke Zgavec. KD ANDREJ PAGLAVEC IN VZPI-AN-PI vabita v nedeljo, 23. septembra, ob 10. uri na poimenovanje društvene dvorane po narodnem heroju Rasti-slavu Delpinu - Zmagu ob 20-letnici odprtja Kulturnega doma v Podgori. Na programu priložnostna govora, zborovsko petje, recitacije, družabnost. MESTNA GALERIJA NOVA GORICA vabi na odprtje inštalacije Jureta Poše z naslovom Tunel v petek, 21. septembra, ob 20. uri v predoru za pešce in kolesarje pod Kostanjevico v Novi Gorici. Prireditev ob 10. obletnici delovanja Mestne galerije Nova Gorica bo pospremila konceptualna ple-sno-gledališka predstava z naslovom Lunatik, avtorja Boruta Bučinela. Instalacija bo na ogled do sanacije predora. PRVA IZVEDBA »DOBERDUBSKE FEŠTE« v organizaciji Pihalnega orkestra Kras, oddelka Civilne zaščite iz Doberdoba, SKD Hrast in MO Jezero bo v nedeljo, 23. septembra, na dvorišču pred župnijsko dvorano. Od 13. ure dalje bo kulturno-športni program za vse. Ob 14. uri bo na vrsti tradicionalni Hrast bike slalom, ki bo letos na doberdobski gmajni že četrtič. Dirka z gorskimi kolesi je namenjena osnovnošolcem, srednješolcem in višješolcem, pa tudi tistim, ki še vedno radi stopijo na kolo. Sledila bo demonstracija Civilne zaščite v Doberdobu. Večer bo sklenil dober-dobski rock bend Blek Panters, uvod v koncert Pihalni orkester Kras. V DRŽAVNI KNJIŽNICI v ul. Mameli v Gorici je do sobote, 29. septembra, na ogled razstava C. Piemontija »Foto-grammi«. Urnik: od ponedeljeka do petka od 10.30 do 18.30, v soboto od 10.30 do 13.30. Pogrebi DANES V KRMINU: 14.00, Vilma Sco-da por. Danielis v kapeli samostana Rosa mistica in na pokopališču. /— GLEDALIŠČE ljubljana - V soboto premierna predstava v sezoni 2007/2008 Drama začenja z Zajčevo Jagababo Gre za zadnjo igro enega najvidnejših sodobnih slovenskih Hteratov LJUBLJANA - Ljubljanska Drama bo sezono 2007/2008 v soboto, 22. septembra, ob 20. uri na velikem odru uvedla s krstom Jagababe Daneta Zajca. Gre za zadnjo igro pesnika in dramatika Daneta Zajca (1929-2005), enega najvidnejših sodobnih slovenskih literatov. Ravnatelj in umetniški vodja hiše Janez Pipan je na včerajšnji predstavitvi premiere uvrstitev Zajčeve drame na re-per toar ozna čil za sa mo u mev no izbiro, že zaradi avtorja samega, prav tako je sa mo u mev no, da Ja-gababo režira Mile Korun, najpo-memb nej ši gle da liš ki in ter pret Zajčeve dramatike. Igra je postavljena v pred-smrt no eksta zo, v kateri se še en -krat odvrtijo vse življenjske strasti, vse mračno in vse lepo, kar dole ti člo ve ka na nje go vi muko trp -ni poti. Oglar Gregor, ki v kvat-rni noči varuje svojo oglarsko kopo, ni samo oglar, je tudi pesnik. Njegovo zaznavanje je občutljivo in celovito; drevesa in ljudje, vse mo goč na in kru ta na ra va, res -nična in pravljična bitja, zgodbe iz tega in z onega sveta, sanjski pri vidi in stvar ne sen ce - vse to mu dela družbo, medtem ko pazi, da se nje go va ko pa ne bi sesu -la v prah in pepel in bi z njo dogo relo tudi nje go vo življe nje, so zapi sa li v gle da li šču. Dramaturginja je Darja Domin kuš, sce no in kos tume je zas -novala Janja Korun, koreografijo si je zamislila Sinja Ožbolt. Nastopili bodo Igor Samobor, Janez Škof, Branko Šturbej, Jernej Šug-man, Aleš Valič, Saša Mihelčič, Jurij Zrnec, Bojan Emeršič, Alojz Svete, Nina Valič, Saša Tabakovic in Gregor Bakovic. "Uprizoritev doživljam kot na ročeno za ta družbeni čas in za ta čas v gle da li šču," je me nil Pi -pan. Tema ti ka igre je smrt, kar je v ne soglas ju z do bo, zato je pes -niško in filozofsko Zajčevo besedi lo sko raj da ra di kal na al ter na ti -va. Dominkuševa je Jagababo opre de li la kot pri poved o tem, kako je člo vek maj hen, ši bek in ne mo čen - naj prej v odno su s sa -mim seboj in tudi spričo narave. Edina možnost je, po Zajcu, da se človek napoti na pot iskanja. Ja-gababa združuje vse prejšnje Zaj-čeve igre in "go vo ri o ve li kih stva -reh na skromen način". Korun je besedi lo ozna čil za neke vrste sinopsis, ustvarjalci predsta ve so zato mo ra li sa mi is -ka ti dru ge ele men te odr ske podo -be Jagababe; pri ustvarjanju atmosfere in likov predstave so si poma gali tudi s sli kar ski mi vzo -ri, zlasti z Mi he li čem in Tis ni kar -jem. Navdih pri koncipiranju igre so is kali še pri panjskih konč ni -cah, zanje je zna čil no pes niš ko opisovanje stvarnosti, ter pri kar-ne valu v nje go vem his torič nem smi slu. Jagababa go vo ri o mno go načinih smrti, vse ovija figura Dekli ce, ne kak šne mo der ne Lepe Vide; pri tem ne personificira le hrepenenja, temveč tudi filozofsko mi sel, da je življe nje le po, smrt pa tudi, ker j e del tega življenja. Prvi plan igre je ljudska pravljica, o tem pričajo liki, kot so Jagababa, Perkman deljc, sko -zenj prodirajo meditacije o smislu življenja. Gre za igro o Jaga-babi in o pes ni ko vi smr ti - obe zgodbi sta pripeljani v navzočnost kot ne kaj eno vitega, je pojas nil Korun. Jagababa je ve li ka me tafora za mi ne vanje člo ve ka, je dodal. (STA) FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA gorica Kulturni dom V soboto, 22. septembra ob 20.30 / 17. gledališki festival "Castello di Gorizia", z delom »Non ti pago«, nastopa gledališka skupina Teatro Stabile La lo-candina - Pagani (SA). V petek, 28. septembra ob 20.30 / 17. gledališki festival "Castello di Gorizia", »Taxi a due piazze« je naslov dela, ki ga bo podala gledališka skupina Gruppo del Pierrot iz Neaplja. _SLOVENIJA_ postojna V četrtek, 27. septembra ob 19.30 / J. Hašek: »Prigode dobrega vojaka Švej-ka« (črna komedija), režija G. Lešnjak - Gojc. Gostovanje Šentjakobskega gledališča na festivalu Linhartovo srečanje. nova gorica Slovensko narodno gledališče V nedeljo, 23. septembra ob 18.00 / »Sej smo vsi ena žlahta«. Nastopa gledališka skupina Vrtojba. ljubljana SNG Drama Ljubljana Veliki oder Dane Zajc: »Jagababa«. Ponovitve: jutri, 21. ob 19.30, v soboto, 22. ob 20.00,v sredo, 26. ob 19.30, v četrtek, 27. ob 17.00 in v petek, 28. septembra ob 19.30. V soboto, 29. septembra ob 19.30 / Jean-Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. Mala drama Danes, 20. septembra ob 20.00 / In-gmar Villqist: »Halvarjeva noč«. Gostuje Kamerni teater 55 Sarajevo. V soboto, 22. in v petek, 28. septembra ob 20.00 / Neil LaBute: »Razsutje / Igre poslednjih dni«. Gostuje Imaginarni, zavod za kulturno dejavnost. V ponedeljek, 24. septembra ob 20.00 / Jean Genet: »Služkinji«. V torek, 25. septembra ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«. V soboto, 29. septembra ob 20.00 / Aleš Berger: »Zmenki«. Mestno Gledališče Ljubljansko Veliki oder V torek, 25. septembra ob 15.30 in 20.00 in v petek, 28. septembra ob 20.00 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«. V soboto, 29. septembra ob 20.00 / Joe Masteroff, Fred Ebb, John Kander: »Kabaret«. Mala scena MGL V soboto, 22. in v ponedeljek, 24. septembra ob 20.00 / Kim Komljanec: »Kura nima jajc«. V četrtek, 27. septembra ob 20.00 / James Prideaux: »Gospodinja«. Šentjakobsko gledališče V soboto, 22. septembra ob 19.30 / J. Jacobs/W. Casey: »Briljantina«, (mu-zikal), režija in koreografija Mojca Horvat. V petek, 28. septembra ob 19.30 / D. Goggin: »Nunsense II« (muzikal), režija in koreografija M. Horvat. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA trst Gledališče Verdi Jutri, 21. septembra ob 20.30 in v nedeljo, 23. septembra ob 17.30 / Drugi koncert orkestra G. Verdi v okviru simfonične sezone 2007, vodi Stefan Anton Reck. V soboto, 29. septembra ob 20.30 in v nedeljo, 30. septembra ob 17.30 / Koncert orkestra in zbora G. Verdi v okviru simfonične sezone 2007, vodi Will Humburg. ■ Note Timave V ponedeljek, 24. septembra ob 21.00, cerkev sv. Ivana v Štivanu / Ansambel »Interpreti Veneziani«. V ponedeljek, 1. oktobra ob 21.00, cerkev sv. Ivana v Štivanu / Zoltan Szabo - John Olaf Laneri - duo violončelo -klavir. V soboto, 6. oktobra ob 21.00, grad Colloredo, Monte Albano (Videm) / Ansambel »Interpreti Veneziani«. ■ 30. MEDNARODNI ORGELSKI FESTIVAL V ponedeljek, 24. septembra ob 20.30, katedrala sv. Justa / Kristian Schneider - orgle. V petek, 28. septembra ob 20.00, Fontane (HR), župnijska cerkev sv. Martina / Riccardo Cossi - orgle. ■ KOGOJEVI DNEVI 2007 V soboto, 22. septembra ob 20.30, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebov-zete / Juvavum Brass Quintet - Salzburg. V sredo, 26. septembra ob 10.00, De- skle, Kulturni dom / Koncert za mladino. V petek, 28. septembra ob 20.30, Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž / Du-bravka Tomšič Srebotnjak - klavir. V petek, 5. oktobra ob 20.30, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebovzete / David Hall Johnson - violina in Nina Prešiček - klavir. V nedeljo, 14. oktobra ob 16.00, Gorenji Tarbij (Srednje), cerkev sv. Ivana / Trobilni ansambel Slovenske filharmonije. Dirigentka: Andreja Šolar. V ponedeljek, 22. oktobra ob 20.15, Nova Gorica, Kulturni dom / Simfonični orkester RTV Slovenija. Dirigent: Anton Nanut. Vuk Jovanovic - klavir. V petek, 26. oktobta ob 20.00, Vipava, dvorec Zemono / Portretni koncert skladatelja Uroša Rojka. V sredo, 31. oktobra ob 20.30, Trst, Kulturni dom / Ob osemdesetletnici skladatelja Pavla Merkuja. Orchestra di Padova e del Veneto. Dirigent: Anton Nanut. _SLOVENIJA_ postojna Jamski dvorec Danes, 20. septembra / V okviru »Postojne blues festivala« bo nastopil britanski vokalist Ian Siegal. nova gorica Slovensko narodno gledališče Jutri, 21. septembra ob 20.00 / W. A. Mozart: »Figarova svatba«. Play opera Tokyo in Komorni orkester Ljubljana. V četrtek, 27. septembra ob 20.00 / G. Puccini: »Madame Butterfly«. Play opera Tokyo in Komorni orkester Lkjubljana. ljubljana Letno gledališče Križank V četrtek, 27. septembra / Nastop hrvaške pevke Severine. RAZSTAVE ■ RAZSTAVE OB 100-LETNICI ROJSTVA LOJZETA SPACALA štanjel Grafike - do decembra 2007 - Galerija Lojzeta Spacala. Urnik: v tednu od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Za najavljene skupine po dogovoru. Info.: tel. ++38657690197 ali mobi ++38641337422 Štefan. Grafične miniature - do 15. oktobra -Galerija pri Valetovih FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA trst Dvorana deželnega sveta: antološka razstava posvečena Maestru Guidu Tavagnaccu. Možnost ogleda do 12. oktobra od ponedeljka do petka od 9.30 do 18.00. Muzej judovske skupnosti: do 16. oktobra razstavlja Herbert Pagani »Ap-punti di una