ZA PRAZNIK DELA NI MEJA! teto III« - Lir 15.—, 3ugo!ir 10.-—f Din 5.-—. Poitutna plauaaa TfSt 22. Oprilù 1948 Spodizlnne tu abben« puštale 11. o grappa Štev. 114 0 LINIJI OSVOBODILNE FRONTE ZA TO ib« iiira za Diorami javnega življenja na Tržaškem ozemlju Tr-a^ko ozemlje pod angloameričko vojaSico upravo je edino v Evropi, kjer po vojni Se niso bile izvedene nikakršne volilne, preko katerih bi moglo trZaSko ljudstvo samo odloMli o sestavi svoje uprava. Res je. da je angloamerička vojačka uprava na Tržaškem ozemlju okupacijska uprava, toda ta njen okupacijski značaj nikakor ne more biti razlog za odklonilno stališče, da bi izvedli demokratične volitve, saj se prav ista okupacijska uprava ob vsaki priložnosti proglaša za predstavnico klasičnega .deomkratiinega reda. Polemika v zvezi s takšnim samonaziva-njem ne bi naši javnosti prinesla nič novega, ker je ravno tržaško vprašanje v celoti ono, bb katerem sc je krhka demokratična krinka angloameričke vojaške uprave zdrobila in ob reševanju katerega je naša demokratična javnost z neposredne bližine in od vseh strani spoznala bistvo «klasične demokratičnosti» naših okupacijskih zaupniških upravnikov. Neizpodbitno dejstvo je, da je triletno delovanje angloameričke vojaške uprave ustvarilo na našem ozemlju takšen političen in gospodarski položaj, ki v nobenem primeru ne more biti posledica demokratičnosti odgovornih voditeljev, temveč je verna slika protidemokratičnih in protimirovnih tendenc angloameričke vojaške uprave kot orodje ameriškega in angleškega imperializma. Tako je bilo eno prvih dejanj oku-paciiskc uprave razpust vseh PRAVILNO IN SVOBODNO IZVOLJENIH ljudskih oblasti, krajevnih in mestnih ljudskih odborov in na njih mesto je vojaška uprava IMENOVALA tako imenovani conski svet in občinske svete, iz katerih so bili izločeni resnični zastopniki ljudstva, v katerih pa so dobili glavno besedo predstavniki domačega kapitala in veleindustrijcev poleg ljudi, ki iz čisto moralnih razlogov nimajo kaj iskati na visokih upravnih mestih.. Na podoben način je bila reorzanizi' rana «javna varnost» z rekrutiranjem v civilno policijo izrazito pro-faSističnih elementov in najodkritejših fašistov. Ti začetni protidemokratični ukrepi niso ostali osamljeni. Dosledno neupoštevanje ljudske volje in potreb ter dosledno oviranje uresničenja ljudskih teženj tudi v najmanjši meri je iz dneva v dan bolj izražalo, da so angloamerički imperialisti raztegnili aplikacijo Trumanove doktrine tudi na Tržaško ozemlje v upanju, da jim bo v tem delu Evrope uspelo preko ZVU utrditi pozicije protidemokratičnih sil in si tako ■ ustvariti oporišča za pritimirovne namene. Zaviranje rešitve Tržaškega vprašanja v duhu mirovne pogodbe in končno poslednji predlog za,-padnih sil imperialističnega tabora o reviziji mirovne pogodbe v korist Italije so samo najnovejši dokazi za tako stremljenje angloamcrisiali imperialistov. S svoje strani je ZVU storila vse, da bi zadnji imperialistični manever našel «opore» v dejanskem stanju na Tržaškem ozemlju in je v ta namen dala italijanskim iredentističnim strujam v Trstu nešteto prilik in možnosti, da ne govorimo o direktni podpori, za uprizarjanje protiitalijanskih demonstra-c*ì> pobiranje podpisov nacionalne solidarnosti ob italijanskih parlamentarnih volitvah itd. Vedno in povsod in še posebno ob teh dogodkih pa so tako imenovani upravni organi (conski in mestni svet), imenovani po «nepristranski» ZVU, pokazali, kaj v resnici so, ko so igrali vlogo «vernega tolmača ljudskih teženj» in se na vso moč trudili razlagati ljudske težnje v smislu Trumanove doktrine in Marshallovega plana. Da pa je ves upravni aparat od ZVU do zlaganih zastopnikov ljudstva ob vseh prilikah izražal le svoje interese, je jasno in je postalo lahko jasno ludi onim, ki tega doslej niso hoteli verjeti ob zadnjih demonstracijah «nacionalne solidarnosti», ko se je resnično tržaško ljudstvo odtegnilo proameriškim manifestacijam in so se njih organizatorji morali zateči k dovažanju ma-nifestantov iz Italije, h kričanju fašističnih beguncev, k astronomskim številkam in jolograjskim potvorbam. Poleg tega, da je dosedanji upravni aparat navadna ekspozitura stremljenj tržaških finančnih mogotcev in onih preko morja in da kot tak ne more tolmačiti in še manj predstavljati tržaškega ljudstva italijanske narodnosti, je za to postavljeni aparat značilno, da preko njega ZVU spioh ignorira slovanski del prebivalstva. Pri ZVU dobro poznajo številčno moč slovanskega življa na Tržaškem ozanlju in njegove težnje, ki so samo ene in nedeljene, čeprav so tudi v pogledu slovenske enotnosti poskušali z eksperimenti najnižje vrste. Tukaj ne bomo razpravljali o tem, na kakšen način skušajo ZVU in njeni oboževalci valiti krivdo za odsotnost slovanskega in sploh demokratičnega življa in upravnih organov na SIA U, oziroma KP in OF ker se pač demokrati in Slovenci popolnoma strinjamo z vsakokratnim stališčem S1AU do vprašanja sodelovanja z ZVU. Za nas ostane le dejstvo, da kot demokrati in kot Slovenci v sedanji upravi nismo udeleženi prav Zito, ker smo kot demokrati in tudi kqt Slovenci za tako rešitev Tržaškega vprašanja, ki je v interesu tržaškega prebivalstva in evropskega miru edino demokratično . Vprašanje demokratične samouprave Tržaškega ozemlja cngloameriške cona je bilo vedno važno, v zadnjem času pa je stopilo v ospredje kot akutno. Zdi se, da so tudi pri ZVU prišli do tega prepričanja (prav gotovo zaradi upravičenih očitkov! in so zaradi tega pristopili k nekakšni reorganizaciji javne uprave. Praktična izvedba te reorganizacije je taka, da ne more bili govora o kakšni dejanski reorganizaciji, kajti stvari so po izvršenih dejstvih ostale iste. Iz vsega se je izcimila le reklamna poteza za demokratičnost ZVU. Vabilo SIAU-ja vsem političnim strankam in skupinam v Trstu za skupno razpravljanje o tern vprašanju pravi, da je odredba (o dozdevni or ganizaciji) ohranila vso protidemokratično navlako, ki jo nalaga fašistični zakon o občinskih in pokrajinskih upravah (katerega je ZVU prevzela) in ki ukinja sleherno pravico do izvoljenega predstavništva in do uveljavljanja ljudske volje. SIAU poudarja, da so iz sedanje uprave izrecno izključene važne politične struje jn vsa slovanska skup-' nost ia končno ugotavlja, da ja v ta-Nadaljevanje na 2. strani Cei teden dni bodo demolirà-tiine množice po vsem svetu proslavljale praznik dela, praznik borbe — 1. maj! V stotisočih in stotisočib bodo delovni ljudje vseh narodov manifestirali svoje težnje tako, kot jim bo narekovala nujnost njih političnega in gospodarskega položaja. Vsi in povsod pa bodo izražali samo eno željo in potrebo ljudi: mir, demokracijo,LANSKI !. MAJ delo in kruh, V stremljenju za temi cilji je izražena vsebina letošnjih prvomajskih proslav. Prav ista je vsebina prvega maja tržaških množic. Toda nekdo se je ustrašil teh «prevratnih stremljenj» tržaških množic in dejal — ne! Ni dejal odkrito: «Smo proti miru, proti ljudski demokraciji, nismo za to, da imate delo in kruh», ampak je svoj «ne» ovil s čudno tenkočutno zaskrbljenostjo za javni red in mir ter s hinavskim poklonom tradicionalni navadi delovnega ljudstva. S svojim tne» je hote! tako bistveno okrniti globoko demokratično vsebino prvega maja, da bi ga naredil neučinkovitega v njegovih demokratičnih stremljenjih in neškodljivega svojemu protidemokratičnemu delovanju. Letošnji program prvomajskih svečanosti je predstavnik okupacijske u-prave polkovnik Gardner takole cenzuriral: Sport izven mesta — da, šport v mestu — ne! Baklada izven mesta — da, baklada v mestu — ne! Manifestacije izven mesta — da, manifestacije v mestu — ne! Zborovanja na Montebellu — da, na trgu Unità — ne! Povorka izven mesta — da; v me- Sivrje so biljard igrati. Trije tolkli sem in tja, a četrti v pravo mesto hitro pogoditi sna. stu — ne! Telovadni nastop na stadionu — da, toda pogojno, če se ga ne bo udeležil noben prebivalec cone B Tržaškega ozemlja. Utemeljitev tovrstne strategije je naslednja: svečanosti sc lahko vršijo samo v conah, katerih prebivalstvo je dobrohotno naklonjeno ^ manifestantom, da ne pride do incidentov. Kaj se skriva za tem? Koga lahko izziva k incidentom prvomajska manifestacija s svojo demokratično vsebino v mestnem središč«? Mar vse tiste množice meščanov, ki so s posmehom gledali od strani vročekrvne fašistične kričače, importirane italijanske državljane iz Vidma in skupine tržaških fašističnih študentov? Prav gotovo ne. Tl meščani bi se ob mogočnosti demokratičnih sil prepriče-ii, kod jim je hoditi, če nočejo postati žrtve vojnohujskaške gonje protimirovnih sil. Te množice meščanov bi se ob pogledu na zdrave sile ljudske demokracije laže orientirale in uprle pritisku onih, ki jih pod krinko nacionalnih čustev vležejo v novi fašizem. Moč ljudskih množic bi lahko izvabila k incidentom le fašiste. Toda ali nima zavezniška vojaška uprava z vsem svojim policijskim aparatom toliko volje in moči, da postavi té fašiste tja, kamor spadajo, za zamrežena okna? Kako more ZVU, ki se proglaša za demokratično, namesto končne likvidacije fašizma pri nas, raje zavreti pot našim demokratičnim silam in dati tako fašistom opore v njihovem zločinskem delovanju? To vprašanje si dovoli zastaviti danes naše ljudstvo, ki ne vidi v ukrepih ZVU skrbi za mir in demokracijo, temveč provokacijo k nemirom in ne-demokraciji Angloameriška vojaška uprava na Tržaškem ozemlju ne more in ne more prikriti sovraštva, ki ga goji do vsega, kar je pri nas demokratičnega. Tržaško ljudstvo ve, da je to sovraštvo diktirano iz enotnega centra iz Washingtona. Tržaško ljudstvo, ve tudi, da je iz tega centra dirigirana vsa vojnohujskaška gonja v svetovnem merilu in da je proti tej gonji vstala enotna svetovna fronta miru in demokracije. K tej fronti je iskreno pri stopilo tržaško delovno ljudstvo in svesto si svoje moči doma in v svetu bo izbojevalo tudi to bitko za pohod demokracije v Trstu, kot je izbojevalo vse dosedanje. Trst mora videti neokrnjene prvomajske manifestacije, tako kot Jih jn videl lani in predlanskim! Svet mora vedeti, da tržaške demokratične sile triumfirajo in da Je ni sile. ki jih more na pohodu ustavljati. PO ŠIROKEM SVETU KRONIKA * PRI ITALIJANSKIH VOLITVAH za senat so dobiti 'demokrist-|ani IB milijonov glasov ali 47.9% ia demokratična ljudska Ironia 7 Milijonov glasov, ali 31.5%. Ta porast glasov dolguje demokrist-janska stranka med drugimi tudi dejstvu, da so zanjo glasovali tudi pripadniki manjših desničarskih strank. Dokončni izidi volitev za poslansko zbornico pa še niso zna-■i. * ATENSKE VLADE se je vsled nenehnega prodiranja grkke demokratične vojske polastil velik poplah, tako da je izdala nalog za uničenje tajnih listin za primer, da partizani zasedejo prestolnico. V Washington je vlada poslala obupne klice na pomoč, da jo edino masovni nastop ameriške vojske lahko reši iz obupnega položaja, * CANGKAJSKU se bliža popoln zlom, ker Je v 18 mesecih llgnbil 309 tisoč vojakov in mu Je preostalo samo še 37 divizij. * FRANCOSKA VOJSKA je pri zadnjih bojih z vietnamskimi četami v Indokitajski izgubila C» tisoč mož. * TAJEN DOGOVOR Je bil sklenjen med De Gasperijem in ZDA O pristopu Italije k bruseljskem paktu. Italija že sedaj krši mirovao pogodbo s prekomernim oboroževanjem. * PAPEŽ je na volivno nedeljo razpisal molitve za srečen izid volitev, s čimer Je kršil sporazum, s katerim so ie stranke obrezale, da bodo prenehale z volivno kampanjo v petek o polnoči. * ZAPADNE VELESILE SO z obžalovanjem odgovorile na sovjetsko noto glede Trsta, po kateri lahko samo 21 držav podpisnic spremeni določila mirovne pogodbe. * GROF SFORZA izključuje možnost spremembe mirovne pogodbe po 21 državah podpisnicah, čci da je za to zadosten pristanek Mirih velesil. * ITALIJA IN POLJSKA sta sklenili trgovinsko pogodbo za izmenjavo blaga v vrednosti 13 mi-ajonov dolarjev. » NOTA VLADE FLRJ, ki oblo-iaje Anglosase, da kršijo mirovno pogodbo glede Trsta, bo prišla v pretres pred Varnostni svet. * 1C MARSHALLOVIH DRŽAV Je na konferenci v Parizu podpisalo pogodbo o evropskem gospodarskem sodelovanju. V zakulisju se vrši borba med Francijo in Anglijo o tem, katera od obeh bo prejela prva in več ameriške pomoči. » AMERIŠKI KONGRES Je odobril kredit v znesku 2 milijard SM milijonov dolarjev za oboroževanje. » 27 AMERIŠKIH VELETRD-NJAV je priletelo v Nemčijo z namenom, da vpliva na razpoloženje javnega mnenja v Evropi. » NAMESTNIKI štirih zunanjih ministrov na Dunaju so sklenili, da bo Jugoslavija lahko predložila spomenico glede svojih zahtev do Koroške in do avstrijskih reparacij. Pozneje bo lahko svoje zahteve utemeljila ustmeno v prisotnosti avstrijske delegacije. * JOUHAUX, VODITELJ FRANCOSKIH razbijaških sindikatov je •a zborovanju Force Ouvrlère lz-jnvil da razkol delavskih vrst, ki ga je s svojim gibanjem hotel Izvesti, ni uspel. * V EPERNAYO v Franciji je pri nadomestnih občinskih volitvah ; zmagala KP in zabeležila velik po-rast glasov, medtem ko so ostale stranke nazadovale. FINSKI PARLAMENT pre-' treta tinsko-šovjetsko zavezniško pogodbo, ki so jo podpisali v Moskvi in jo bo v nekaj dneh ratificiral. * DIMITROV je odpotoval v . Prago, kjer bodo podpisali bolgar-sko-češko pogodbo o sodelovanju, prijateljstvu in medsebojni pomoči. Pometi italijanskih volitev v sedanjem obdobju borbe dveh taborov tej priliki ponovno dokazali, da so zvesti hlapci domače reakcije (bolje rečeno, da so njen sestavni del), italijanskih finančnih mogočnikov ter anglo-ameriškega imperializma. Vatikan je De Gasperiju na široko odprl svoje biagaine. Katoliška cerkev v Italiji pa je ob tej priliki pokazala tudi, da je še redno prav trdno vključena v državni aparat, ki je v rokah izkoriščevalcev italijanskega ljudstva ter poleg tega najvažnejše sredstvo trhla stvar in o tem bo pričala brez nadaljnjega bližnja bodočnost. Svoje metode bo lahko De Gasperi prikrival le do neke meje, končno pa bo vendarle vse prišlo na dan. Prevaro bodo spoznali tudi tisti, ki so se ob tej priliki dali preslepiti. Same volitve, in čeprav dajejo številčno večino De Gasperiju, kažejo očitno, da se je italijansko ljudstvo odločilo, da se bo borilo proti vsem izkoriščevalcem ter tlačiteljem. Ljudska fronta za zatiranje ter izkoriščanje tega pomeni za italijansko ljudstvo odlo- VOL1VNA SERENADA , . Značilno za današnji položaj v svetu je, da teče ves razvoj v smeri vedno ostrejše delitve na dva tabora: na eni strani imamo reakcijo, a na drugi napredna gibanja v obliki ljudskih front. Lahko rečemo, da je demokratsko ljudsko gibanje zajelo tudi pretežno večino kolonij, kajti jarem, ki ga morajo te kolonije prenašati, je postal že tako težak in tako neznosen, da se mu zatirani kolonialni narodi že odkrito upirajo. Široka ljudska gibanja, ki sestavljajo vsa skupaj mogočno protiimperlalistično fronto, pridobivajo na širini in na globini. Imperialistično zatiranje, imperialistične priprave na novo vojno, imperialistična korupcija ter podle gospodarske špekulacije predstavljajo danes največjo nevarnost za vse tiste narode, ki so še v območju imperializma. Imperializem javlja kot sila, ki v največji meri duši gospodarsko ter kulturno rast zatiranih narodov. S tega stališča moramo presojati tudi volitve v Italiji. Volitve v Italiji nikakor ne moremo imenovati svobodne volitve. Čitatelji se prav gotovo spominjajo poročil, niso govorila le o nekem moralnem pritisku, ampak nazorno prikazovala, da je De Gasperi uvedel pravcati policijski teror. Za časa volivne kampanje je biio na pr. na Siciliji na zverinski način ubitih več funkcionarjev ljudske fronte ter Italijanske konfederacije dela (enotni sindikati). Do Čestih terorističnih napadov na sedeže Ljudske fronte je prihajalo končno po vsej Italiji in tu moramo navesti tudi teror, ki so ga Italijanske oblasti uvedle na pr. v slovenskih vaseh v okolici Gorice, na Beneškem ter v Kanalski dolini. Ali smemo take volitve imenovati svobodne? De Gasperi se je za časa volivne kampanje posluževal še zlasii vatikanske ter ameriške (ZDA) materialne in moralne pomoti. Vsakdo ve, da delaje v okviru Katoliške cerkve na tisoče duhovnikov. Vsi ti so dobili od Vatikana navodila, da morajo voliti za De Gasperija. V volivno kampanjo je Cerkev stopila v tem primeru z vsemi svojimi silami in to je De Gasperiju zaleglo. Cerkev je nastopila kot izrazito politična organizacija. Vrhovi Katoliške cerkve v Italiji SO ob ljudstva. Pomoč s strani ameriškega imperializma je bila izdatna še posebno v tem primeru. Ameriški imperialisti so Italijo dobesedno preplavili z «darovi» ter tako slepariti italijanskega človeka. Ameriški imperialisti so dali De Gasperiju tudi orožje in ostala sredstva, tako da Je lahko postavil na noge 3BI.60B policajev. Da bi