vita«. Prenovljena ribarnica: do 14. oktobra od 10.00 do 23.00 so na ogled Ma-scherinijeve skulpture. Poštni in telegrafski muzej: do 14. oktobra je odprta razstava »Zgodovina in filatelija: pregled vrednot in kulture«. V tednu je odprto od 9.00 do 13.00 ob nedeljah od 10.00 do 12.00. Kavarna Stella Polare (Trg sv. Antona 6): do 1. novembra bo razstavljal tržaški slikar Boris Zuljan. Kulturni dom: v okviru festivala Trie-stefotografia, bodo do 30. septembra na ogled dela 15 slovenskih fotografov. Galerija Tržaške knjigarne: do 29. septembra razstavlja pod naslovom Srce - Cuore tržaška slikarka Annamaria Ducaton. Razstavna dvorana palače Costanzi (Mali trg 2): do 30. septembra bodo na ogled slikarska dela Ramira Menga. Odprto vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. Vstop prost. Občinska umetnostna dvorana: do 30. septembra ima osebno razstavo pod naslovom »Visioni« Nicola Tomasi. Odprto vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. Dvorana bivše oglasne deske (Mali trg 3):»Umetnost po žensko« je naslov PRIREDITVE skupinske razstave umetnic, ki bodo razstavljale do 23. septembra in sicer vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 19.30. škedenj Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. opčine Prosvetni dom: do 29. septembra bo odprta fotografska razstava Lojze Spacal, Marijan Pfaifer »Kras, Istra, Posočje: podobe, krajine, vtisi«. Ogled ob delavnikih od 17.00 do 20.00. Bambičeva galerija (Proseška ulica 131): keramične izdelke razstavlja do 28. septembra Gabrijela Osbich Pison. Urnik ogleda od ponedeljka do petka 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. repen Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih z urnikom od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je ogled možen tudi v drugih terminih po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040327240 ali Hyperlink mailto:info@kraskahisa.com info@kraskahisa.com devin Devinski grad: do 21. oktobra je odprta razstava z naslovom: »Rainer Maria Rilke: pesnik in njegovi angeli«. Ogled je možen vsak dan razen ob torkih od 9.30 do 17.30. gorica Na goriškem gradu bo do 28. oktobra od torka do nedelje od 9.30 do 13.00 ter od 15.00 do 19.30, na ogled umetniška razstava z naslovom »Passaggi«. V Državni knjižnici je na ogled razstava Carla Piemontija z naslovom »Fo-togrammi«, odprta bo do 29. septembra. Galerija Kulturnega doma: jutri, 21. septembra ob 19.00 otvoritev slikarske razstave Aleksandra Peca iz Nove Gorice. gorica V nekdanjih konjušnicah dvorca Co-ronini Cronberg, bo do 28. novembra na ogled razstava starih čipk zbirke Co-ronini Cronberg z naslovom »Vanita e decoro«. ločnik V občinskem centru na Trgu San Giorgio 37, bo do 23. septembra na ogled fotografska razstava z naslovom »Portfolio a Lucinico«. Razstavljajo Valter Nanut, Silvan Pittoli in Giorgio Bregant. Urnik od 17.30 do 19.30 ob delavnikih in od 10.30 do 12.30 ob nedeljah. Vstop prost. šmartno V galeriji Hiše kulture, bo do 10. oktobra na ogled razstava umetnice Marlies Liekfeld-Rapetti z naslovom Pup-pa v Šmartnem. Urnik galerije: četrtek in petek od 10.00 do 15.00, sobota in nedelja od 14.00 do 17.00. passariano Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 30. septembra bo razstavljal Hiroshi Sugimoto. _SLOVENIJA_ padna Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. lokev Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava. sežana Kosovelov dom: do srede, 26. septembra bo na ogled razstava slik Dušana Sterleta »Sledi«. vipava Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. branik Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. miren Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. solkan Vila Bartolomei: na ogled je razstava z naslovom »Ohraniti preteklost - ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Van-da Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). nova gorica Muzejske zbirke Goriškega muzeja so odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek za- Četrtek, 20. septembra 2007 prto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 0038653359811. Paviljon Poslovnega centra Hit: do oktobra bo razstavljala umetniške keramike Lučka Šicarov iz Ljubljane. Galerija Artes (Ul. Gradnikove brigade 6): jutri, 21. septembra ob 18.00 otvoritev slikarske razstave Aleksandra Peca iz Nove Gorice. dobrovo Goriški muzej prireja v Mušičevi galeriji na Gradu Dobrovo razstavo akvarelov goriškega slikarja Andreja Ko-siča. Odprtje bo v petek, 21. septembra, ob 19.00; umetnika in njegova dela bo predstavila kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, zapel bo zbor Venika iz Goriških Brd pod vodstvom Franke Žga-vec. Okrog 50 akvarelov iz zadnjih petih let Kosičevega likovnega ustvarjanja bo tokrat prvič razstavljenih. idrija Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. kobarid Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. lokavec Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. ljubljana Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Prostori Kluba kulturnih in znanstvenih delavcev (Tomšičeva ul. 12): do 5. oktobra bo vsak dan od 15.00 do 21.00 možen ogled likovne razstave tržaškega slikarja Edija Žerjala. trenta Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. tolmin Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. GLASBA 18 Četrtek, 20. septembra 2007 SLOVENIJA / slovenija - hrvaška - Dogovor na srečanju hrvaškega premierja Sanaderja s predsedniki parlamentarnih strank Tudi Zagreb bo oblikoval skupini strokovnjakov za mejo Slovenska stran se je že pred tem odločila, da glede reševanja mejnega vprašanja počaka na strokovna mnenja ZAGREB - Hrvaški premier Ivo Sanader se je včeraj na srečanju s predsedniki hrvaških parlamentarnih strank glede vprašanja meje s Slovenijo dogovoril za oblikovanje dveh mešanih komisij. Govorili smo le o eni temi - vprašanju meje in kako ga reševati - in dogovorili smo se za dve komisiji, je novinarjem povedal premier. Kot je pojasnil, bo ena komisija "ugotovila, katere so neusklajene točke ob meji", druga pa pripravila "pravni sporazum za odhod pred Meddržavno sodišče v Haagu". Sanader je pojasnil, da so se dogovorili za oblikovanje hrvaških delov dveh slovensko-hrvaških komisij, v katerih naj bi bilo po sedem hrvaških in slovenskih strokovnjakov. Dodal je, da so na koordinaciji strank že predlagali hrvaške člane, vendar o imenih ni želel govoriti. Napovedal je, da bo vlada po dodatnih posvetih s strankami in s predsednikom Stipetom Mesicem člane komisij, hrvaške strokovnjake, potrdila na seji prihodnji teden. Kot je dodal, bosta po enakem postopku na slo- venski strani vladi skupaj objavili imena vodij komisij, od katerih pričakujejo, da bosta opravili nalogo do konca leta. Kot je poudaril predsednik hrvaške vlade, so hrvaške stranke soglasne, da odnosi s Slovenijo ne bodo predvolilna tema, ker ne želijo dodatno obre- Piranski zaliv je najspornejša zadeva pri reševanju mejnega vprašanja med Slovenijo in Hrvaško menjevati dela strokovnjakov. Omenil je možnost, da bi strokovnjaki dobili tudi dodatni čas, in sicer v dogovoru s slovensko in hrvaško vlado. Kot je še dejal, so današnje srečanje zaključili z dogovorom, da bodo predloge strokovnjakov najprej obravnavali na medstrankarski koordinaciji, nato bodo usklaje- ne predloge poslali na vlado, v zaključnem koraku pa v sabor. Hrvaški premier je izpostavil, da v primeru reševanja vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško ne bo poražencev ali zmagovalcev, pa tudi, da končne rešitve ni treba prejudicirati. "Tako slovenska vlada in opozicija kot hrvaška vlada in opozicija kažejo v tem primeru visoko stopnjo zrelosti," je dejal Sanader. Čestital je še slovenski vladi, ker kljub nasprotovanju nekaterih slovenskih strank ni zastavila vprašanja meje s Hrvaško kot evropsko, ampak kot bilateralno vprašanje. Hrvaški predsednik Stipe Mesic je medtem včeraj komentiral navedbe, da želijo nekatere slovenske stranke ustaviti blejski dogovor Sanaderja in Janše, in se zavzel za soglasje. "Mislim, da bi bilo najbolje poiskati soglasje na eni in drugi strani, saj če tega ne moremo dose či na eni ali dru gi stra ni, je po tem lo -gično, da iščemo odločbo sodišča, to pa je Meddržavno sodišče v Haagu," je dejal Mesic na odprtju prvega kongresa hrvaških pedagogov v Zagrebu. drežnica - Odprt muzej na prostem na planini Zaprikraj »To so naše piramide« Obiskovalcem na voljo ogled vojaških objektov na prvi italijanski obrabni črti med prvo svetovno vojno Na planino Zaprikraj, visoko pod strmimi pobočji Krnčice in Vršiča pelje tudi makadamska cesta. »Tudi« pa zato, ker zlasti ob lepem dnevu ne gre zamuditi dokaj senčne poti, ki se vzpenja na planino skozi bukovje, takoj nad Drežniškimi Ravnami in vsake toliko prečka prej omenjeni makadam. Približno uro lagodne hoje navkreber je do gozdnega roba, od koder se odpre pogled na dolgo travnato planino, ki jo sicer že nekoliko prej napovedujejo ovčji in kravji zvonci. Planina je živa, na njej izdelujejo sir tolminc, vsega pa je na prostranih pašnikih Zaprikraja kakih 400 ovc in do 50 krav iz drežniških kmetij. Kraj je vreden obiska že zaradi svoje spokojne lepote, dodaten razlog pa je zgodovina prve svetovne vojne z muzejem na pro-stem,ki so ga minulo nedeljo odprli na pobudo Fundacije Poti miru v Posočju. Čez planino poteka tudi eden od petih odsekov Poti miru, ki so jo sodelavci fundacije na zgleden način in veliko kompetenco uredili vse od Loga pod Mangrtom do Mengor pri Tolminu. Na nedeljskem odprtju muzeja na planini Zaprikraj smo zabeležili več stotin udeležencev, predvsem pa so bili zraven tisti, ki so k realizaciji atraktivnega zgodovinskega objekta dali svoj doprinos. Nagovoril jih je Zdrav-ko Likar, predsednik Fundacije Poti miru v Posočju, ki je poudaril pomen os-talin prve svetovne vojne v Posočju kot Na sliki desno predsednik fundacije Poti Miru v Posočju Zdravko Likar med nagovorom, levo spodaj med obiskom strelskih jarkov italijanske obrambne linije du ene najmarkantneših značilnosti tistih krajev. »To so naše piramide«, je dejal Likar, »le da imajo poleg monumental-ne in zgodovinske vrednosti tudi globoko humano sporočilo miru. Posočje, ki je videlo v vojni nepopisne grozote in trpljenje, danes obiskovalcem sporoča željo miru in opomin, da je vojna vedno najhujše zlo«, je povedal Likar in se zahvalil vsem, ki so pripomogli k realizaciji