bil uspeh bolj gotov; so poslali v Sredozemsko morje še svoje strelce. Italijansko ljudstvo je volilo v strahu in terorju, volilo Je pod takimi pogoji, ki prav nič ne kažejo na demokratske svoboščine. AH smemo torej reči, da so bile volitve svobodne? Prav gotovo ne! De Gasperijeva stranka, ki si je sst-brala glasov s pomočjo korupcije, terorja ter groženj vseh vrst, Je kaj čen prelom s preteklostjo. Edinole ta fronta bo italijanskemu ljudstvu lahko izvojevata demokratske svoboščine ter gospodarsko blagostanje. Iz različnih vesti, ki so prišle v zadnjih dveh dneh iz Italije, se da kaj lahko sklepati, da Je število potvorjenih in prisleparjenih glasov precej visoko. Vsi doslej znani primeri še nanašajo izključno na pristaše de-mokristjanske stranke, na tiste-(duhovniki, nune in menihi), ki bi se smeli najmanj mešati v politične zadeve. Mi se zdaj vprašamo kaj pa je s potvorbami, ki jih pristaši ljudske fronte niso uspeli še odkriti? Držale in podprle bodo zaenkrat De Gasperija. Bližnji dnevi bodo prinesli na dan še marsikatero nepravilnost in tako bo poslalo še jasneje. od kod moč De Gasperija, zvestega hlapca ameriškega imperializma. Pod pogoji De Gasperijevega vladanja v Italiji pač ne more biti govora o nekih svoboščinah in nekem blagostanju. To je pot, ki vodi Italijo v kolonialni jarem, h popolnemu zasužnjenju Italije s strani anglo-ameriškega imperializma, to je pot, ki vodi Italijo v novo vojno in jo torej tira v še večjo nesrečo in v tem primeru bo padla krivda predvsem na kanclerja De Gasperija in njegove generale. Vendar pa bi bilo nesmiselno misliti, da si bo zdaj De Gasperi privoščil, kar bo hotel. Novonastali položaj bo italijanskemu narodu v še večji meri odprl oči, pokazal na neke nedostatke v dosedanjem delu, obogatil njegova izkustva ter pripravil tako za nove in še uspešnejše borbe, ki bodo izločale vsako možnost potvarjanja in korupcije ter privedle na oblast resnične zastopnike italijanskega ljudstva. V trenutku, ko končni rezultati niso niti znani, dajejo različni De Ga-speriji s svojimi ministrstvi že zelo zanimive izjave. Kaže, kakor da so že v naprej vedeli, da bo demokrist-janska stranka dobila večino. Vse te metode nas močno spominjajo na fašizem. In v tem mi tudi vidimo fašizem, ki pa Je danes seveda drugačen le v svojih besedah, v bistvu pa prinaša Italiji to, kar so ji dali že Mussolinijevi fašisti. Danes postaja vsakemu poštenemu človeku v Italiji jasno, zakaj je Vatikan stalno priporočal, dà je treba fašiste milo soditi ali pa delal na tem (v večini primerov tudi uspel), da ostanejo sploh na svojih starih mestih. De Gasperijeva «zmaga» bo vlila vsem italijanskim fašistom novega poguma, hkrati pa bo italijanskemu ljudstvu še nazorneje pokazala na pot, po kateri naj krene v svoji borbi. Vse, kar je poštenega prebivalstva na Tržaškem ozemlju, vidi danes še Jasneje težave italijanskega ljudstva in si želi zato še trdnejše povezave z vsemi tistimi silami v Italiji, ki se resnično bore za ljudsko demokracijo. Le taka povezava vodi h bratskemu sožitja ter prijateljskemu sodelovanju. SREČKO VILHAR OD "ČLOVEKOLJUBNEGA" NAGOTA 00 VOJAŠKEGA MORAMA Pred desetimi meseci se je Marshallov načrt predstavil kot «človekoljuben» ukrep za pomoč pri obnovi Evrope». Pred kratkim pa, ko sta ga obe zbornici ameriškega kongresa odobrili v dokončni obliki, so ga jasno označili kot vojno orodje proti HZ in proti razmahu socializma po vsem svetu. Pred desetimi meseci še je ves ameriški tisk zgražal ob sami misli, da bi ta načrt utegnil biti naperjen proti kakršni koli ideologiji ali proti kateremu koli narodu. Danes pa kongres sam slovesno proglaša, da je to napadalno orodje «proti komunizmu» v Evropi in po vsem svetu. Kako to, da je prišlo tako hitro do take «preobrazbe?». Nihče še ne ve točno, kako bodo uporabljali 6.200 milijonov dolarjev, ki jihjeodobril kongres.Vizglasovanem zakonu sta podrobno označeni samo dve vsoti; 409 milijonov dolarjev za neposredne vojaške izdatke na Kitajskem, v Grčiji in v Turčiji ter 300 milijonov dolarjev za «vzpodbujanje investicij zasebnih ameriškiiij kapitalov v Evropi». . i Prve predloge, konference 16 držav v Parizu je ameriško zunanje ministrstvo gladko odbilo in nato samo sestavilo «načrt za obnovo Evrope» (ERP), s katerim je močno znižaio evropske zahteve po surovem jeklu in težkih strojih. Ponovno so Američani znižali kredite za industrijske naprave, medtem ko dajejo vedno večji poudarek težkim vojaškim izdatkom. Ameriška zbornica proučuje sedaj zakonski osnutek o posojilu in najemu v znesltu 2 milijard dolarjev za dobavo orožja «marshallizirani» Evropi. Ta vsota pa predstavlja samo trenutno razpoložljive kredite. Kmalu pridejo na vrsto še drugi zakonski osnutki za odobritev novih kreditov. Načrt, ki ga je odobrila periška konferenca 16 držav za povečanje trgovine med Vzhodom in Zahodom, je bil stvarno razveljavljen po določilu ERP-ja, ki prepoved’.je izvoz težkih strojev in «vseh predmetov ,ki utegnejo služiti za vojn i», v SZ in Vzhodno Evropo. Zaicm o PRP-ju pofbiašča svojega upravnika Hoffmana, da prepove pošiljanje kakršnih koli predmetov z Za p . da na Vzhod. Upravnik ERP-ja tudi lahko Ustavi reparacije, ki jih mora Nemčija odplačevati z oddajo i; du-strijskih naprav. Čeprav je pod pritiskom javnega mnenja kongres črtal Španijo iz spiska držav koristnic Marshallovega načrta, vendar ni nobena tajnost, da bo kljub temu Francova Španija prejemala ameriško pomoč. Tu gre le za vprašanje taktike in ne načela. To pomoč bodo namreč lahko nudile zasebne banke, tako da ne bo prišlo do «javnega škandala». Predlog o vključitvi Španije v načrt evropske obnove niso kritizirali zato, ker bi fašistični režim prejemal po- moč, marveč zato, ker so s tem ' predlogom po nepotrebnem izpostavili ERP kritiki nasprotnikov». Ravno v trenutku, ko se je Trama n odločno uprl sprejemu .Španije v «evropsko obnovo», se je njegov ■osebni zastopnik Myron Taylor raztovarjal s Francom v Madridu. Tisk Wall Streeta je dal odkrito duška svojemu veselju, da se je Marshallov «človekoljubni načrt» spremenil v vojaški program. Preden je Truman izdal poziv za Uvedbo obvezne vojaške službe, so ameriški potrošniki začeli močno omejevati nakupe. Za letošnjo veliko noč se je prodaja na drobno »nižala za 10% v primeri z lanskimi prazniki. Februarja letos je število brezposelnih naraslo že na 2 milijona 600 tisoč. Tudi padec cen kmetijskih pridelkov je prizadel poslovne kroge. Pred letom dni je objava Trumanove doktrine dvignila cene na trgu, ki so do tedaj pàdale. Danesi glasila Wall Streeta pričakujejo, dal bo načrt o obvezni vojaški službi! imeli,isti za njih dobičkonosni uSi-l j nek. .Tournal of Commerce takole Ì komentira načrte o ■ oboroževanju: ! «Znatno zvišanje vojaških izdatkov mora delovati v poslovnih zadeval) kot bič, ki je po mnenju gospodarstvenikov potreben, da prepreči možnost gospodarske krize v 1. 1948. «Eato list navdušeno odobrava načrt o vojaških izdatkih, ki bo ^ «začasno preprečil zmanjšanje dobičkov velikih industrijskih družb». Svobodne volitve za demokratizacijo Nadaljevanje s 1. strani kem poio-oji. zaman sleherno upanje po miru, po gospodarskem dvigu in po blaginji na ozemlju. Problem torej ni tak, da bi ga bilo mogobe odstraniti z navideznimi pozitivnimi odredbami kot je to zadnji poskus 7.VU. K rešitvi problema je treba pristopiti stvarno in le stvarno delovanje na tem bo pokazalo, v koliko se da pri kom govorili o demokratičnosti. Borba za uielelbo pri javni upravi bo zahtevala od demokratičnih sil 'se velike odločnosti in nepopustljivosti. Od slovenske nacionalne enote pa še poleg tega Uvrste enotnosti. Vse dosedanje uspehe smo v svoji borbi dosegli samo z enotnost jo. Redki, ki so delovali proti ali mirno enotnosti, so pri nas dapiedpo odpadali od naroda, šli v zgodovino kot izdajalci slovenskih narodnileinteresov. Svojo hlapčevsko vlogo, temu ali onemu okupatorju so odigrali, ko jih okupator ni več potrebovat. Narod pa je zmagoval mimo njih s svojo osvobodilno borbo na čelu in si krčil pot k ciljem, do katerih ima po vseh demokratičnih načelih previco. toče » Krvava Palestina odtenek svetovnega imperializma Z IZVAJANJEM SOVJETSKIH KONTROLNIH UKREPOV JE BIL PREKINJEN PROMET NA SEMMERINGU MED DUNAJEM IN BRITANSKIM ZASEDBENIM PODROČJEM V AVSTRIJI. V NEMČIJI PA SO ANGLOAMERICANI MORALI ODSTRANITI SVOJE POMOŽNE POSTOJANKE NA SOVJETSKEM PODROČJU NA AV-TOSTRADI, KI PELJE V BERLIN. OBE PRESTOLNICI LEZITA NA SOVJETSKEM ZASEDBENEM PODROČJU IN STA ZASEDENI PO VSEH ŠTIRIH VELESILAH, VSAKA V SVOJEM SEKTORJU. Bliža se za Palestino usodni datum — 15. maj — na katerega so Angleži sklenili odložiti svoj mandat nad Sveto deželo in od tod umakniti svoje čete. Ce do tedaj ne nastopi kak nov element v tej zadevi, bo nemogoče preprečiti splošno zmedo spričo dejstva. da je ameriški'imperializem resno omajal ugled OZN s sabotiranjem Sklepa o delitvi Palestine. Vsak dan nam prinaša vest o no-viti atentatih, zasedah in o pravih bitkah. Spisek mrtvih nenehno narašča, pri čemer ni prizaneseno niti angleškim vojakom, ki so odgovorni za red v deželi. Arabci in Židje se odkrito pripravljajo na vojno: «Ce ne pride do premirja», je izjavil zastopnik židovske agencije, «ne bo več svetih krajev v Palestini za veliko noč 1. 1949. V Jeruzalemu ne bo več mogoče stanovati. «Vrhovni arabski odbor pa je objavil, da hoče postati gospodar položaja s tem, da prestreže dovoz hrane in opreme Zidom in'da uniči vodovode. Mislili smo, da je bilo palestinsko vprašanje dokončno rešeno dne 29. novembra 1947. ko je OZN s pristankom SZ in ZDA sprejela sklep o delitvi Svete dežele na dve državi: židovsko in arabsko. Židje so na to odločbo pristali in tudi Arabci bi se s časom sprijaznili s tem, da se ni Washington premislil in odprl ponovno to pereče vprašanje. ZDA so namreč zahtevale, da se sestane skupščina OZN k izrednemu zasedanju, da prekliče svoj prvotni sklep o delitvi Palestine in da uvede sistem začasnega varuštva nad temi kraji. Tako je palestinsko vprašanje tam, kjer je bilo pred 29. novembrom in kakor se vleče že dobrih trideset let. Nastalo je 2. novembra 1917., ko je angleški državnik Balfour obljubil Zidom ustanovitev lastnega ognjišča v Sveti deželi v zahvalo za usluge, ki so jih Židje nudili v prvi svetovni vojni zapadnim zaveznikom. S tem jc hotel angleški minister tudi omiliti antisemitizem, ki se je začel pojavljati na zapadu in zlasti v Ameriki. 1 Toda Balfourjeva deklaracija je imela to slabo stran, da je delala račun brez krčmarja V Palestini živijo že dva tisoč let Arabci, ki po tolikih letih upravičeno imajo to. deželo za svojo domovino. • V začetku se je sicer naseljevanje Zidov vršilo brez posebnih zapletlja-jev. Kolonisti so zasedli prazne, na po! puščavske predele in jih spremenili v cvetoče vrtove. Nastale so industrije in poljedelstvo je doseglo zavidljivo višino. Židje so gojili predvsem južno sadje: pomaranče in citrone, tako da je Palestina postala ena najvažnejših držav izvoznic sadja v vsem Sredozemlju. Zaradi tega so se cene kmečkim pridelkom in zemlji dvigale, od česar so imeli Arabci samo koristi. Tako se je zdelo, da bo to blagostanje, ki ga je prinesla židovska tehnika in pridnost, dokončno zedinila oba naroda, Židje so s svojimi naprednimi idejami računali na sodelovanje z arabskim delavstvom, kateremu so prinesli kolonisti možnost osvoboditve izpod fevdalnega sistema, pod katerim so ječali. To pa je bilo za Žide usodno, kajti zadeli so ob egoistične interese veleposestniških fevdalnih arabskih mogotcev. Nakopali so si tudi sovraštvo arabskega duhovništva, ki je v Palestini kot v vseh arabskih državah neizprosen pobornik napadalnega mohame-danstva, zakrknjenega nacionalizma in vseh konservativnih tradicij. Tako so postajali odnosi med naseljenci in prvotnimi prebivalci vedno bolj napeti. Poslabšali so se zlasti po vseljevanju novih židovskih skupin, ki so bežale iz Evrope pred grozečim nacionalsocializmom. Med vojno so se Židje izkazali kot. zanesljivi zavezniki zapadnih velesil, medtem ko so arabski mogotci močno simpatizirali s Hitlerjem (jeruzalemski multi) zaradi njegovega antisemitizma. Z njegovo pomočjo so upali dokončno obračunati z Židi in utrditi svoje privilegirane socialne postojanke. Zato so bili Židje po vojni močno razočarani nad Angleži, ki so omejili židovsko vseljevanje v Sveto deželo in se začeli naslanjati v svojih imperialističnih interesih na Arabce, ki naj bi ščitili kot večinski narod njihove omajane postojanke v Vzhodnem Sredozemlju. Tako je prišlo do odkritega konflikta med Židi in Angleži. Poslednji so s silo preprečili vsako novo vseljevanje, zaradi česar so se Židje maščevali z atentati na angleške oblasti in vojsko , Osamljeni Židje so se tedaj obrnili za pomoč v Ameriko na svoje židovske sorojake, ki tvorijo samo v New Yor-ku (največje židovsko mesto na svetu) tretjino prebivalstva in ki imajo vplivna mesta zlasti v tisku in propagandi. Ta klic na pomoč je prav prišel tudi Trumanu In monopolistom, ki so videli v ugoditvi židovskih želja lepo priložnost za izrivanje angleškega imperializma iz Palestine in za pridobitev vseh ameriških volivcev židovskega izvora na bližnjih predsedniških volitvah. Tako je prišlo do pristanka ZDA na delitev Palestine. S to politiko pa nikakor niso bili zadovoljni ameriški petrolejski trusti, ki izpodrivajo angleške petrolejske družbe in iščejo novih koncesij po arabskih državah. Arabci prebivajo namreč na področju, kjer so največja ležišča petroleja na svetu. Biti v dobrih odnosih z arabskimi vladajočimi klikami je najlažje sredstvo za pridobivanje koncesij. Tako so petrolejski trusti mnogo pripomogli za preokret ameriške politike glede Palestine. Toda to še ni zadosten razlog, da se je Truman pred volitvami odrekel svojim židovskim volivcem, ki se bodo odslej pridružili Wallaceu. Glavni vzrok, da je Amerika pojedla svojo dano besedo glede delitve Palestine, moramo iskati drugje. To je samo lokalni odtenek imperialistične politike ZDA, ki se razvija v svetovnem merilu. V kratkem časovnem razdobju po ameriškem preokretu glede Palestine smo bili priča treh dogodkov, ki so se pripetili v različnih krajih: krvavi upori v Aleksandriji v Egiptu, ki jih je ameriška propaganda seveda naprtila Moskvi; poostritev obsednega stanja v severnem Iranu ob sovjetski meji in končno obisk turškega zunanjega ministra v Atene. Vsi ti trije dogodki so med seboj povezani. Gre za notranjo in zunanjo organizacijo Bližnjega vzhoda pod ameriškim vodstvom. Že od 15. januarja 1947 opravljajo Grčija, Turčija in Iran po naročilu ZDA službo ameriških predstraž z Izgovorom, da je treba zadržeti «sovjetski ekspanzionizem». Za to prvo črto naj bi v iste namene povezali vseh sedem arabskih držav. Medtem ko se je ameriška «pomoč» Grčiji in Turčiji večala, je angloame-riški diplomaciji uspelo naščuvati iransko vlado, da je zaostrila, svoje odnose s SZ. V vseh arabskih državah so an-gloameriški diplomati začeli dvigati «komunistično strašilo». Vsako stavko v Bagdadu ali Kairu so pripisali «tajnim načrtom iz Moskve». Zabelili so jih še s «tajnimi pripravami Rdeče armade». To spletkarjenje je zaleglo pri arabskih fevdalcih, ki vidijo edino sredstvo za zaščito svojih ogroženih interesov v tesnem zavezništvu s protikomunističnimi državami. Tako je uspela «psihološka priprava» arabskih državnikov. Toda treba je bilo za to pridobiti tudi neuke množice, ki- so občutljive v svojih nacionalnih čustvih. In v ta namen služi preokret ameriške politike v Palestini. Arabska liga si bo lahko sedaj pripisala palestinski uspeh. Zato bo pa morala prepričati množice, da sprejmejo zamisel zavezništva z evropskimi protikomunističnimi državami. Turčija je že dvakrat skušala povezati arabske dežele, toda brez uspeha, kajti Arabci so še vedno nezaupljivi do svojih nekdanjih gospodarjev izza časa sultanov. Zato so ameriški imperialisti zaupali to nalogo grški vladi. Po razgovorili med Caldarisom in turškim zunanjim ministrom Sadakom je bilo izdano poročilo, da bo grška diplomatska. misija odpotovala v Damask, da predlaga sirijski vladi ustanovitev «vzhodnega protikomunističnega bloka». Ponovno se je tudi sestal vrhovni svet Arabske lige v Kajru, da «vzpo-redi politiko arabskih držav». Proučili bodo možnost vojaške pogodbe med državami članicami lige in sporazuma s tremi obmejnimi državami: Grčijo, Turčijo in Iranom. Istočasno ko ameriška delegacija pred Varnostnim svetom objokuje težko usodo palestinskih narodov, pa se pojavljajo načrti o razkosanju Svete dežele na štiri pokrajine, ki bi jih priključili Egiptu, Transjordaniji, Siriji in Libanonu, to je državam, ki so že pod pokroviteljstvom Angloameri-čanov. Ni dvoma, da je to vaba za arabske