projekta. Državi, ki jo je predstavljal sekretar Silvester Gabršček, podjetju Hit, ki ga je v nedeljo zastopala Mija Rijavec in drugim, predvsem strokovnim sodelavcem (navedel je Ernesto Drole in Branka Ma-rušiča) in tistim, ki so bistveno prispe-veli s svojim znanjem in izkušnjami. Likar je zlasti izpostavil delo dveh domačinov iz Drežnice. Jože Koren - Šaš je bil kot eden redkih mojstrov zidarske stroke, ki še obvlada tehniko rekonstrukcije »na suho« bistven pri verodostojni obnovi strelskih jarkov. Mirko Kurinčič, velik poznavalec vojnega dogajanja tistih krajev, pa je bil duša obnove in je v nedeljo obiskovalcem opisal dogodke izpred devetdesetih let in jih popeljal po celotnem obnovljenem obrambnem sistemu prve italijanske bojne linije, ki poteka po planini Zaprikraj v smeri planine Predolina. Tam so se italijanski vojaki utrdili že kmalu po začetku vojne, ko so tudi zavzeli vrh Krna in gorati greben, ki pelje preko Krnčice in Vršiča. Avstrijci so se umaknili in zadržali le skrajni konec grebena, da so lahko dajali koordinate svojim topničarjem, ki so italijanske položaje obstreljevali iz Lepene. Obrambne položaje so potem zadržali vse do dvanajste bitke na Soči, ko je prišlo do slovitega preboja fronte pri Koba- ridu. Takrat se je veliko število italijanskih vojakov (Kurinčič pravi, da jih je bilo kakih dvatisoč) kar preko noči umaknilo s planine Zaprikraj,ki je tako padla v roke avstrijski vojski. Italijanska utrjena linija pa danes predstavlja verodostojno pričevanje o tem, kod je potekala fronta in kaj vse je bilo potrebno za organizacijo življenja vojakov na njej. Obrambni sistem je dokaj dobro ohranjen, čeprav je bil zgrajen izključno za tedanje vojne potrebe, poleg časa pa ga je načel tudi posoški potres pred desetimi leti. Ernesta Drole iz no-vogoriškega Zavoda za varstvo kulturne dediščine je povedala, da so pri obnovi budno pazili in se omejili na ohranjanje tega, kar je od vojaških objektov realno ostalo. Muzej na prostem je ob odprtju blagoslovil drežniški dekan Ivan Gre-gorc, za sodelovanje pri pobudi pa se je vsem toplo zahvalila predsednica Turističnega društva iz Drežnice Jelka Ra-kušček. Zaslužni so dobili v dar skromen, a cenjen poklon: domač kruh, tolminski sir in košutnik, brez katerega v tistih krajih ne gre. Slavje se je nadaljevalo ob petju moškega pevskega zbora iz Drežnice in recitacijah, po obisku muzeja pa je vse udeležence pričakala še izvrstna polenta z golažem. (DU) Predsedniki slovenskih parlamentar nih strank so se na po ne delj ko vem srečanju s premierjem Janezom Janšo dogovorili, da bo tudi slovenska vlada pred nadaljnjimi koraki glede reševanja urejanja meje s Hrvaško počakala na strokovna mnenja. Ta bodo pripravile nova koordinacijska skupina mednarodnopravnih strokovnjakov pod vodstvom Mihe Pogačnika ter še dve novi komisiji. Od tega, ali se bo dalo v dogovoru s sosednjo državo definirati za Slovenijo sprejemljiv pravni okvir, bo odvisno, ali se bo nadaljeval postopek odločanja o presoji pred Meddržavnim so diš čem v Haa gu, je v po ne de ljek po -vedal Janša. Janša se je sicer s parlamentarnimi strankami o odnosih s Hrvaško prvič sestal 17. avgusta, ko j e bilo glede vprašanja meje doseženo soglasje, da "nima smisla težiti k iskanju dvostranske rešitve" in da naj se vključi "tretja stran". Drugi pogovori Janše s predsedniki strank so potekali dan po njegovem srečanju s Sanaderjem. (STA) Danes v Divači odprtje fotografske razstave Bogdana Macarola DIVAČA - Občina Divača prireja v svojih prostorih danes ob 18. uri odprtje samostojne fotografske razstave z naslovom Pot k soncu - Utrinki iz življenja don Pierinove Skupnosti Srečanje. Z dvajsetimi fotografijami se bo predstavil fotograf Bogdan Ma-carol iz Dutovelj, sicer član sežanskega Foto kluba Žarek. Razstava sodi v okvir projekta Za mladost brez drog. Dela bodo na ogled do 18. oktobra. (O. K.) V Kosovelovem domu • • • ■ • vpisujejo abonmaje SEŽANA - V Kosovelovem domu so pričeli vpisovati abonmaje za letošnjo sezono. Vpisovali med tednom poteka od 10. do 12. in od 15. do 17. ure ter uro pred večernimi predstavami. Med koncerti in predstavami velja omeniti nastop hrvaške pianistke Ja-sminke Stančul, novoletni gala koncert z baletno predstavo in koncertom Fake orchestra, Shakespearovega Kralja Leara in tri Molierove predstave. Za abonma komedija bo treba odšteti 75 evrov, za modri in glasbeni abonma 65, za džezovski pa 45 evrov. Zneske bo mogoče poravnati v treh obrokih, zadnjega v decembru. Kot so sporočili iz Kosovelovega doma, bodo naknadno razpisali še otroški abonma in abonma za 10. mednarodni festival kitare v Lipici. Abonenti iz prejšnjih sezon imajo pri vpisu prednost, nove pa bodo vpisovali od 27. septembra dalje. Cena posamezne vstopnice za abonma komedija je 13,50 evra, modrega in glasbenega abonmaja 12, abonmaja jazz in vino pa 15 evrov. (I. C.) V soboto čiščenje jame Bestažovce SEŽANA - Jamarska zveza Slovenije organizira v sodelovanju z Zavodom RS za varstvo narave v soboto vseslovensko akcijo čiščenja jam, na kateri bo sodelovalo šest jamarskih klubov in društev iz celotne Slovenije. V akcijo se vključujejo tudi sežanski jamarji, ki bodo očistili jamo Bestažovco pod vodstvom izkušenega in dolgoletnega sežanskega jamarja Jaka Jakofčiča. Sežanski jamarji se bodo zbrali ob 9. uri pred Zavodom za gasilno in reševalno službo (gasilci) v Sežani, od koder bodo krenili do jame in akcijo zaključili med 12. in 13.uro. (O. K.) w Četrtek, 20. septembra 2007 1 9 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it nogomet - Liga prvakov Roma potrdila formo Inter razočaral v Turčiji Dinamo Kijev na Olimpicu brez moči - Zicovi Brazilci onesposobili Mancinijevo vrsto ISTANBUL - Inter je v svojem krstnem nastopu v Ligi prvakov doživel poraz v Turčiji proti Fenerbacheju, končni 1:0 pa v bistvu v nezadostni meri prikazuje dejansko premoč domačega moštva. Nekatere odsotnosti v vrstah Mancini-jevega moštva, ne morejo opravičiti dejstva, da je bil vratar Julio Cesar najboljši mož milanskega moštva. Vsekakor zasluži Fenerbache pohvalo, saj je igral nad pričakovanji. Sloviti Zico je na trenerski klopi s pomočjo Roberta Carlo-sa, Deivida in Alexa navdihnil moštvo z nekaj brazilske domiselnosti, lep je bil tudi edini zadetek Deivida v 43. minuti. Pričakovane reakcije Interja v drugem polčasu skoraj ni bilo, zato pa je imel Fenerbache veliko več priložnosti za zadetek. Roberto Carlos je tudi zadel vratnico. Povsem drugačen obraz je pokazala Roma proti Dinamu iz Kijeva. Perrot-ta je zadel že v 8. minuti, Totti pa je končni rezultat postavil v 29. min. drugega polčasa. Po prvem in druge golu je Roma tudi zadela prečko, najprej z branilcem Ju-anom, tik pred koncem tekme pa še s Cassettijem. Ves prvi polčas je Roma napadala, na igrišču pa je gospodarila tudi v drugem delu. Spallettijevo moštvo potrjuje, da bi lahko v letošnji sezoni odigralo vidno vlogo tako v domači ligi kot na evropski sceni, vendar bo treba počakati tudi na resnejše nasprotnike. Dobro formo sta včeraj pokazala tudi Barcelona in Arsenal. Katalonski klub, kije vjutranjih urah predstavil načrt za povečanje kapacietet Nou Campa na 100.000 gledalcev, je francoskemu Lyonu nasul tri gole po zaslugi Messija (2) in Henryja, Arsenal pa je z enakim izidom odpravil Sevillo (Fabregas, Van Persie in Eduardo). Edino zmago v go-steh je v Lizboni proti Sportingu dosegel Manchester United. Fenerbache - Inter 1:0 (1:0) STRELEC: Deivid v 43. in. FENERBACHE: Volker, Onder, Lugano, Edu Dracana, R. Carlos, Deivid, M. Aurelio, Deniz, Vedreson, Alex, Kežman (od 67. Senturk). INTER: Julio Cesar, Zanetti, Rivas, Samuel, Maxwell, Stankovič, Dacourt (od 72. Crespo), Cambiasso, Solari (od 58. Figo), Ibrahimovic, Suazo (od 72. Jimenez). Roma - Dimano Kijev 2:0 (1:0) STRELCA: Perrotta v 8. in Totti v 70. min. ROMA: Doni, Cassetti, Mexes, Juan (od 82. Ferrarti), Tonetto, De Rossi, Aquilani (od 82. Pizarro), Taddei, Perrotta, Mancini (od 62. Giuly), Totti. DINAMO: Šovkovskij, Markovič, Fedorov, Gavrančič, El Kaddouri, Gusev (od 71. Carrea), Mihalik, Yussuf, Michale (od 56. Rebrov), Bangoura (od 46. Dio-go Rincon), Šatskih. Danes pokal Uefa V okviru prvega kroga pokala Uefa bodo nocoj stopile na igrišče štiri italijanske ekipe: Groningen - Fiorentina, Empoli - Zürich, Sampdoria - AaB Aalborg, Mlada Boleslav - Palermo (ob 18.00 po La7). 1JV «v •• • • I* Včerajšnji izidi Skupina E: Rangers Glasgow - Stuttgart 2:1, Barcelona -Olympique Lyon 3:0. Vrstni red: Barcelona in Rangers 3, Stuttgart in Lyon 0. Skupina F: Roma - Dinamo Kijev 2:0, Sporting Lizbona - Manchester United 0:1. Vrstni red: Roma in Manchester 3, Sporting in Dinamo Kijev 0. Skupina G: Eindhoven -CSKA Moskva 2:1, Fenerbache -Inter 1:0. Vrstni red: Eindhoven in Fenerbache 3, CSKA in Inter 0. Skupina H:Slavija Praga -Steaua Bukarešta 2:1, Arsenal - Sevilla 3:0. Vrstni red: Arsenal in Sla-vija Praga 3, Steaua in Sevilla 0. ragbi - Svetovno prvenstvo Italija gladko proti Portugalski PARIZ - Na svetovnem prvenstvu v rugbiju je Italija v svoji tretji kvalifikacijski tkemi po pričakovanjih z gladkim 31:5 premagala šibko Portugalsko. Čeprav je Andrea Masi že v 4. minuti dosegel prvo točko za Italijo, je bil nastop »azzurrov« vse prej kot dober, saj so nato dolgo časa igrali brezbarvno (13:5 ob odmoru), zmago-i so si zagotovili šele potem, ko je Portu- galcem dobesedno zmanjkalo moči. Italijo čaka zdaj 29. septembra odločilna tekma proti Škotski. Z zmago bi si lahko zagotovila zgodovinsko uvrstitev v četrtfinale. Stanje v skupini C: Nova zelandija (2 tekmi) 10 točk; Škotska (2) 10, Italija (3) 8, Romunija (2) 1, Portugalska (3) 0. Na sliki: kapetan Marco Bortolami APrimorski ~ dnevnik B liga: Spezii odvzeli točko RIM - Disciplinska komisija državne nogometne zveze je Spezii (B liga) odvzela točko na lestvici, ker je z zamudo priložila Covisocu ustrezno dokumentacijo o plačilu registriranih igralcev. Spezia, ki je pred tem zbrala le en neodločen izid, bo odslej znova brez točk na lestvici. Ritmika: premoč Rusinj PATRAS - Ruske telovadke imajo za zdaj na 28.svetovnem prvenstvu v ritmični gimnastiki popoln izkupiček, saj so dvema zlatima kolajnama dodale še tri. Branilka naslova Olga Kapranova, evropska prvakinja Vera Sesina, olimpijska prvakinja Alina Kabajeva in evropska prvakinja s trakom Ženja Ka-najeva so v tekmovanju ekip slavile prepričljivo zmago (168,775 točke) pred Belorusijo (168,775) na drugem in Azerbajdžanom (163,75) na tretjem mestu. Kapranova pa je za nameček zmagala še v finalu s kiji, Sesina pa s trakom. Slovenska telovadka Mojca Rode, ki je lovila finale mnogoboja, kjer bi se lahko borila za vstopnico za olimpijske igre 2008, je zaostala za željami in tekmo končala na 45. mestu. Italijanski sprint na Vuelti CIUDAD REAL - Sedemnajsta etapa kolesarske dirke po Španiji je bila v znamenju italijanskih sprinterjev. Proga od Ciudad Reala do Talavere de la Reine, dolga 175 kilometrov, ni bila dovolj selektivna, da bi preprečila sprint glavnine, v katerem je imel glavno besedo kolesar Lampre-Fonditala Daniele Ben-nati, ki je imel v zaključku prepričljivo več moči od svetovnega prvaka Betti-nija in od najboljšega sprinterja Petac-chija. Kljub letošnji že 9. zmagi pa 26-letni Bennati ni prepričal selektorja reprezentance Ballerinija, da bi ga vključil v moštvo za SP v Stuttgartu. V skupnem seštevku je vodstvo zadržal Rus Menčov. Portorož: Hercogova izpadla PORTOROŽ - Slovenska teniška igralka Polona Hercog je v prvem krogu turnirja WTA Banka Koper Slovenia Open v Portorožu že končala nastope. Od komaj 16-letne Slovenke je bila boljša 58. igralka sveta, Rusinja Jelena Vesnina. Katarino Srebotnik čaka danes ob 16.30 dvoboj za vstop v četrtfinale z Američanko Meghann Shaughnessy. odbojka - 24. žensko evropsko prvenstvo od danes do 30. septembra v Belgiji in Luksemburgu »Popravni« izpit bodo polagala dekleta »Azzurre« naj bi po polomu moške vrste v Rusiji rešile čast italijanske odbojke, njihova naloga pa ne bo lahka - V Peking 2008 le preko finala CHARLERO-I - Italijanske odbojkarice čaka na evropskem prvenstvu, ki se v Belgiji in Luksem-brugu pričenja danes, težka naloga, da z odmevnim rezultatom pomagajo javnosti, da prebavi neuspeh moške vrste v Moskvi. Naloga je težka, ker je konkurenca pri ženskah sila izenačena in se z visokimi uvrstitvami lahko spogledujejo mnoge reprezentance. Ženska odbojka se v Italiji spopada s podobnimi težavami kot moška. V A ligi je prava inflacija tujk, veliko število trenerjev pa odhaja v tujino, kjer so razmere za delo in zaslužek večji. To velja tudi za reprezentančne vrste, če vemo, da Nemčijo, današnjega prvega nasprotnika Italijank, vodi Giovanni Guidetti, Rusijo Gianni Capra-ra, Poljsko Marco Bonitta, Turčijo pa Alessandro Chiappini. V Evropi Italija nekaj več pomeni le zadnjih dvajset let. Prvič je medaljo (bronasto) osvojila leta 1989 v Stuttgartu, tretja je bila tudi leta 1999 v Rimu, v Varni leta 2001 in na zadnjem prvenstvu v Zagrebu leta 2005 pa je bila drugn. Celinskega naslova»azzurre« niso nikoli osvojile, čeprav so bile leta 2004 v Nemčiji celo svetovne prvakinje. Letošnji Grand prix je pokazal, da Italija še sodi v mednarodni vrh, toda predvsem po zaslugi naturalizirane Kubanke Taismay Aguero, ki je v moštvu 43-letnega trenerja Massima Barbolinija nenadomestljivi steber. Po današnji tekmi proti Nemčiji (ob 20. uri po Rai Sat Satellite) se bo Italija v prvem delu v soboto pomerila z Azerbajdžanom (ob 20. uri), v nedeljo pa še z Belorusijo (ob 17.30, neposredni prenos po raidue). Uvrstitev v drugo fazo ne bi smela biti sporna, v njej pa naj bi se »azzurre« pomerile z ekipami iz skupine C Bolgarijo, Češko in Poljsko. Velja poudariti, kako pomembno bi bilo, če bi se Italijanke uvrstile najmanj v finale, s čimer bi si zagotovile nastop na novembrskem svetovnem pokalu na Japonskem, kjer bodo podelili prve vozovnice za Peking 2008. Pa še to: nekaj upanja je bilo, da bi bila med udeleženkami EP tudi naša Sandra Vitez, vendar se je selektor Barbolini na koncu odločil za najbolj izkušeno ekipo. Za igralko, ki je še pred dvema sezonama igrala v B1 ligi, najvišjo lige pa niti še ni okusila (lani je s Sassuolom igrala v A2 ligi), bi bilo sicer skoraj čudežno, če bi po sodle-ovanju na Grand prixu v tako kratkem času nastopila še na turnirju, ki za reprezentanco predstavlja višek sezone. Sestava skupin EP Skupina A: Azerbajdžan, Belorusi-ja, Nemčija in Italija. Skupina B: Španija, Bolgarija, Češka in Poljska. Skupina C: Rusija, Hrvaška, Francija in Turčija. Skupina D: Slovaška, Srbija, Nizozemska in Belgija. Tekmovalni sistem Prve tri iz vsake kvalifikacijske skupine se uvrstijo v 2. krog (skupini E in F), v katerem se bodo ekipe iz skupine A pomerile z ekipami iz skupine C, tiste iz skupine B pa z ekipami iz skupine D. Rezultati prvega dela se upoštevajo. V polfinale se uvrstita prvi dve uvrščeni ekipi iz vsake skupine 2. kroga, zanimivo pa je, da bosta polfinalna para izžrebana po sledečem kriteriju: E1 proti E2 ali F2 in F1 proti E2 ali F2 Postava Italije Paola Croce (letnik 1978, višina 167 cm); Valentina Fiorin (1984, 187 cm); Martina Guggi (1984, 183 cm); Jenny Barazza (1981, 188 cm); Manuela Secolo (1977, 180 cm); Paola Cardullo (1982, 162 cm); Serena Ortolani (1987, 187 cm); Taymaris Aguero (1977m 177 cm); Francesca Ferretti (1984, 180 cm); Eleonora Lo Bianco (1979, 172 cm); Antonella Del Core (1980, 180 cm); Simona Gioli (1977, 185 cm). Deželni pokal Včerajšnji izidi, moški: Fincantieri - Olympia 3:1, Pav Natisonia - Val Imsa 3:0, Pallavolo TS - Sloga Tabor 1:3. Ženske: Sloga List - Il Pozzo 3:0. 2 0 Četrtek, 20. septembra 2007 ŠPORT / šah V nedeljo v Lonjerju prvenstvo ZSŠDI V nedeljo bo v dvorani športno kulturnega centra v Lonjerju potekalo zamejsko prvenstvo v hitrem šahu. Turnirje namenjen pripadnikom slovenske narodne skupnosti v Italiji in italijanske v Sloveniji in bo potekal v organizaciji ZSŠDI s sodelovanjem tržaškega višješolskega zavoda Zois, s C AN Costiera in tržaškim šahovskim društvom SST. Tekmovalci bodo v teku jutra odigrali po sedem tekem po švicarskem sistemu s petnajstimi minutami razmisleka na glavo za vsako partijo. Pred leti so organizirali več let zapored zamejsko prvenstvo, nato pa je šahovska dejavnost nekoliko zamrla. Zadnja leta je šah spet zaživel, predvsem na šolah, kjer je veliko mladih nadarjenih šahistov. Zato so tokrat predvidene nagrade za prvouvrščene v vseh mladinskih kategorijah (pod 18., 16., 14., 12. in 10. letom) v moški in ženski konkurenci. Poleg tega bodo nagrajeni še prvi na absolutni lestvici, prvi »over 60« in prvouvrščena ženska. Svojo prisotnost so že zagotovili nekateri boljši zamejski šahis-ti, a tudi veliko otrok in mladih. Vabljeni pa so seveda vsi ljubitelji te discipline, četudi niso tačas v najboljši formi ali pa zadnja leta niso veliko igrali. Vpisovanje poteka telefonsko ali preko elektronske pošte na ZSŠDI, do zapolnitve razpoložljivih mest pa tudi pred pričetkom tekmovanja od 8.45 do 9.15. (Mitja Oblak) gorica - Mednarodni mladinski košarkarski turnir Turnir Dijaškega doma je osvojila Nova Gorica ZSŠDI na dobrem 3. mestu - Protest Uniona Olimpije Udeleženci mednarodnega turnirja goriškega Dijaškega doma Z velikim finalom se je v nedeljo končal 3. mednarodni mladinski košarkarski turnir, ki ga prireja Dijaški dom iz Gorice s sodelovanjem SŽ Dom. Turnir je povsem uspel, saj je bilo vreme med vikendom odlično, tako da so vse tekme potekale na zunanjem igrišču Dijaškega doma. Letošnjega turnirja se je udeležilo šest ekip in sicer: Basket Patavium Padova, KK Nova Gorica, Don Bosco Trst, Union Olimpija Ljubljana, ZSŠDI Gorica-Trst in Ardita Gorica. Igralci so bili letnika '93 z izjemo ekipe Uniona Olimpije, kateri varovanci so bili vsi za leto mlajši. Tako v soboto kot v nedeljo smo bili priča dobri košarkarski igri, tako da lahko mirno povemo, daje bila raven turnirja zelo dobra. Daleč največ sta pokazali ekipi iz Padove in Nove Gorice, ki sta se na- to srečala v lepem in izenačenem finalu, v katerem so Goričani zmagali z 41:39 po dramatični končnici. Dobro se je odrezala tudi naša selekcija, ki sta jo vodila David Ambrosi in Eriberto Dellisanti in je dosegla končno 3. mesto v derbiju z Ardito. Škoda le, da so košarkarji Uniona Olimpije iz protesta proti sojenju zapustili igrišče med tekmo za 5. mesto, ko so bili v vodstvu. Med turnirjem je bilo na vrsti tudi tekmovanje v metu za 3 točke. Najbolj natančen je bil Rok Cindrič (Union Olimpija Ljubljana), za najboljšega igralca turnirja pa je bil izbran Novo Goričan Tjaš Pelan (KK Nova Gorica). IZIDI Kvalifikacije: Don Bosco Trst - Nova Gorica 42:66; Ardita - Union Olimpija Ljubljana 52:51; Patavium Padova - Don Bosco 65:45; ZSŠDI - Union Olimpija Ljubljana 44:28; Nova Gorica - Padova 39:45; Ardita - ZSŠDI 50:45 Polfinale: Patavium Padova - ZSŠDI 49:40; Nova Gorica - Ardita 52:36. Finalne tekme, za 5. mesto: Libertas Don Bosco - Union Olimpija 20:0; za 3. mesto: ZSŠDI - Ardita 58:46, za 1. mesto: Nova Gorica - Pataviuim Padova 41:39 Končni vrstni red: 1. Nova Gorica, 2. Patavium Padova, 3. ZSŠDI, 4. Ardita GO, 5. Libertas Don Bosco TS, 6. Union Olimpija Ljubljana Postava in točke (skupno vse tekme) ekipe ZSŠDI: Toffolutti, Dellisanti 34, Batich 17, Celin 45, Daneu 2, Pegan 2, Zudek, Sacher 67, Valich, Škerl 27, Frandolič. Luka Bresciani PLANINSKI SVET Srečanje na Golici V soboto, 15. septembra je potekalo na Golici Srečanje obmejnih planinskih društev, tokrat v priredbi PD Jesenice. Tovrstna srečanje prirejamo navadno meseca junija, vendar so ga Jeseničani tokrat prestavili na september, da je soupadalo s Košnikovim pohodom. Avtobusnega izleta, ki sta ga vodila Livio in Vojka, se je udeležilo le 25 SPDT-jevcev, saj je bila isti dan tudi proslava za priključitev Primorske matični domovini v Brkinih, nekaj starejših planincev pa se srečanja ni udeležilo, saj je to potekalo neobičajno visoko v gorah. Ob 7.00 je avtobus pobral še zadnje izletnike na Opčinah, okoli pol desete pa že privozil na Planino pod Golico in planinci smo takoj krenili na pot. Vreme je bilo bolj oblačno, vendar s presledki jasnine. Krajši del smo opravili po asfaltirani poti do Betela, kjer je odcep z glavne ceste na levo v reber navzgor. Še par ovinkov pa smo se za zadnjo hišo s koleni zagrizli v strmo reber ob travnikih, kjer se junija bohotijo narcize, zadnja leta žal vedno manj zaradi zaraslih travnikov. Pot nas je vodila po gozdu in nas spet pripeljala na makadam, malo pod spodnjo postajo tovorne žičnice. Namesto po normalni poti, ki smo si jo ohranili za povratek, smo se odločili kreniti do Koče na Golici po zimski poti, ki je speljana po lepem smrekovem gozdu. Pot se strmo vzpenja navkreber, dokler se začasno ne unese na slemenu, po katerem pridemo do skalnatega roba. Čez skalne skoke nam je v pomoč nekaj