države, da bi laže ugriznile v jabolko protikomunističnega bloka. Vsi atentati in krvoprelitje v Palestini pa kažejo, da so imperialisti na-pregli vse svoje sile, da bi dokazali potrebo po «vzdrževanju reda». Sam Marshall je poudaril, da bi načrt o delitvi Palestine zahteval «ogromne voj- Kljub krvavi vstaji ki je izbruhnila pred nekaj dnevi v Bogoti med zasedanjem panameriške konference, velja Kolumbija z razliko od ostalih držav Latinske Amerike za mirno deželo. Z e 45 let ni bilo namreč tu revolucij. Leta 1903. je skušala vlada ZDA dobiti pristanek Kolumbije za zgraditev Panamskega prekopa, ki veže danes Atlantski in Tihi ocean. Tedaj je bila Panamska zemeljska ožina sestavni del kolumbijske republi- ne sile» in da bi izvajanje sklepa OZN «nujno privedlo do uporabe sovjetskih čet», ki bi bile zastopane v mednarodni vojski OZN. To pa hočejo ZDA preprečiti za vsako ceno, ker bi motilo njihove načrte o imperialističnem vzhodnem bloku. Američani se zato tudi ogrevajo za načrt o varuštvu Palestine, ki bi ga vodila komisija za varuštvo pri OZN. Le-ta bi nadzorovala upravo, ki bi bila zaupana eni izmed glavnih držav članic. In ZDA bi poskrbele s pomočjo , glasovalnega stroja, da bi to upravo imela v rokah zopet Anglija. Sicer se poslednja odločno brani in vztraja na tem, da zapusti Palestino 15. maja. ke. Kolumbijska vlada je to zahtevo Washingtona odločno odklonila, ker ji ni bilo do tega, da se vgnez-dijo na ozemlju tuji interesenti, ki bi ogrožali narodno in gospodarsko neodvisnost. Dne 3. novembra istega leta je na panamski zemeljski ožini izbruhnila «revolucija», ki jo je pripravila tvrdka Sullivan and Cromwell. Leta je namreč prejela od washing-tonske vlade v ta namen milijon dolarjev. Najela je skupino ljudi, ki Toda verjetno dela to zato, da izsili od. Američanov znatne prispevke za kritje zasedbenih stroškov. Hkrati se pa utegnejo razočarani Židje, ki so jih Američani pustili na cedilu, «pomiriti» z Angleži, ki naj bi zopet bili «razsodniki» med Arabci in /idi po načelu: deli in vladaj. Tako utegne priti v Palestini do neke nove «kompromisne» rešitve po im-, perialistični zamisli — nek nov «za-, časni režim». V bistvu pa bi palestinsko vprašanje ostalo odprto. In osta-< lo bo tudi odprto, dokler sami narodi Palestine ne bodo mogli izraziti svojo besedo in dokler ne postanejo neodvisni v svoji lastni državi. so bili izvežbani v tehniki «revolu-' cij» za države Latinske Amerike Dne 13. novembra je Washington priznal novo panamsko republiko. Mali Kolumbiji ni preostalo drugega, kot da je protestirala proti nasilju in prekinila diplomatske odnose z ZDA. Ponovno jih je vzpostavila 1. 1914. in šele 1. 1921. se je sprijaznila z izvršenim dejstvom ter priznala novo panamsko republiko. Najbolj zanimivo pri tej stvari pa je dejstvo, da se Panamci, ki dolgujejo obstoj svoje države «Jan-kijem», odvračajo od svojih botrov Odbili so pred kratkim zahtevo ZDA, po kateri naj bi severnoameriške čete še nadalje taborile ob Panamskem prekopu. To pravico so si ZDA izposlovale v začetku vojne, toda samo za «obdobje sovražnosti». Odklonilno stališče panamskega parlamenta utegne prisilit) Washington, da si izkoplje nov prekop izven panamskega ozemlja. Vsekakor je to očiten dokaz, da narodi Latinske Amerike kljubujejo severnoameriškemu imperializmu. In to kljubovanje je zanetilo vstajo v Bogoti ravno v trenutku, ko je prisotnost severnoameriških delegatov na panameriški konferenci obudila Kolumbijcem grenke spomine na preteklost. Tvrdka Sullivan and Cromvell, ki je organizirala panamsko «revolucijo», pa je od tedaj močno obogatela in se razširila. Povezana je z nemško-ameriško banko Schroeder in z dr. Scliachtom ter je imela v, razdobju med obema vojnama vodilno vlogo pri finančni petitiki držav Srednje Evrope. Sedanji voditelj tvrdke Sullivan and Cromvell je sam Forster Dulles, Trumanov svetovalec, ki mu je zaupana organizacija protikomunističnega delovanja v zapadni Evropi. Ta «strokovnjak» je pred nekaj dnevi zahteval poseben kredit za oborožitev, protikomunističnih gibanj v Evropi. VOJNE NE BO Zilliacus, angleški laburistični poslanec, se je udeležil mednarodnega kongresa za pomoč demokratični Grčiji v Parizu. Na vprašanje novinarjev, ali verjame, da ho izbruhnila nora svetovna vojna. Je laburistični poslanec odgovoril z odločilnim ne. Dejal je: «Za vojskovanje je potrebno biti v dveh. SZ pa si iskreno želi miru. Ko sem lanske jeseni obiskal to deželo, sem govori! z ljudstvom in njegovimi voditelji. Imajo samo en cilj: v miru izvesti petletni načrt za obnovo dežele. In bistveni pogoj za to je mir. Glede ZDA dobro vem, da nekatere njene vodilne osebe na zelo odgovornih mestih namenoma izvajajo vojno politiko. Ta država je prešla v obdobje brutalne imperialistične ekspanzije, ki se izraža v vznemirljivem mrzličnem oboroževanju. Toda kljub temu se ljudstvo in celo velik del poslovnih krogov trese pred mislijo novega oboroženega spopada in zavračajo to možnost: Protisovjetska histerija ▼ Ameriki pa stvarno izraža poplah, rekel bi, skoraj blazen strab pred notranjimi težavami in protislovji, ki se bodo končale z gospodarsko krizo. Sicer pa politična struktura ZDA, k! kljub vsemu dopušča javnemu mnenju, da pride do besede, predstavlja zavoro, ki je ne smemo podcenjevati. Resda so dobili generali pod svojo oblast vso državno upravo, toda kongres utegne nekega dne ustaviti vojni stroj pod pritiskom ljudstva. Tako je Henry Wallace napisal v «New Republici, da prihodnja etapa na poti v vojno je lahko samo ta, da Truman zaprosi za izredna pooblastila. In teh pa kongres ni voljan dati. Kajti neuspehi, ki so jih doživeli Američani v vseh primerih, kjer so nastopali z odkrito intervencijo — v Grčiji in na Kitajskem predvsem — so dali možem iz Washingtona veliko misliti: neuklonljiv narodni ponos ogroženih narodov bo prisilil te gospode k umiku. In končno ne pozabite, da hočejo imeti Američani mir v lastni hiši. Pripravljeni so vojskovati se... do zadnjega grškega in evropskega vojaka, toda ne preko te mere.» 4 TRŽAŠKO OZEMLJE KRONIKA * POLICIJSKO PREISKAVO *0 napravili na sedežu (indipendenti* stovi, to Je tistih, ki so jih fašisti malo prej napadli in jim razbili šipe na oknih in vrata. Našli so tudi orožje: — v nekem kotu je bilo pet palic, ki jih je policija odnesla. Drugič torej fašisti ne bodo tvegali niti toliko, da bi jih branilci sedeža eventuelno kresnili po glavi. * ZNANI MILJSKI ZLOČINEC BARCHI, ki je v prvih letih fašističnega nasilja počel zločine po Istri, se mirno sprehaja po Trstu. Nekoč so ga aretirali, ko ga je spoznala neka njegova žrtev, a čez pet dni so ga izpustili. Kaj bi ga ■e, saj je bil ) za pokal lista II . Lavoratore,. Start bo v Barkovljah, cilj pa na stadionu pred finalno nogometno tekmo. Prišli bedo tudi inozemski udeleženci. 2e zjutraj pa bo štafeta po mestu (zopet pred 9. uro).; Tako bo ta teden nudil vsem, ki se • zanimajo za to ali ono športno panogo, priložnost, opazo-vati naše športnike v medsebojnem tekmovanju. ŠENTJAKOBSKE 2ENE SE PELJEJO NA UDARNIŠKO DELO V ŠMARJE PRI KOPRU „DEMOKRACIJA” DEMANTIRA DOKAZ! PA JI UDARJAJO PEČAT IZDAJSTVA Ljubljanski proces proli vohunski skupini domobranskega in gestapovskega majorja Bilenca je s prstom pokazal, kje in pod kakšnimi firmami se v inozemstvu zbirajo in organizirajo vohuni proti Jugoslaviji. Na ljubljanskem procesu je padla beseda «Slovenska demokratska zveza» v Trstu in Gorici. Vohuni z Bitencem na čelu so navedli celo vrsto dej' štev, ki neovrgljivo označujejo organizacijo slovenskih (naj pošteni Slovenci oprostijo, da jih za razliko od drugih tako imenujemo) narodnih odpadnikov, kot orodje v rokah vohunskih služb imperialističnih sovražnikov svobodne Jugoslavije. .Ta razkritja ljubljanskega procesa niso za tržaške Slovence prav za prav nič novega, temveč le potrdilo tega, kar so tržaški Slovenci o lej^ «demokratski zvezi» bolj ali manj točno že vedeli. Jedro te organizacije tvorijo namreč iz domovine pobegli belogardistični veljaki, ki so ves čas krvavenja slovenskega naro- da v borbi za svobodo, vestno služili nemškemu gestapu in’ italijanskim fašistom. Vsi ti ,ki so se izmaknili sodbi naroda in ki se sedaj potepajo po Italiji in Trstu, so zlezli— pod plašč protikomunizma, s katerim jih je nekoč ogreval nemški okupator, danes pa agenture ameriškega imperializma. Kot so sprejeli varstvo, tako so sprejeli tudi službo, za katero so s svojo moralno pokvarjenostjo in kriminalnim značajem kot nalašč pripravni. Do tukaj vse razumljivo. Gre pač za narodne odpadnike in hlapce najnižje vrste. Toda pod plašč protikomunizma so zlezli tudi nekateri zelo redki posamezniki, ki z gestapovskimi begunskimi hlapci niso do nedavnega imeli nič direktno skupnega, na katere pa je danes bolj kot kdaj koli doslej tudi padla senca vohunstva na škodo jugoslovanske države in na škodo jugoslovanskih narodov. Skupna streha in zajemanje iz iste sklede družj sedaj i prve i druge in pečata, katerega jim je pritisnil ljubljanski proces, se ne morejo otresti ne eni ne drugi, čeprav čutijo posebno drugi na lastnih plečih njegov žgoči pritisk. Sedaj demantirajo ; Trkajo se na prsa in sklicujejo na svoje poštenje. Toda kje bi se še mogel najti pošten slovenski človek, ki bi spričo tolikega dokazanega gradiva mogel dati kakršno koli vrednost frazerskim demantijem in dvema podpisoma, ki sta že zdavnaj zgubila na verodostojj nosti ? Da, da, pot mimo' ljudstva je pot proti ljudstvu in vsako opravičevanje in demantiranje je zaman. Taka je železna logika sedanje borbe med dvema svetovoma in ko bo padla sodba ne bo pomagalo skrušeno kesanje, s kakršnim so iskali milosti pri liudstvu Bitenc in družba, Rupnik in ostali potem, ko so lastnemu narodu prizadejali že toliko gorja. KULTURNI SEMENJ za politično propagando Beseda knjiga ima pri nas nad vse lep zvok. Pri tem še spomnimo na nekaj, kar smo vzljubili že od mladih nog in kar smo se naučili pozneje tudi spoštovati. Nič za to, če se z imenom knjiga ponaša tudi na stotine in tisoče zmazkov, ki onečaščajo lepo ime, — toda saj si tudi pesem vedno mislimo lepo, a vendar kaj vse se imenuje pesem! In muzika? Kaj morejo lepi akordi za to, če so jih uporabili za grdo pesem? In da:;i ljubimo — kot domačo pesem — predvsem knjigo, ki je proizvod naših stvariteljskih duhov, vendar ni v nas nobenega sovraštva do knjige v tujem jeziku. Toda med knjigo in knjigo je kakor med glasbo in glasbo. Nikoli ne bomo zavrnili italijanske knjige samo zato, ker je italijanska Tudi Verdija in Puccinija in še tega in onega bomo radi poslušali, toda «Giovinezze» pa, nikoli več! Ne, ker je njena glasba slaba, temveč zato, ker je slabo uporabljena. Uporabljena je za fašistično himno. Podobno je lahko pri knjigah. V soboto so s primerno slovesnostjo odprli v pristaniški postaji razstavo italijanskega tiska in semenj italijanske knjige. Dasi je bilo videti že iz priprav in pa iz poročil o otvoritvi, da vsa prireditev ni taka, kakršna bi lahko bila, smo vendar šli zadevo pogledat. Prireditelji, ki so, se zavarovali z naslovom «semenj knjige» (fiera del libro), so se že v naprej odrekli marsikatere odgovornosti. Kdor bi namreč šel na «razstavo italijanske knjige», bi moral kmalu uvideti, da nikakor ne gre za razstavo, temveč res samo za — semenj. Pod pretvezo «razstava tiska» pa je omogočeno, da se je na to razstavo vrinilo marsikaj, kar bi na resni kulturni prireditvi labko izostalo. Ne mislimo v teh vrsticah podajati poročila, kaj vse na tej razstavi in semnju vidimo. Prav malo je namreč, kar bi opravičilo ime «razstava». Obiskovalec namreč ne dobi nikakega prikaza tiska, niti n. pr. ne dobi vpogleda v tehniko dela pri tisku niti ni ta «razstava» popolna po kvantiteti (da bi vsaj bilo vidno hotenje približati se tej popolnosti!). Ce bi tega že v naprej ne slutil ali celo vedel, tedaj se mora človek ob samem obisku prepričati, da je vse prirejeno z dokaj jasnim in določenim namenom. Gre za čisto navadno politično propagando; enostransko seveda in šovinistično pro-vokatorsko, kratko in malo umazano. Komaj stopimo v dvorano, trčimo v «stand» lista Messaggero Veneto. Da bi menda ta «lažnjivi Kljukec» označil, do kod sega ozemlje, ki ga zanima, je razobesil nekak zemljevid s starimi mejami, po 'katerem spada tudi Postojna v njegovo, «interesno sfero». Toda ni samo Messaggero Veneto takšen; njegova fašistična nrav je že itak predobro poznana. Tudi listi, ki izpovedujejo nek določen program, v šovinizmu ne zaostajajo. Tako se tam razkazuje Vita nuova, ki trdi, da je glasilo katoliške akcije. Kaj je katoliškega v tem, da narišeš vso Istro in jo obdaš s trikoloro, tega mi ne razumemo. Bazen seveda, če upošteva mo, da je v Trstu katoliška akcija ali pa lega skoraj vseeno. Da, svoj prostor ima tudi lega nazionale; dejali bi, da spada sem kot pes v cerkev, toda v tisku pa mora biti res zastopana — koliko letakov in plakatov se zanjo natisne! Sicer pa v družbo kakršna je na tej razstavi, kar spada. V bližini je prostor, kjer si obiskovalec ni prav na jasnem, za kaj gre; tam je nek napis Delavske zbornice ,potem plakat za njihov prvi maj, pa Sv. Just je naslikan in spredaj so razne zastave, n. pr. od demokristjanov pa do liberalne stranke, — vrag naj razume vse to. P« še Arena dì Pola je blizu, ki ima razstavljen kos kamna, ki je iz puljskega amfiteatra. (Celega amfiteatra namreč ob svojem «eksodu» iz Pulja niso mogli odnesti!) Vsekakor je ta kamen za tisk zelo pomemben! Podjetje Stabilimento Tipografico Triestino je pokazalo, kateri časopisi se pri njem tiskajo. Seveda je to Napravljeno zelo originalno; kot vojaki stoje v vrsti posamezni kartoni, ki Predstavljajo prvo stran časo- pisa z glavo. In sicer stoje v takem ] vrstnem redu. Prvi je kajpak Giornale di Trieste in potem njegova j mlajša sestrica Ultimissime. Sledijo Voce, Cittadella, Vita nuova, Emancipazione, Caleidoscopio; Giornale Alleato (Kje je že ta! Čudno, da nišo potem obesili še Piccola in vso ostalo fašistično navlako, ki so jo nekoč tiskali v tej tiskarni). Potem sledita dve tuji cvetki, The Bine Devil in Basic News in potem šele pride na vrsto tako druge vrste časopisje kot Trieste-Sera, Corriere di Trieste. Od tu naprej pa se vidi le še — noga, da, mogoče lepa noga znabiti lepe športnice, ki se je pognala, da bo preskočila prečko. (Slika je zelo povečana, zato je težko izreči točno sodbo o športnici). Ce Si pa dovolj radoveden, tedaj odkriješ, da se za iztegnjeno nogo Telovadni čevlji za L maj Vsi telovadci, mladina in deca, bodo nastopali v belih telovadnih čevljih ali belih copatah, ki si jih pa morajo nabaviti sami. Kdor si ne more kupiti telovadnih čevljev, naj si da napraviti copate iz bele-za platna. športnice skriva Lavoratore, Primorski dnevnik in ranjki Glas zaveznikov. Vse to res ni za občutljivo javnost, zlasti če se tam okrog pri-tepejo kaki «giovani» in esuli. Tako tista noga odlično služi. Ej, kaj se vse doseže s tiskarskim, oziroma tiskarniškim in fotomontažnim trikom! Nekako «v stilu» te razstave je, d*t je geografski institut De Agostini razobesil zemljevid Dalmacije, kjer so tudi Territori annessi del Fiumano e Kupa (zelo sodobno!). Najbolj odbijajoča in najbolj umazana točka vse razstave pa je velik prostor Prore, glasila demokristjan-ske stranke. Ti pokvarjenci si niso prav nič pomišljali, da ne bi naredili razstavnega prostora ne samo za mesto svoje reklame, temveč tudi za mesto najbolj pobega sramo- tenja nasprotnega mišljenja. In prireditelji so jim to dopustili! Tako so tam razobešene kopije vseh ogabnih letakov, ki se jih je democrazia cristiana posluževala v svoji vo-livni borbi (NB.: razstava je bila odprta že pred volitvami!). Niti sramotenja osebnosti tujih držav na taki razstavi ti ničvredneži niso opustili. Da pri vsem tem ne more iti brez zemljevida Italije s starimi mejami, je tudi jasno. Naivno bi bilo seveda pričakovati, da bomo zagledali kak plakat, ki bi opozarjal na nevarnost novega fašizma (ne pljuj v lastno skledo!). Ko je Prora odkrila, kdo je avtor in finan-cier vseh teh plakatov (če bi se kdo tega ne vedel), ki so preplavljali Italijo, nam je tako tudi nekoliko pojasnila, komu prav za prav služijo t. j. za čigav denar delajo «giovani» z Akvedota, ki si na prvi kostanj v drevoredu obešajo take plakate, da jih potem občudujejo. A počenjajo še druge stvari, kot je v Trstu splošno znano. Na taki razstavi seveda zaman pričakujemo naprednega tiska, bodisi časopisov in knjig. Glede na razstavljene knjige pa stvar res ne zasluži druge oznake kot semenj. In sicer zelo nepopoln, kot smo pravkar omenili. Niti ni to semenj zgolj italijanske knjige. Italijanska knjiga tone v morju prevodov. Kajpak rinejo v ospredje kakega Krav-čenka in Koestlerja; premnogo