klinov in strma steza nas končno pripelje do Koče na Golici. Kratek postanek za obvezen planinski čaj in polovica udeležencev se je odločila, da takoj naskoči tudi glavni vrh. Nad kočo je gora popolnoma travnata, se pravi gola, od koder tudi njeno ime. Leta 1904 je na njenem vrhu Franc Kadilnik postavil znano planinsko kočo, ki pa se ni ohranila. Brez nahrbtnikov smo se bolj ali manj urno dvigali ob ovelih osatih, dosegli vršnji greben, koder poteka slovensko-avstrijska meja in v slabi uri hoje od koče prišli na vrh te 1835 m visoke razgledne gore. Medtem so se oblaki bolj ali manj raz- Mladi iz planinske šole SPDT na Planini pri Jezeru nad Bohinjem kropili in uživali smo tudi v soncu. Čudovit razgled z vrha proti JZ na osrednje Julijce s skupino Triglava in Škrlatice, proti severu pa na koroško Rožno dolino, s široko Dravo, Baškim in Vrbskim jezerom nas je obilno poplačal za vzpon. Za našo najlepšo nagrado pa so poskrbeli mladi gojenci glasbene šole Jesenice in njihov učitelj, ki so na vrhu obrnjeni proti Triglavu, s trobentami zaigrali nekaj skladb, kot so Triglav moj dom in Po Jezeru. Hiter spust in že smo bili pred kočo, kjer smo se pred začetkom proslave okrepčali s kranjskimi klobasami in vrčkom piva. Več prijetnih skladb, med katerimi seveda ni manjkala znana "Na Golici', jeseniške godbe na pihala v večinoma mladi zasedbi, nekaj pesmi starejše ženske pevske skupine PD Ljubljana Matica ter skupine mladih trobentačev, je uvedlo kratke nagovore predstavnikov planinskih društev. V imenu SPDT je pozdravila predsednica Marinka Pertot, ki je vse prisotne povabila na naslednje srečanje, predvidoma junija naslednjega leta na Tržaškem. Oglasili so se tudi predstva-niki koroških planincev, Planinske družine Benečije in SPDG, za katere je prinesel pozdrave Vlado Klemše. Še nekaj prijetnih melodij in že smo se spustili v dolino po zložnejši, običajni poti. Po končnem prijetnem postanku v agri-turizmu v Betelu nas je avtobus varno pripeljal spet na Opčine, kjer smo si vsi zadovoljni voščili na svidenje na naslednjem izletu SPDT. (Peter Suhadolc) Izlet SPDT na Hochwipfel Vsem, ki imajo radi tople jesenske barve spreminjajoče se narave priporočamo, da se udeležijo v nedeljo, 23. septembra 2007, avtomobilskega izleta na goro Hochwipfel, visoko 2.185m, manjšo sosedo bolj znane Creta d'Aip, nad Tablijo. Na zelo lepo in razgledno goro, ki meji z Avstrijo, nas bo vodila Elči Abram. Z osebnimi avtomobili bomo prispeli do planine Cason di Lanza, kjer se bo začel naš vzpon. Od tu do vrha tri 3 ure hoje (skupno pet ur). Pot se rahlo vzpenja po gričevnatem svetu, med ruševjem in travnatimi površinami, vrh sam pa je gol, prekrit le z suho, sedaj že rumeno travo. Med potjo si bomo ogledali tudi jamo »Atile«, ki je res enkraten kraški pojav. Gre torej za lep, lahkoten jesenski izlet primeren za vse. Odhod udeležencev bo ob 6.45 s trga v Sesljanu. Vse potrebne informacije Vam nudita Elči na tel. št.: 040-415534 in Vojka na tel. št.: 040-2176855. (V.K.) Izlet SPDT v Val Vecia (Bassano) V nedeljo, 7. oktobra 2007, orga- nizira SPDT zelo zanimiv, avtobusni izlet v Val Vecia (Bassano). Predviden je kratek pohod z ogledom zanimivosti prve svetovne vojne. Izlet vodi Franc Starec. Ker je izlet avtobusni naj se člani čimprej prijavijo na tel. št.: 040-220155 (Livio) ali na tel. št.: 040-2176855 (Vojka). Vabljeni! (V.K.) »Plezanje za začetnike brez meja 2007« Tudi letos bo Slovensko Planinsko društvo Trst organiziralo tečaj plezanja za začetnike. Kot že lani bo tudi letos tečaj potekal v sklopu čezmejnega sodelovanja "Monti - Gore za vse" Ita-lia-Slovenija 2006. Prvi spoznaven večer bo 27.septembra na sedežu društva v ulici sv.Frančiška ob 20.30. Program tečaja je sličen lanskemu in bo potekal v mesecu oktobru. Tečajniki bodo večinoma plezali ob nedeljah, ob četrtkih pa bodo na vrsti predavanja o tehniki, opremi, vremenoslovju, o pripravi ture itd....Ker so mesta omejena vabimo vse zainteresirane naj pokličejo na št. 3498742101 (David) ali naj pišejo na email ao@spdt.org . Planinska šola SPDT 2007 Tudi letos je mladinski odsek Slovenskega planinskega društva Trst priredilo Planinsko šolo na Planini pri Je- kolesarstvo Denis Milic deželni prvak MTB Denis Milic Mladi kolesar iz Šempolaja Denis Milic, član društva Team Isonzo C.Pieris je v nedeljo osvojil naslov deželnega prvaka v gorskem kolesarstvu v kategoriji začetnikov. Tekmovanje se je odvijalo v kraju Mužac (Moggio Udinese) pri Tolmeču v organizaciji domačega ko le sar ske ga klu ba Free Spi rit Te -am. Pro ga je ena naj zah tev nej šihv na ši de že li in je me ri la 8,700 km s 500 met rov vi šin ske raz li ke, ka te ro so mo ra li pre ko le sa ri ti več krat gle -de na kategorijo. Začetniki in naraščajniki so startali skupaj in Denis je že v prvem krogu prevzel vodstvo. Dva kro ga je pre vo zil v 1.07:10 in z ve -liko prednostjo zmagal ter postal deželni prvak v kategoriji začetnikov. Le toš nje ko le sar ske se zo ne se De nis ve se li, saj si je že pri slu žil na -slov italijanskega podprvaka v gorskem kolesarstvu v Roveretu (TN) in je deželni podprvak na cesti. zeru nad Bohinjem za osnovnošolske otroke; odvijala se je od 27. avgusta do 1. septembra. Skupino je sestavljalo 11 otrok, od katerih samo en deček, spremljali pa so jih Katja, Laura, Borut in Franc. V ponedeljek, 27. avgusta, smo se vsi zbrali pri železniški postaji v Sežani ter se z vlakom odpeljali do Bohinjske Bistrice. Od tu nas je društveni kombi pripeljal do planine Blato od kod smo začeli hodit proti našemu cilju, Planini pri jezeru. Naslednji dan smo se odpravili na planino Viševnik in zatem na Pršivec. Vreme nam je bilo naklonjeno tako popoldne smo izkoristili priložnost in si šli ogledat Medvedovo jamo. Tu smo tudi opremili steno, da so se otroci lahko preizkusili v plezanju. Sredo in četrtek je zaznamovalo deževno in grdo vreme, tako smo ostali v koči. Otroci so med tem časom risali, pisali pravljice, in igrali razne družabne igre. Končno smo se v petek popoldne, ko je pokukalo sonce, odpravili na krajši izlet do planine Dedno polje in potem še malo naprej proti planini Ovčarija. Po večerji pa je bil na vrsti še planinski krst ter podelitev priznanj in značk. V soboto zjutraj smo se prebudili v sončnem a mrzlem dnevu. Otroci so se ogreli z lovom na zaklad, nakar smo po kosilu štartali in se spustili s Planine pri Jezeru do Stare Fužine. V Bohinjski Bistrici smo stopili na vlak, ki nas je odpeljal do Nove Gorice, kjer so nas že čakali starši. Upajmo, da nam bo vreme v naprej bolj naklonjeno in da bomo lahko izpeljali jesenske izlete, ki so v programu. (Laura) SPDG: Vevnica odpade SPDG sporoča, da programirani vzpon na Vevnico v skupini Mangarta, načrtovan za nedeljo 23. septembra odpade. / ŠPORT Četrtek, 20. septembra 2007 21 nogomet - V skupini B promocijske lige Ambicije Krasa Koimpex so tudi letos zelo velike Trener Sergej Alejnikov: Kolektiv je naša točka plus - Solidni mladi - Cilj je elitna liga Krasu Koimpex v lanski sezoni ni uspel podvig: napredovanje v elitno ligo. V Repnu pa niso vrgli pušk v koruzo in letos bodo skušali znova osvojiti 1. mesto (play-offu bi se najraje izognili) in napredovati v najvišjo deželno ligo. Kras bo v nedeljo igral v Šlov-rencu (ob 15.30 proti San Lorenzu). Društveni cilj: napredovanje v elitno ligo Trener Sergej Alejnikov: »Letošnji Kras bomo lahko ocenili šele po nekaj prvenstvenih tekmah. Doslej smo trenirali dobro in fantje so se potrudili. Nasprotnikov resnici na ljubo ne poznam. Rekli so mi, da je promocijsko prvenstvo zelo izenačeno. Vsekakor sem fantom že povedal, da morajo vsi dati vse od sebe. Samo tako bomo lahko uspešni.« Naše mnenje: Kras je - vsaj na papirju - glavni kandidat za neposredno napredovanje v višjo ligo. V Repnu so najeli številne odlične nogometaše, predvsem mlade, ti pa v promocijski ligi igrajo ključno vlogo. Okrepili so obrambno linijo, ki je bila v lanski sezoni večkrat tarča hudih kritik. Tudi vezna linija je bolj čvrsta in spretna. V napadu bo tudi letos krojil Krasovo usodo Radenko Kneževič. Edina hiba (vsaj na začetku prvenstva) bi lahko bila, da je pri Krasu kar nekaj novih igralcev, ki se morajo šele vključiti v moštvo in okolje. Potrebna po potrpežljivost. Favoriti: Repenski Kras spada prav gotovo v ožji krog favoritov za napredovanje v elitno ligo. Z »rdečimi« se bodo za prvo mesto še borili Sta-ranzano, Capriva in Pro Gorizia. Presenetila bi lahko tudi Pro Romans in Lignano, ki sta lani izpadla iz elitne lige. Tudi tržaški San Luigi (s Krasom edina ekipa iz tržaške pokrajine) bi lahko marsikomu stopil na prste. Točka plus: trener Sergej Alejnikov je povedal, da je to celoten kolektiv. Dodali bi, da so Krasova točka plus tudi kakovostni mladi nogometaši. Prav oni bi lahko bili dodana vrednost repenskega kluba. Točka minus: igralci in trener se morajo šele spoznati. Pozorno Alejni-kovo oko je sicer že opazilo hibe in vrline večine nogometašev, ne pa še vseh. Mladi: v prvi vrsti bi tu omenili Ryana Maniaja, trenerjevega sina Ar-turja Alejnikova in Federica Orlanda. Ti igralci so stari od šestnajst do sedemnajst let in so zelo perspektivni. Sistem igre: 3-5-2 Pri Krasu imajo letos tri enakovredne vratarje: Edvina Carlija (na sliki desno), Jaša Grgiča in Micheleja Contenta kroma Krasovke na državni turnir 2. kategorije v Brescio Konec tedna bodo namizne tenisače zgoniškega Krasa nastopile na državnem turnirju 2. kategorije v kraju Coccaglio pri Brescii. V lombardsko mesto bodo odpotovale Martina Milič, Mateja Cri-smancich, Eva Carli, Katja Milič, Giulia Butazzoni, Jasmin in Tjaša Kralj. Rokometaši Žige Zoisa na državnem finalu v Lignanu Rokometna ekipa višje srednje šole Žiga Zois iz Trsta, ki je pred nekaj meseci osvojila naslov deželnega prvaka, bo v nedeljo odpotovala v Lignano, kjer bo od ponedeljka do četrtka nastopila še na državni fazi šolskega rokometnega prvenstva. Ekipo vodi profesorica telesne vzgoje Sonja Milič, pomaga pa ji rokometaš tržaškega tretjeligaša Ivan Kerpan. V Lignanu bo šola Žiga Zois nastopila v sledeči zasedbi: Ivo Ilič, Goran Kerpan, Štefan Nadlišek, Branko Kante, Jan Patrick Kariž, Alex Kuret, Matej Pernarčič, Peter Radovič, Aljoša Čok, Jar Martini, Gregor Regent, Martin Žužek, Simon Sivitz Košuta, Erik Hrovatin. □ Obvestila ŠPORTNO DRUŠTVO VESNA vabi vse člane ter simpatizerje na predstavitev članske ekipe ter mladinskih ekip, ki bo v petek, 21. tega