knjig bi pa zatnan iskal. Tako ni bilo n. pr. niti nikjer videti Gram-scijevili Pisem iz ječe; dasi so lani prejela najvišjo literarno nagrado. Torej tak semenj, ki ga skoraj lahko nadomesti ta ali ona tržaška knjigarna ,ki kljub reakcionarnemu prepričanju lastnikov vendar prodaja tudi kaj naprednega — že zaradi kupčije. Nočemo s tem reči, da ni na tem semnju tudi dobrih znanstvenih del, toda zgolj to dejstvo pač ne nudi povoda za take vrste prireditev. Saj v ostalem nam vsa stvar — tako kot je postavljena -— sploh ne pove, čemu je prav za prav prirejena. Toda to je jasno: razen trgovskih motivov je tu igrala najvažnejšo vlogo želja po politični propagandi. Tako je nastalo nekaj silno nenačrtnega, kar ni niti razstava tiska in je komaj malo več kot kramarski semenj knjige. To je bilo še takrat, ko so še razni vojaški guvernerji, «Čerini» in belogardistični učitelji vtepali zapadno demokracijo v glavo našim gorja-nom v kobariškem kotu. Tam je teroriziral slovensko učiteljstvo nek «di» daktični ravnatelj» Bole. Preden je postal «vzgojitelj» je bil baje advokat. Se tačas, ko je proti koncu šolskega leta 1946-47 grozil učiteljstvu, da «jivn bo že naslednje leto pokazal», so bila hudomušna kobariška dekleta bolj daljnovidna in so mu po tržaški radijski postaji poslale v pozdrav pomembno pesmico «Ko boš ti na rajžo šel pridi mi povedat, da ti bom pomagala punkelček povezat». Toda Bole ni sprejel prijaznega vabila, ni. prišel povedat, da gre na rajžo in si je kar sam povezal punkelček in — vzela ga je noč.’ In tako kot on, tako za njim še mnogi. Bližal se je 15. september, pa se jim je mudilo. Nič čudnega, da so pozabili na «bonton». Ni jim zameriti. Bolj težko nam gre v glavo, da pozabljajo na lepe manire oni ptiči, ki so se na letošnjo pomlad odpravili tja v prekomorske kraje, pod južno argentinsko sonce. Iz toplega tržaškega gnezdeca jih menda ni tako iznenada preplašil kak nevaren datum, pa bi lahko lepo vse v miru uredili in po lepi stari slovenski navadi bi nam lahko zapeli «Adijo, pa zdrava ostani...» ali pa ono drugo «O zdaj gremo, o zdaj gremo, nazaj nas več ne bo.» Ne tako, kot pravijo «po francosko», da nam je n. pr. ob izginotju gospoda profesorja Srečka Barage, kar sapo. zaprlo, da mu nismo utegnili napisati niti poslovilnega članka. Sicer čujemo, da neki gospod župnik razlaga onim, ki mu še verje-mejo, da smo krivi mi, da je «dobri in ubogi» gospod Badaga moral od tod. Resnici na ljubo moramo priznati, da bi nam ta gospod že davno prej nehal deliti svoje «dobrote», če bi pri «zaveznikih» le količkaj posluha imeli za želje ljudstva. Toda njegovega odhoda je kriva le njegova kosmata vest in njegov strah, ki je bil tako velik, da je kljub dobremu varstvu, ki ga je užival v Trstu, videl za vsakim vogalom oznovca. Kar se tiče njegovega «uboštva» pa ne bo prav tako hudo. Mislimo, da je imel gospod Baraga več trgovskega kot vzgojiteljskega du. ha. Pravijo, da ga tudi v Trstu ni zapustila žilica, ki je gnala nekoč iz Starega trga na Pivko konje. Zato bi se spodobilo, da bi o.b slovensu vene dar odrinil kak tisočak. Saj ne misli» mo, da bi ga dal recimo za «Parti« zansko zvezo» ali kako drugo korist* no stvar; vsaj za «Demokracijo», za tiskovni sklad bi bil dal, če ne za drugo, iz hvaležnosti za slavospeve, ki mu jih je «Demokracija» pričošiiia. Toda on — niti figo! Se hvala ni re« kel. O, ti grda nehvaležnost! Preko luže je poslal pismo, ki ga je obja« vila «Voce libera», V njem se poslavlja od «dobrih italijanskih prebival« cev Trsta». Pokulcali smo še v «Demokracijo» v prepričanju, da bomo tam čitali Baragovo slovo od «dobrih slovenskih prebivalcev Trsta». Toda bili smo razočarani. Končno smo p» dognali, zakaj ta dvojna mera. Za Barago «dobrih» Slovencev je v Trst» tako malo, da se je lahko od njil{ poslovili kar s privatnimi pismi, Z njim in za njim je izginilo St nekoliko njegovih pajdašev. «Gliha vkup štriha!» Tudi tržaško radijsko postajo je zadela težka izguba. «Od« letel» je čez široko morje njen rav« natelj, t. j. tisti, ki je tam novem« bra lanskega leta prepovedal Cankar« ja na radiu. Potem je seveda hitel vse popravljati in nam je servirat Cankarja (z Jegličevskim sitom prerc. šetanega) za zajtrk, kosilo in večerjo^ Ta prevelika «vnema» pa je preočiio izdajala zadrego grešnika. Vsi ti ptički, ki se sedaj spomladi selijo baš v obratni smeri kot ne. dolžni pernati, resnični ptički, imajo prav čudno navado. Ne rečejo ne bev, ne mev; danes so tu, a jutri jih že ni več. Mi seveda zaradi tega vseeno do-; bro spimo, vendar smo mnenja, da bi bilo prav, če bi vsaj «adijo» rekli, ne pa tako kot oni zobozdravnik, slovenski «esule», ki je pustil svojim pacientom luknje v zobeh, četudi so mu plačali delo v naprej. To res ni bilo lepo od njega, ali se vam ne zdi? In še zadnji dan je ta kujon naročal pacientom, kdaj naj prihodnjič pridejo v njegovo ordinacijo. In še jih je, ki si vež,ejo punkel-. ček. Kar sami si ga vežejo in skrbno: to prikrivajo. Pa naj jim bo. Saj ta4 ko nima smisla, da bi se poslavljali, saj nihče za njimi jokal ne bo. Le naj gredo, rajši danes kot jutri. Tako bo na «svobodnem» ozemlju vsaj m»; lo bolj — čist zrak. V prejšnjem poglavju smo si ogledali, kako se je razvilo pomorstvo v severni Evropi in da so bili tamkajšnji pomorščaki prav tako spretni, hrabri in podjetni, kakor oni, ki so sicer pluli s svojimi ladjami po Sredozemskem morju in bili v deželah, ki to morje obkrožajo, doma. Ne samo to. Videti smo, da so bili Danci ali Normani tisti, ki so v severni Evropi prvi dosegli prvenstvo v. pomorstvu in da so jim bila severna morja Evrope kmalu pretesna ter so zato na svojih pohodih dosegli celo obale Severne Amerike in vdrli tudi v Sredozemsko morje. Ker je ravno ta mali poibarbarski narodič ravno po zaslugi visoko razvitega pomorstva dosegel tako lepe velike uspehe, je prav, če si nekoliko ogledamo njegov vznik in propad in to tem bolj, ker lahko trdimo, da je del mornarske krvi Normanov preživel kljub njihovemu propadu sto in stoletja in živi Se danes v — angleških mornarjih. Sprva so živeli Normani, kar bi po-menjalo v starogermanskem jeziku severni ljudje ali pa ljudje s severa, po obrežjih skandinavskega polotoka, to je v današnji južni Norveški in Švedski ter tudi po sedanjem Danskem. Zato so jih včasih nazivali Danci le malo ali skoraj nobene zveze. Najbojevitejši so bili ravno zahodni Normani, ki so prvi ravno zahodni Normani, ki so prvi pričeli pinti s svojimi okretnimi ladjami, katerim so načelovali njili knezi, tako imenovani Vikingi, preko morij severne Evrope in prodrli prvi v Severno Ameriko in Sredozemsko morje. Kot pripoveduje izročilo, je bil njih najhujši glavar neki Hasting, ki se ni zbal nobene podlosti in naj-nesramnejše in zahrbtne zvijače. Čujte, kaj si je izmislil v Južni Italiji, j kamor ga je na njegovih roparskih pohodih zaneslo. Nekoč je oblegal neko mesto v Južni Italiji, toda mesio je bilo na žalost tako dobro utrjeno in se je tako hrabro branilo pred napadi Normanov, da mu ne zlepa, ne zgrda ni mogel priti do živega. In ko je spoznal, da mesta z bojem in naskoki ne bo mogel zasesti, ter da se bo vsa borba sprevrgla v dolgotrajno obleganje, pri katerem bo izgubljal samo čas in moštvo, se je odločil za zvijačo, ki niti malo ni bila v duhu takratnih viteških načel o poštenju, zvestobi dane besede in kar vse je še bilo v onih časih v tako veliki čisli, Poslal je v mesto nekaj odposlancev* k škofu onega mesta in sporočil, da je med tem časom umrl. Vsaj tako so povedali odposlanci in še prosili, da bi smeli zapeljati v mestno stolnico rakev s svojim pokojnim poveljnikom, ki je umrl skesan svojih grehov, in žele, da bi se za njim nad njegovim truplom opravila maša zadušnica. Škof je to prav rade volje obljubil, saj je menil, da je nenadna smrt rešila mesto velikanske stiske. Toda končalo se je drugače, kajti rakev, ki so jo potem prinesli v cerkev, ni bila nič drugega, kot druga izdaja Odisejevega bojnega konja izza časov trojanske vojne. Med mašo je namreč skočil iz rakve živ in zdrav s kožo in kostmi sam Hasting, pobil škofa in dal-znamenje za napad. Nor- mani, ki so bili v cerkvi, so bili na to pripravljeni in sò imeli pod obleko skrito orožje. Takoj so pričeli ropati in pleniti in kmalu potem so se z bogatim plenom spet vračali na svojih ladjah proti severni Evropi, Kako velika je bila moč