meseca, ob 18. uri, na športnem igrišču v Križu. Kapetan: trener Alejnikov ni še (vsaj uradno še ne) odločil, kdo bo letos kapetan. »Odločili bomo na petkovem treningu,« je dejal beloruski strokovnjak. (jng) Postava Krasa Koimpex Vratarja: Edvin Carli (1985), Michele Contento (79), Jaš Grgič (81) Obramba: Michele Banel-lo (81), Daniele Bernecich (87), Ryan Mania' (89), Jacopo Nonis (88), Diego Radovini (78), Mauro Salatin (69), Denis Ventrice (84), Ivano Visintin (80) Sredina: Artur Aleinikov (91), Dimitri Batti (86), Daniele Botta (78), Matteo Centazzo (84), Alessio Pohlen (82), Marco Sau (77), Stefano Stabile poletne priprave - Kontovel, Sokol, Jadran Dekleta in fantje skupaj v Kranjski gori Napad: Michele Desco (89), Sandro Giorgi (75), Ra-denko Kneževič (79), Federico Orlando (90). Trener: Sergej Aleinikov; pomožni trener: Maurizio Castro; trener vratarjev: Roberto Benvenuti; maser in fiziotera-pevt: Matej Bombač; spremljevalec: Christian Pacor. Naše košarkarje je obiskal nekdanji trener Uniona Olimpije Saša Filipovski (sede na levi), ki vodi zdaj poljski Turow Velika skupina mladih odbojka-ric Kontovela in Sokola ter košarkarjev Jadrana (vsi rojeni v letih 1991, 1992 in 1993) se je, kot smo že poro- Spoznavanje kotalkarskerga sveta Prejšnji konec tedna se je na openskem novem pokritem kotalkališču zaključil 6 dnevni tečaj kotalkanja za najmlajše od letnika 1997 do letnika 2004. Tečaj je potekal dva tedna trikrat tedensko po eno uro. Približno 25 otrok je v svet kotalkanja uvedla Mara Bertocchi, ki je ob osnovah kotalkanja vodila tudi splošno telovadbo: »Vse je potekalo v obliki igre. Starejše sem uvajala tudi s pomočjo rolk, saj je tako za otroke lažje. Najmlajši, ki še obiskujejo vrtec, pa so vadili z eno kotalko,« je povedala Bertoc-chijeva, ki je poudarila, da bo večina tečajnikov redno nadaljevala tečaj vse do junija. Kotalkarska sekcija Poleta je dvakrat gostila tudi dve skupini otrok, ki so v sklopu popoldanskih dejavnosti tečaja petja pri Veseli pomladi, obiskale kotalkališče in spoznavale to športno panogo. čali, mudila na pripravah v Kranjski Gori. Vsi skupaj so bivali v Železničar-skem domu in imeli v znanem slovenskem le toviš čar skem sre diš ču sploh zelo dobre razmere za vadbo. Trenira li so izme nič no v šol ski telo vad ni ci in na odpr tih igriščih. Glavnina odbojkaric je bila sploh prvič na tovrstnih pripravah. Na čelu 25 de klet iz vrst Kon tove la in Soko la so bili trenerji Tanja Cerne, Lajris Žer-jal in Andrej Pertot. Dvakrat so se punce pridružile fantom pri jutranjem teku, dru gače pa so vadi le po dva krat dnevno. Po oceni spremljevalcev so ogromno na pre do vale, saj so v enem tednu trenirale toliko, kolikor doma navadno v več kot mesecu dni. Zanimivo je, da so večino dela na igrišču opravile udeleženke vse skupaj, včasih pa so jih raz de li li po sta ros ti in zna -nju. Košarkarji so imeli to srečo, da so bile istočasno v Kranjski Gori na pripravah tri vrhunske evropske ekipe, in sicer evroligaš Alba Berlin s srbskim trenerjem Luko Pavičevičem, ekipa iz Kijeva pod vodstvom slovenskega trenerja Toma Mahoriča in poljski pod-prvak Turow, ki bo igral v pokalu Uleb in ga vodi bivši Olimpijin strateg Sašo Filipovski. Slednji je imel tudi predavanje za navdušene Jadranove kadete, ki so z zanimanjem poslušali nje-go vo pri poved in mu na tresli cel kup vpra šanj. Fantje so si v tre nut kih pro -ste ga časa lah ko tudi ogle da li odlom -ke tre nin gov ome nje nih ekip. Predvsem pa je devetnajsterica, za katero so skrbeli trenerji Mario Gerjevič, Pe- ter Bru men in David Am bro si, opra -vila obsežen volumen dela, saj so imeli v tednu dni kar sedemnajst treningov (vsak delovni dan so pričeli že na-vse zgo daj s tekom, en krat celo pri temperaturi 0 stopinj Celzija!). Celotna odprava se je izkazala po delavnosti in vzornem obnašanju, vzdušje je bilo sploh izjemno lepo, tako da so fantje in de kle ta do žive li obi -lo prijetnih trenutkov. Najbolj prizadevne pri treniranju so trenerji zadnji dan tudi posebej na gra di li. ( nš) fyi&je&olci fiof&il sa l a fcnifave na tatrfiiA ¿ftiejentanta d* 22.09.2007 Podrobnejše informacije na www.zssdi. ali v uradih Združenja slovenskih športnih društev v Italiji v Trstu, ul. Cicerone 8, tel. 040 635627 in Gorici, C.so Verdi 51 /¡nt, tel. 0481 33029 22 Četrtek, 20. septembra 2007 AVTOMOBILI / kia ceed's sporty wagon - Korak naprej Po limuzini tudi Ambiciozni načrti korejskega proizvajalca za prihodnost Petvratno Kiino limuzino cee'd so predstavili prav pred kratkim, vendar se je na italijanskem tržišču že kar lepo uveljavila. K temu je zelo verjetno prispevalo več dejavnikov, začenši z ugodno ceno, dopadljivo zunanjostjo in 7-letno garancijo, kar je za sedaj edinstven primer v Italiji. V prihodnjem letu bi Kia hotela prodati kar 40 tisoč svojih avtov v Italiji, od tega naj bi bilo 9.000 cee'dov. Kia in Hyundai sta se krepko usidrala na 6. mestu med svetovnimi proizvajalci avtomobilov: v letu 2006 sta korejski hiši izdelali 3,5 milijona avtov. Obe hiši, posebno pa Kia, imata zelo ambiciozne razvojne načrte: tako naj bi leta 2100 prodali pol milijona vozil v Evropi, seveda z bistveno pomočjo tovarne v slovaški Zilini. Še leto prej naj bi za vsak Kiin model imeli tudi us trez no hib rid no raz li či co. Sedaj so predstavili kombi različico cee'da. Pri oblikovanju karavanskega zadka so bili še kar uspešni: pri limuzini so v stebriček C vrezali okence, pri kombiju pa so dodali še eno nasprotno obrnjeno okence, pločevino pa so zasukali nazaj. Zaradi tega se je oblika zadnjih luči drastično spremenila. Kia cee'd sporty wagon je za 23 cm daljši ( 447 cm) od limuzine, s čimer se je prostornina prtljažnika povečala na 534 litrov, če pa zložimo zadnje sedeže se prostornina poveča do 1.664 litrov. Ker je avto nekoliko daljši od osnovnega modela, so podvozje nekoliko utrdili. Sporty wagon je na razpolago s 1600-kubičnim bencinskim motorjem, ki zmore 122 M ter s tremi turbodiz-li: dva sta 1600-kubična in zmoreta 90, oz. 115 KM in 235 oz. 255 Nm, najmočnejši dvolitrski VGT pa zmore 140 KM in 305Nm. Vsi motorji so seveda Euro 4. Bencinski modeli ter oba 1600-kubična turbodizla imajo 5-stopenjski ročni menjalnik, najmočnejši turbodi-zel, pa je pove zan s šest sto penjskim ročnim menjalnikom. Za doplačilo dobite pri bencinski različici EX 4-sto-penjsko avto ma ti ko, ki pa je ne sve tujem nikomur, ker gre za menjalnik dokaj zastarela zasnove. Kar zade va var nost, se spor ty wagon ne razlikuje kaj prida od limuzine: tudi karvan je opremljen s čelno in stransko varnostno blazino za voznika in sopotnika ter z varnostnima zavesama. Varnostni pasovi imajo zategoval-nike, na zadnjih sedežih pa so isofix sidrišča za otroške sedeže. Vrata, ki se pri 30 km/h samodejno zaklenejo, se v primeru trka tudi samodejno odklenejo. Začetna oprema LX vključuje centralno zaklepanje, servovolan, ki je nastavljiv po višini in po osi, 15-colska platišča, potovalni računalnik, električni pomik prednjih stekel ter radio s CD in mp3 predvajalnikom, ki se upravlja z volanskega obroča ter klimatska naprava s hlajenim predalom pred sopot-nikovim sedežem. Za stopnjko više je EX oprema, ki ima tudi ESP, in 16-col-ska kolesa, meglenke in zatemnjena zadnja okna. Najpopolnejša je oprema TX, ki poleg vsega, kar vsebujeta nižji opremi ima še 17-colska lahka platišča, zadnja parkirna tipala ter sedeže, ki so delno prevlečeni z usnjem. Najcenejša je bencinska različica LX, 16.250 evrov, cena dizlov se začenja pri 17.350 evrih, top ponudba pa je cee'd CRDI VGT TX, ki velja 22.950 ev-rov. Tudi cee' wagon ima sedemletno garancijo mercedes - Po limuzini tudi karavan C kombi popolnejši od stare različice ■ I V« • V •■ • v «v» - •• Večji prtljažnik in varčnejši motorji Stran pripravil Ivan Fischer Mercedes je šele pred nekaj meseci predstavil limuzino C razreda, sedaj pa predstavlja še kom-bijsko različico tega razreda. Novi karavan naj bi torej privabil tiste, ki so mnenja, da limuzine niso do-vo lj prak tič ne in da jim bolj us tre -za avt o, ki i ma, kot C kombi do 1500 litrov praznine v prtljažniku. V normalnih okoliščinah znaša prostornina prtljažnika 485 litrov. S pomočjo tretjinsko deljive in zložljive zadnje klopi pa lahko prtljažnik povečamo, kot smo rekli, do skupno 1500 litrov, kar j e 146 lit rov več kot pri predhod ni ku. V dnu pr tlajžni ka pa naj de mo tudi praktične predalčke. K eleganci znamke seveda sodi odlična obdelava, ki jo dopolni električno od-pi ra nje in zapi ra nje vrat ter mož -nost za pritrditev posebnih pritrdilnih drogov za fiksiranje prtljage. Mer cedes C kom bi po zaslu gi novih ali posodobljenih motorjev v povprečju porabi 12 odstotkov manj go riva kot predhod ni mo del. Štirivaljni bencinski del ponudbe sestavlja ta C180 kom pressor in C 200 kompressor. Oba so dodelali in tako pridobili 13 oziroma 20 KM ter za 10 odstotkov znižali porabo. Pregleda drobovja sta bila de- ležna tudi turbodizelska štirivaljni-ka C 200 CDI in C220 CDI. Prvi pridela 136 KM, kar je 14 KM več kot prej, močnejši pa zmore 170 KM (prej 150) in 400 Nm navora (prej 340 Nm). Več prefinjenosti ponujajo štirje V6 motorji. Trije ben-cinci pridelajo 204, 231 in 272 KM, tur bodi zel pa 224 KM. Vsi mo tor -ji so spo jeni s šest sto penjski mi ročnimi menjalniki, le C350 ima serijsko vgrajeno sedemstopenjsko avtoma ti ko. V serij sko var nost no opre mo C-raz reda kara vana sodi sedem zračnih blazin, aktivni vzglavniki in dopolnjeni sistem ESP, ki nadzoruje tudi tlak v pnev ma ti kah in poma -ga sta bi li zira ti vle čno pri ko li co. Še do da ten ni vo ak tiv ne var nos ti ponujajo inteligentne luči, posledice trčenj pa lahko ublaži PRE-SA-FE. Doplačilna ponudba je seveda bogata in ob sega naj raz lič nej še multimedijske naprave ter luksuzne do dat ke. oprema Vse igrače zanimiv in prostoren kombi niso potrebne 2 Marsikdo ima težave s parkiranjem: ne bi hotel izpasti kot ma-skilist, vendar je to opaziti pogosteje pri ženskah. Takim voznikom, ki jim morda tudi nagaja trdost vratu, lahko koristijo kamera za vzvratno vožnjo in sistem za samodejno parkiranje. Kamere za vzvratno vožnjo in zaslon, na katerem vidimo prostor za avtomobilom se na prvi pogled zdijo logičen korak naprej od sicer bolj uveljavljenih parkirnih senzorjev. A imajo lepotno napako: na zaslonu vidna slika prostora neposredno za avtomobilom je za natančno vožnjo oziroma parkiranje neuporabna, ker je slika popačena in nikoli natančno ne vemo, kako daleč smo od ovire. Navadimo se je šele z vajo, a z vajo se navadimo parkiranja tudi brez kamere. Vsekakor kamera ne more nadomestiti vzvratnih ogledal, zato se nam ne zdi potrebna in je torej igrača. Trenutno je nekaj avtomobilov s sistemom za samodejno parkiranje. Ker parkiranja - predvsem bočnega - ne obvladajo zadovoljivo vsi vozniki, se zdi takšen sistem več kot le dobrodošel pripomoček. A v praksi ni tako učinkovit, kot se zdi na papirju, saj od voznika zahteva kar nekaj predhodnih korakov in postopkov - na primer pravilno oddaljenost od bočno parkiranih avtomobilov, pravilno oceno dolžine razpoložljivega parkirnega prostora in pravilno zaustavitev avtomobila za oziroma pred parkirnim prostorom. Samo če je parkirni prostor dovolj velik in če je avto zaustavljen na pravilnem mestu, lahko parkiramo - sami dodajamo plin in zaviramo, sistem pa samodejno zavrti volan v eno in drugo stran. Povedano drugače: sistem nam pomaga šele v drugem delu parkiranja, ko smo težji del parkiranja že opravili sami. Če se namreč zaustavimo na pravilni razdalji in na pravem mestu, lahko parkiranje do konca speljemo tudi sami - hitreje, kot to zmore elektronika. Se nadaljuje / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 20. septembra 2007 23 18.40 20.25 20.30 20.50 23.00 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 Čezmejna TV: Primorska kronika Števerjan 2007: Ansambel Iskrice Deželni TV dnevnik Dok.: Zgodbe o volji in moči (pon.) Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.05 6.10 6.30 6.45 10.40 1.00 11.25 12.00 13.30 14.00 14.10 14.45 15.50 16.15 16.50 17.00 18.50 20.00 20.30 21.10 0.05 Aktualno: Anima Good News Nad.: Sottocasa Dnevnik, prometne informacije in vreme Jutranja razvedrilna oddaja Unomattina (vodita Eleonora Daniele in Luca Giurato), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 9.00) dnevnik, 8.20 Tg Razstave Gremo v kino Aktualna odd. z nasveti za dibre nakupe: Occhio alla spesa Vreme in dnevnik Variete o kuharski spretnosti: La prova del cuoco Dnevnik Gospodarstvo Variete: Festa italiana - Zgodbe (vodi Caterina Balivo) Nad.: Incantesimo Variete: Festa italiana Variete: Življenje v živo Tg parlament Dnevnik in vremenska napoved Kviz: L' eredita' Dnevnik Kviz: Affari tuoi V ariete: Miss Italia (vodita Mike Bongiorno inb Loretta Goggi) Dnevnik V^ Rai Due 6.15 Replay show 6.30 Tg2 Medicina 33 6.55 Skoraj ob 7-ih 7.00 Jutranji variete: Random 10.00 Svet v barvah 10.15 Tg2 Dnevnik/Meteo, Medicina 33, Potovanja 11.00 Variete: Piazza Grande 13.00 Dnevnik 13.30 Tg2 Poletne navade, 13.50 Medicina 33 14.00 Aktualno: Italija na 2. 15.50 Aktualno: Ricomincio da qui (vodi Alda D' Eusanio) 17.20 Nan.: One Tree Hill (i. Bethany Joy Lenz, James Lafferty) 18.05 Tg2 Dnevnik 18.10 Rai Tg šport 18.30 Tg2 Dnevnik/Meteo 2 18.50 Reality: Otok slavnih 19.40 Nan.: Piloti, 19.50 7 vite (i. Luca Seta, Elena Barolo) 20.25 Loto ob osmih 20.30 Dnevnik 21.05 Aktualna odd.: Annozero (vodi Michele Santoro) 23.05 Dnevnik Tg2 23.20 Variete: Artu' ^ Rai Tre 6.00 8.05 9.05 10.35 12.00 13.00 13.10 14.00 14.50 16.00 17.00 17.50 18.15 19.00 20.00 20.10 20.30 21.05 23.05 23.20 23.40 0.30 Rai News 24 Mi smo zgodovina Film: Un turco napoletano (kom., It., '53, i. Toto') Cominciamo bene Tg3 - Šport, vreme Nikoli ni prezgodaj Nan.: Saranno famosi Deželne vesti, dnevnik Variete: Trebisonda Mladinski dnevnik Gt Ragazzi Dok.: Druga Geo Dok.: Geo & Geo Tg3 Meteo Dnevnik, deželne vesti Rai šport Variete: Blob Nad.: Un posto al sole Film: Con Air (pust., ZDA, '97, r. Simon West, i. Nicolas Cage, John Cusack, John Malkovich) Dnevnik, deželne vesti Tg3 Primo Piano Dok.: Blob - Pregled avtorja - Aldo Biscardi Tg3 Dnevnik - Meteo u Rete 4 6.05 Pregled tiska 6.25 Nan.: Quincy, 7.10 Hunter (i. Fred Dryer), 8.40 Pacific Blue (i. Jim Davidson) 9.40 Nad.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica 11.30 Dnevnik, promet 11.40 Aktualno: Forum 13.30 Dnevnik, promet 14.00 Aktualno: Forum 15.00 Nan.: Wolff, policaj v Berlinu (i. Jur- gen Heinrich, Klaus Ponitz) 16.00 Nad.: Steze 16.35 Film: Tre soldi nella fontana (kom., ZDA, '54, r. J. Negulesco, i. Clifton Webb, Dorothy McGuire) 18.55 Dnevnik, vreme 19.35 Dok.: Solaris 20.10 Nad.: Vihar ljubezni 21.10 Film: The Patriot (zgod., ZDA, '00, r. Roland Emmerich, i. Mel Gibson, Heath Ledger) 0.25 Film: Taxi Driver (dram., ZDA, '76, i. Robert De Niro, J. Foster) 5 Canale 5 6.00 Na prvi strani, vreme 7.55 Promet, vreme, borza in denar 8.00 Jutranji Tg5 8.50 Vaše mnenje 9.00 TV film: La signorina Joubert (kom., Fr., '05, i. Philippe Uchan) 9.40 Tg borza flash/Meteo5 10.55 Nan.: Supermarket, 11.25 Detektiv v bolnici 12.25 Nad.: Vivere 13.00 Dnevnik TG 5, vreme 13.40 Nad.: Beautiful (i. Katherine Kelly Lang, Ron Moss), 14.10 Cento-vetrine 14.45 16.15 16.55 17.05 18.50 20.00 20.30 21.20 23.30 Aktualna odd.: Moški in ženske Nan.: 5 zvezdic (i. Susanna Knetchl, Ralf Bauer) Tg5 minut5 TV film: Rosamunde Pilcher- včer-ja, danes... in za vedno (dram., Nem., '03, r. Axel De Roche, i. Franziska Sztavjanuk, Jessiva Richter) Kviz: 1 proti 100 Dnevnik TG 5, vreme Variete: Moderna kultura (vodi Teo Mammucari) Nan.: Distretto di polizia 7 - Policijska izpostava 7 (i. Massimo Dap-porto, Giorgio Tirabassi, Giulia Bevilacqua, Raffaella Rea) Variete: maurizio Costanzo Show V Italia 1 6.00 Odprti studio 6.10 Nan.: Zanzibar 6.35 Variete za najmlajše 9.05 Nan.: MacGyver, 10.10 Magnum P. I. (i. Tom Selleck) 11.10 Nan.: A-Team 12.15 Vaše mnenje 12.25 Odprti studio, vreme, šport 13.40 Risanke 15.00 Nan.: Veronica Mars, 15.55 Slee- pover Club 16.50 Risanke 18.00 Mushiking, čuvaj gozda 18.30 Dnevnik, vreme 19.05 Variete: Camera Cafe' Espresso, 19.25 Camera Cafe' 19.45 Nan.: Walker Texas Ranger 20.45 Kviz: Prendere o lasciare (vodi Enrico Papi) 21.05 Variete: Mai dire Candid 23.00 Variete: Le Iene (vodijo Ilary Bla-sy, Luca Bizzarri, Paolo Kessisoglu) 0.25 Šport/Odprti studio ^ Tele 4 8.05 12.00, 13.45, 16.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 9.00 Aktualno v živo: 60 in več 10.35 Nad.: Marina 12.10 Nan.: Don Matteo 4 13.30 Kviz 14.00 Vprašanja Illyju 15.30 Dok. o naravi 17.00 Risanke 19.55 Športne vesti 20.00 Potovanje v Kenijo 20.55 Nan.: Street Legal (i. Cynthia Dale, Anthony Sherwood) 22.40 Dok.: Karnija 23.40 Film: 32. december (kom., It., '87, i. Massimo Serato) LA 6.00 7.00 9.20 10.25 14.00 16.00 18.00 19.00 20.30 21.30 23.30 La 7 12.30, 21.00, 0.05 Dnevnik Aktualno: Omnibus Aktualno: 2 minuti za knjigo Nan.: Mai dire si, 11.30 Angelski dotik - The peacemaker (i. Della Reese), 13.00 Na sodišču z Lynn Film: Un professore fra le nuvole (kom., ZDA, '60) Dok.: Atlantida Nan.: Stargate SG1 Nan.: JAG Aktualno: Osem in pol Nan.: Law & Order (i. Jerry Orbach, Benjamin Bratt) Aktualno: Avere ventanni (t Slovenija 1 6.20 Kultura/Odmevi 7.00 8.00 Poročila 7.10 8.10 Dobor jutro 9.00 Poročila 9.05 Ris. nan.: Moby Dick in skrivnost dežele Mu 9.25 Risanka 9.30 Pod klobukom 10.10 Nad.: Novi jutri 10.30 Dok.: Koža, dlaka, perje 10.40 Z vami 11.35 Omizje: Sveto in svet 13.00 Poročila, vreme, šport 13.15 Otr. nad.: Zvesti prijatelji 13.50 Piramida 15.00 Poročila, promet 15.10 Mostovi - hidak 15.45 Ris.: Srebrnoglavi konjič 16.05 Kratki igrani film EBU: Poroka mojih staršev (Irska) 16.20 Enajsta šola 17.00 Novice, kronika, šport 17.30 Štafeta maldosti 18.15 Duhovni utrip 18.30 Žrebanje Deteljice 18.40 Risanka 18.55 Vreme, dnevnik 19.35 Vreme, šport 19.55 Kviz: Milijonar z Jonasom (vodi Jonas Žnidaršič) 20.55 Tednik 22.00 Odmevi. Kultura. Šport. Vreme 23.00 Osmi dan 23.30 Knjiga mene briga - Pier Paolo Pasolini: Nasilno življenje 23.55 Film: Oče (VB) |r Slovenija 2 Zabavni infokanal Infokanal 12.30 TV prodaja Zabavni infokanal Otroški infokanal OIdd. o modi: Bleščica Kalejdoskop Aktualno Globus Mozaik Pomagajmo si Tenis: Turnir WTA (Ž, prenos), vmes (18.00) Poročila Evropski magazin Z glasbo in s plesom... Koncert FS Tine Rožanc z gosti: Lepo leto hitro mine Dok film: Maria Callas - Pred 30 leti (Fr.) Nad.: Jasnovidka - Medium (ZDA, '05, i. Patricia Arquette, Jake Weber, David Cubitt, Maria Lark) Film: Schultze gre na jug (kom/dram., Nem., '03, r. Michael Schorr, i. Horst Krause, Harald Warmbrunn) 6.30 7.00 9.00 9.30 11.00 13.00 13.30 14.00 14.25 14.55 15.50 16.25 18.45 19.15 20.00 21.35 22.20 13.45 14.00 14.20 15.10 15.40 16.10 16.40 17.10 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.55 20.25 20.40 22.10 22.30 22.50 23.20 23.55 0.00 Dnevni program Čezmejna TV - TGR FJK Iz arhiva po vaših željah Potopisi Odmev Glasovi Dalmacije Dok. odd.: City Folk Pogovorimo se o... Program v slovenskem jeziku: Lynx magazin Vreme Primorska kronika TV Dnevnik, šport Športna oddaja Dok.: Ronciglione Avtomobilizem Film: Zvezda Ria (pust.) Vsedanes - TV dnevnik Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika Dok.: Boris Pahor Primorski mozaik Vreme Čezmejna TV - TV dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 10.30 11.00 16.50 17.50 17.55 18.00 18.40 18.45 19.15 19.55 20.00 20.20 20.30 21.30 22.45 23.00 23.30 Dnevnik, vreme Videostrani Odprta tema VTV Napoved dnevnika Avto za vas Ustvarjajmo skupaj Videospot meseca Rally magazin 15 Mladi o mladih EPP Dnevnik, vreme Kultura Kmetijska oddaja Naj viža Slovenska vojska Dnevnik, vreme Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena (2. del); 11.00 Pogovori sredi dneva; 11.15 Vabilo na ples (pripr. Mateja Juvan); 12.00 Zgodbe v času in prostoru: Drago Slavec -pričevanje; Napovednik; 13.20 50 let ob Av-senikovi glasbi v zamejstvu; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Odprta knjiga: Marie von Thurn und Taxis: Spomini na Rainerja M. Rilkeja (prip. M. Sardoč, pre-vos in r. Borut Trekman); 17.55 Monografije: Anton Birtič; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; Noč in dan; 8.00 Pregled tiska, vreme; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 9.10 Prireditve; 10.00 Nazaj v planinski raj; 12.30 Opoldnevnik, osmrtnice; 13.00-15.00 Aktualnosti; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Prireditve; 19.00 Dnevnik; 20.00 Glasbena razglednica ; 19.00 Dnevnik; 20.30 Rock roko umije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Večer na kavču. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.00 Stekleni grad; 9.33 Moda ali pogovor s psihologinjo; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; Vreme, promet; 13.00 Svetnik dneva, Vse najboljše; Sanje o počitnicah; 14.35 Euro notes; 14.45 New entry; 15.05 Pesem tedna; 15.10 5x5; 15.30 DIO; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Z dušo in telesom; 19.00 Doctor music; 20.00 Sanje o počitnicah; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Moda ali pogovor s psihologinjo; 22.30 Giulianine note; 23.00 Melopea; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 5.50 Zelena posvetovalnica; 8.05 Svetovalni sevis; 9.10 A že veste?; 9.30 Ultrazvok; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tiska; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 15.30 DIO; 16.30 Tema dneva; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer: Janez Gradišnik; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva SLOVENIJA 2 5.00, 6.30, 7.30, 8.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Dobro jutro; 8.40 Prireditve; 9.35 Popevki; 10.00 Razlaga z razlogom; 12.00 Aktualno; 13.45 Malčki o; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.30 SP, kajak, kanu (kva-lif.); 15.10 Radio danes; 16.15 Popevki tedna; 16.20 Slo Top 30; 17.00 Country glasba; 17.40 Šport; 18.00 Študentski val; 18.45 Črna kronika; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Sence adlescence; 21.00 Galerija; 21.30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru - spet ta dež SLOVENIJA 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Medigra; 10.15 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Spominčice; 13.05 Odprti termin; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Glasbeno kukalo; 16.30 Trojna spirala - Alenka Rebula: Moč učiteljeve besede; 16.50 Banchetto musicale; 18.00 Izšlo je; 18.20 Z naši opernimi umetniki; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Prenos koncerta Simfonikov RTVS; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Rož-Podjuna-Zila; Dnevno Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG jn Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Četrtek, 20. septembra 2007 VREME, ZANIMIVOSTI jasno rN zmerno oblačno oblačno ^ rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6á mocan liti sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika c 1020 LIZBONA O 18/25 OBRUSELJ O PARIZ „ 7/15 4/17 ŽENEVA 6/15 O MILAN ® 9/26 A DUNAJ 9/21S LJUBLJANA^f^ o 11/16 TOLMEČ O 4/16 TRBIŽ O 1/15 VIDEM O 5/24 O PORDENON 6/23 ČEDAD O 6/23 8/24 o -1/15 KRANJSKA G. CELOVEC O 4/17 TRŽIČ 3/16 O KRANJ O GRADEC V 5/17 ^ ^o 2/16 S. GRADEC CELJE 5/17 O GORICA n O N. GORICA/V GORICA O 8/22 V/ POSTOJNA 8/22 ^ 0 0/17 O LJUBLJANA 7/17 N. MESTO 5/18 O M. SOBOTA MARIBOR 04/16 05/17 ^ PTUJ O — ZAGREB 6/17 O PORTOROŽ O 10/22 —— OUMAG OPATIJA,— PAZIN O / J REKA 13/22 (^NAPOVED ZA DANES SPLIT ',_^J0/23 SKOPJE O 12/31 C BEOGRAD ° 13/31 <3 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. Nad večjim delom Evrope bo v prihodnjih dneh antici-klonsko območje, ki bo ugodno vplivalo tudi na vreme pri nas. Proti nam bodo pritekali suhi severovzhodni tokovi. Pretežno jasno bo ali zmerno oblačno zaradi morebitnih visokih koprenastih oblakov. Jutro bo razmeroma sveže. Ob morju bo zjutraj pihala zmerna burja, ki bo čez dan nekoliko oslabela. Jasno bo, zjutraj in del dopoldneva bo ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost. Burja na Primorskem bo popoldne slabela. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 7, na Primorskem okoli 10, najvišje dnevne od 15 do 19, na Primorskem do 22 stopinj C. , .18/29 ~ -s,» Nad srednjo in južno Evropo je območje visokega zračnega pritiska. Od severovzhoda priteka k nam hladnejši in suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.49 in zatone ob 19.07. Dolžina dneva 12.18. r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 15.53 in zatone ob 23.51. A BIOPROGNOZA Vpliv vremena na počutje in razpoloženje ljudi bo ugoden in ob sončnem vremenu spodbuden. MORJE Morje močno razgibano, temperatura morja 21,1 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 0.15 najnižje -28 cm, ob 9.11 najvišje 14 cm, ob 14.02 najnižje 8 cm, ob 18.30 najvišje 17 cm. Jutri: ob 0.51 najnižje -39 cm, ob 8.50 najvišje 22 cm, ob 14.30 najnižje 1 cm, ob 19.24 najvišje 25 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............14 2000 m............2 1000 m............9 2500 m............0 1500 m............4 2864 m ...........-1 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva 5,5 in v gorah 6. CELOVEC O 5/18 TOLMEČ O 5/20 TRBIŽ O 2/19 VIDEM O 7/25 O PORDENON 8/24 ČEDAD O 8/24 GORICA O 10/25 O 1/16 KRANJSKA G. O N. GORICA 7 m O GRADEC 6/18 O 3/17 S. GRADEC O "v* TRŽIČ 4/18 O KRANJ o LJUBLJANA 8/19 POSTOJNA O 2/18 KOČEVJE N° CELJE 6/18 O MARIBOR O 6/17 PTUJ O M. SOBOTA O 5/17 N. MESTO 6/17 O ZAGREB 7/17 O UMAG OPATIJA POREČ O PAZIN O REKA 12/23 ? (NAPOVED ZAJUTRI ^Povečini bo pretežno jasno. Ob morju bo pihala šibka burja, Jutri in v soboto bo pretežno jasno in topleje. Zjutraj in doki bo čez dan oslabela. poldne bo po nižinah megla. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER kambodža - Sodili mu bodo zaradi zločinov proti človečnosti Prijeli Nuona Cheo, drugega človeka režima Rdečih kmerov Nuon Chea PHNOM PENH - Kamboška policija je včeraj prijela najvišjega še živečega predstavnika nekdanjega režima Rdečih kmerov, drugega človeka in ideologa tega režima, 82-letne-ga Nuona Cheo, ki mu bodo sodili zaradi zločinov proti človečnosti. Policija ga je prijela na njegovem domu sredi džungle blizu meje s Tajsko, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Nu on Che a, ki za ni ka vse ob tož -be, je bil glavni ideolog politike krvave ga in kru te ga re ži ma Rde čih kme -rov med letoma 1975 in 1979, ki j e pos ku šal uves ti agrar no druž be no ureditev komunistične narave. V tem času je umrlo do dva milijona ljudi, od ka te rih jih je bi lo več sto ti soč usmr -če nih, os ta li pa so umr li za ra di la ko -te, bolezni in izčrpanosti. Nuon Che-a je Polu Potu, ki je umrl leta 1998, pomagal tudi pri prevzemu nadzora nad takrat še podtalnim komunističnim gibanjem v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja. Nuon Chea, ki je bil znan tudi kot »brat številka dve«, je desetletja živel svobodno v kraju Pailin, kjer je bil nekdaj se dež Rde čih kme rov. Po li cis ti in predstavniki sodišča so ga včeraj na domu zaslišali, nato pa mu izročili nalog za aretacijo zaradi zločinov proti človečnosti in ga odpeljali v prestolnico Phnom Penh. Sedaj mu bodo sodili na posebnem sodišču za sojenje nekdanjim voditeljem Rdečih Kmerov, ki so ga v Kambodži v sodelovanju z Združenimi narodi po šestletnih prizadevanjih ustanovili lani, doslej pa niso še sodili nikomur. Sojenje bi se lahko začelo prihodnje leto. Sedeči bik V Phom Penhu je danes muzej genocida Rdečih kmerov ansa Prvi osumljenec, ki čaka v priporu na začetek sojenja, je bil doslej nekdanji vodja zapora Rdečih Kmerov, Duch, s pravim imenom Kang Kek Leu, ki so ga prijeli julija. Duch je eden od pe tih nek da njih vo di te -ljev Rdečih Kmerov, za katere se do-mne va, da pro ti njim po te ka pre is - kava sodišča, ki pa ni objavilo, proti komu vse bo vložilo obtožnice. Nuon Chea je drugi in najvišji predstavnik bivšega režima, ki so ga doslej are ti ra li. Med ži vi mi sta še nek -danji voditelj države Khieu Samphan in nek da nji zu na nji mi nis ter Ieng Sary. (STA) zda - Legendarni poglavar Sujev Kito Sedečega bika bodo izročili potomcem WASHINGTON - Prirodo-slovni muzej iz Washingtona bo potomcem Sedečega bika, velikega poglavarja Sujev, izročil kito njegovih las in hlače, ki jih je ob njegovi smrti leta 1890 izmaknil vojaški zdravnik. »Predmeta bomo vrnili njegovim pravnukom, ker smo ugotovili, da nista bila pridobljena na ustrezen način «, je pojasnil direktor službe, zadolžene za vračanje predmetov iz Prirodoslovnega muzeja v Washingtonu.Sedeči bik je bil veliki poglavar plemena Dakota oz. Lakota, kot so se sami imenovali, se pravi Sujev oz. Sjujev, kot so jih prvi poimenovali francoski naseljenci. Ustrelili so ga 15. decembra 1890 med incidentom v indijanskem rezervatu v Severni Dakoti, dva tedna pred znanim pokolom pri Wounded Knee v Južni Dakoti, ko je ameriška vojska med predajo postrelila najmanj 150 Indijancev. Njegovo truplo so prepeljali v vojaško utrdbo, kjer se je njegove 40 centimetrov dolge kite las ter dolgih volnenih hlač, tradicionalnega dela oblačila Indijancev, prilastil vojaški zdravnik. »Po našem vedenju so to edini predmeti, ki jih je imel zdravnik. Redkokdaj se zgodi, da vračamo ostanke ali predmete tako znanih posameznikov, kot je bil Sedeči Bik«, je dejal direktor muzeja. Sedeči bik je znan predvsem po tem, da je skupaj s poglavarjema Norim konjem (Crazy Horse) in Žolčem (Gall) pri reki Mali veliki rog (Little Bighorn) 25. junija 1876 premagal ameriškega polkovnika Georgea Armstronga Custerja, poveljnika 7. konjeniškega polka. V tej bitki je 210 konjenikov ameriške vojske napadlo približno 4000 Indijancev. Napadeni domorodni bojevniki so bitko dobili, za ZDA pa je bil do tedaj to največji vojaški polom v njihovi zgodovini. Padlo je 268 vojakov ZDA, žrtve na indijanski strani pa se ocenjujejo na 40 bojevnikov. (STA) Novozelandka objavila osmrtnico ob svoji smrti WELLINGTON - Starejša ženska z Nove Zelandije je v lokalnem časopisu objavila svojo osmrtnico, v kateri je sorodnikom in prijateljem sporočila, naj ne žalujejo preveč za njo, in jim razložila, zakaj je svoje telo darovala v znanstvene namene. »Če berete osmrtnico, to pomeni, da me ni več z vami,« je zapisala Lois Ngaire Causer v osmrtnici v časniku Nelson Mail, ki je bila objavljena dan po njeni smrti. Causerjeva, ki umrla za rakom v starosti 76 let, je besedilo osmrtnice dala direktorju pogrebnega zavoda in ga prosila, naj poskrbi za njeno objavo, ko bo umrla. Njena hči Peta Webb je dejala, da so bile takšna dejanja zanjo precej značilna. »Prosim vas, da slavite moje življenje,« je zapisala Causerjeva. »Čeprav je bilo včasih težko, sem dočakala lepo starost,« je dodala. Pojasnila je, da je svoje telo podarila medicinski fakulteti Otago za raziskave, pri čemer je izrazila upanje, da bo s tem pomagala študentom medicine. Odgovorni za oglaševanje pri omenjenem časniku Chris Tait je povedal, da doslej še ni slišal, da bi kdo pripravil osmrtnico ob svoji smrti, je pa privolil v njeno objavo, ker mu jo je posredoval direktor pogrebnega zavoda. (STA)