Normanov, nam kažejo še drugi številni primeri, saj je sam mogočni francoski kralj moral že v desetem stoletju odstopiti Normanom precejšen del severne Francije, ki se še dandanes imenuje po svojih nekdanjih lastnikih Normandija, Tudi Anglijo, ki je bila spočetka keltska, pa so jo pozneje zasedla razna anglosaška plemena, so pričeli Normani napadati. Toda kmalu so pričeli na tem malem otoku ustanavljati svoje kolonije in kmalu so sc polastili skoro vse Anglije. Domačini so se osvajalcem vztrajno upirali, toda po izkrcanju normanskega vojvode Viljema Osvojalca je preostalo samo še skrito sovraštvo do Normanov. Toda tudi to se je sčasoma poleglo in v teku stoletij se je potem iz teh dveh oziroma bolje, treh narodov, in sicer iz podjarmljenih Keltov in nato po Normanih podjarmljenih Anglosasov ter Normanov samih izcimil angleški narod. Sedaj je tudi razumljivo, zakaj smo poprej omenili, da se nekaj normanske mornarske krvi pretaka tudi po žilah angleških mornarjev. Poleg Anglije in severne Franclje pa so si osvojili tudi Južno Italijo, kjer so podjarmili tamkajšnje prvotne okupatorje Arabce. Celo v borbi za investituro med papežem in nemškimi cesarji so imeli precejšno vlogo. Tako je na primer papež Gregor VII. poklical na pomoč zoper nemškega cesarja Henrika IV. tudi Normane, ki so res pregnali Nemce, toda pri tem so si tudi sami vzeli svoje plačilo na ta način, do so strahovito izropali Rim. Zato pač ni nič čudnega, da so bili Normani od devetega do enajstega stoletja strah in trepet severnoevrop-skih in sredozemskih pristanišč. Toda priznati moramo, da so vplivali tudi na svoje sodobnike in spet se je zgodilo to, kar se je že tolikokrat pripetilo zaradi neprestanega razvoja, da je učenec prekosil učitelja. Normani so bili namreč spet eden tistih čini-teljev, ki so «zaostalim» ljudem pokazali, da je mogoče priti do bogastva tudi na druge načine. In tako je sčasoma zamrla v Sredozemskem morju moč Normanov, v Angliji so se stopili s svojimi podjarmljene! in na površje evropske zgodovine so prišle nove politične tvorbe, ki so pri Normanih skušale najti čim boljše šole. Tako so nastale male pomorske republike, ki so kljub majhnim teritorjem z veliko in močno mornarico vzele v svoje roke niti svetovne trgovine. To so bile v srednjem veku zlas(i Benetke in pa Genova, ki so bile ozemeljsko kot državi sicer majhni, toda sta ravno zaradi svoje mogočne mornarice predstavljali dve pomembni velesili. Ker zanimajo Trst in tudi del naše narodne zgodovine predvsem Benetke, si bomo v prihodnjem poglhvju nekoliko ogledali, kako so Benetke nastale, se razrastle in končno tudi — propadle. IV. O NORMANIH IN NJIH VOJNI SLAVi PO SLOVANSKEM SVETU Peoa industvijska država na poti k socializma Ko so v Sovjetski zvezi začeli graditi novi socialistični red, je bila ZSSR gospodarsko zaostala dežela, s slabo razvito iniiistrijo in poljedelstvom, kateregi proizvajalni način se je zelo malo razlikoval od načina v preteklosti. Dežela, kakor je rekel Stalin, z zaostalo ponekod srednjeveško tehniko, agrarna dežela, je bila odvisna od samovolje kapitalističnih držav. In to deželo so boljše-viki v. treh petletkah spremenili V eno najmočnejših držav na svetu, v. državo z naprednim gospodarstvom in močno vojaško silo, ki ji je uspelo zrušiti vojaško in gospodarsko moč nemškega fašizma in ostalih držav Evrope, ki so bile z njim povezane ali od fašistov zasužnjene. Popolnoma se razlikuje položaj češkoslovaškega gospodarstva od ruskih razmer v času, ko se češkoslovaška ljudska demokracija dokončno odpravlja na pot k socializmu in izdeluje svoj prvi petletni plan. CSR med prvimi industrijskimi državami sveta Dobro verno, kako važno mesto zavzema Češkoslovaška v svetovnem gospodarstvu. Če pregledamo poslednje podatke o svetovni produkciji glavnih izdelkov, vidimo, da se v. vsakem primeru Češkoslovaška uvršča med prvih deset industrijskih držav sveta. V produkciji premoga je na 1 mestu, v produkciji jekla na 8., v produkciji bombažne preje na D. in v produkciji motornih vozil na 9. ali 8. mestu. Samo velesile, ZDA in ZSSR, Velika Britanija in Franclja, so pred Češkoslovaško. Relativno, t. i. v. produkciji nad 1000, prebivalcev, je Češkoslovaška v vseh teh primerih na 5. ali 6. mestu, To so pogoji, na katerih gradi Češkoslovaška plansko gospodarstvo in prehaja k dolgoročnemu planiranju. Lahko je opaziti, kako se razlikujejo ti pogoji ne samo od razmer v Sovjetski zvezi pred tridesetimi leti, ampak tudi od sodobnih pogojev ostalih ljudskih demokracij, ki so podobno kot takrat Sovjetska zveza v glavnem poljedelska države s slabo razvitimi proizvajalnimi silami in nizko življenjsko ravnijo. Zakaj sa toliko zanimajo za Češkoslovaško ? Plansko gospodarstvo Češkoslovaške ima zaradi tega izreden pomen za ves svet. Prvič v zgodovini so bila proizvajalna sredstva socializirana ali vsaj njih pretežni del v državi z razmeroma močno industrijo in precej visoko življenjsko ravnijo, v. državi, ki po obsegu svoje produkcije, v celotnem obsegu ali obsegu na enega prebivalca, spada med deset glavnih industrijskih držav sveta. To je vzrok óne'ga posebnega zanimanja, s katerim gledajo po vsem svetu pristaši in nasprdiniki na dogodke na češkoslovaškem. Pcodukcifa se bo zvišala 57 odstot Na tej osnovi, ie potrebno pogledati približne številke, ki so 'jih nedavno sprejeli kot orientacijske številke v. osrednji planski komisiji za daljše plansko delo. V planu se predvideva: V teku petletnega plana bo porasla produkcija za 57 odstot. v primeri z letom 1948, t. j. za 70 odstot. v primeri 2 najugodnejšim predvojnim letom. To je v. Ostrem nasprotju s proslulim Marshallovim planom, ,ki predvideva, da bodo dosegli 1951. najvišjo predvojno .raven v produkciji premoga in jo za 10 odstot. prekoračili v produkciji jekla, torej neznatno prekoračili celotni obseg predvojne industrije. Godilo se jim bo 50 odstot. bolje • Približne številke češkoslovaške petletke predvidevajo nadalje porast potrošnje na posameznika o teku petletnega plana Za 34 odstos. in daleko presegajo predvojno raven. Močno nasprotje proti Marshallovemu planu, ki more samo ugotoviti, da Kljub vsej ameriški pomoči — pravilno bi se moralo reči: ravno zaradi nje — ne doseže življenjske ravni prizadetih držav niti predvojnega stanja. Jasno je, kako ozko so te številke, ki so izsledek nekaj mesečnega dela osrednje planske komisije, v skladu s številkami v predlogu plana, ki ga je v jeseni preteklega leta predložil predsednik vlade osrednji planski komisiji. V glavnem so samo neznatno višje kakor prvotne številke, katere so tàko močno kritizirali zaradi njihove »nerealnosti.« Porast narodnega dohodka, ki ie posledica porasta izdelkov v vseh panogah, je v razmerju osrednje planske komisije proti predlogu ministrskega predsednika izražen v. 51 odstot. v 45 odstot. Zgradili bodo težko industrijo Tudi v drugem pogledu pripada Gottwaldovemu planu vidik pomen. Splošno je bila sprejeta njegova osnovna misel, da tako hiter porast proizvodnje in življenjske ravni ni mogoč brez določene preusmeritve češkoslovašlce industrije: preusmeritev v. tem smislu, da mora biti razvoj težke industrije mnogo hitrejši kot razvoj lah- ke ì-yJustriie, kajti CeiKoslov iška bo morala bolj in boli izvažati stroje in druge inve.čicijskc izdelke, da bo mogla kriti uvoz su. rovin in živil, kaiti predaja njihovih tradicionalnih izvoznih izdelkov, tekstila, . stekla in keramike ie in bo še nadalje bolj omejen. Evropski politični ekonomi potrjujejo pravilnost češkoslovaškega plana Ta osnovna misel je bila sprejeta ne samo na Češkoslovaškem, ampak tudi v svetu. Ravnokar je izšlo poročilo gospodarske komisije OZN, na podlagi katerega bodo mogle evropske države doseči osnovno gospodarsko naiego, t. j. zvišanje izvoza in znižanje uvoza samo z velikim zvišanjem proizvodov težke industrije; to pa zahteva preusmeritev evropskega gospodarstva. Poročilo izrecno navaja, da je zmanjšano povpraševanje prekomorskih držav po proizvodih evropske lahke industrije mogoče izravnati suino s pospešenim izvozom izdelkov težke industrije, katere je mogoče bolje prodajati. Tako pravi priporočilo gospodarske komisije OZN. Vendar pa to priporočilo ostaja v kapitalističnih državah Evrope samo na papirju, ker ameriški kapital ne dopušča, da bi se v. zapadnoevropskih državah zgradila konkurenčna industrija, — kakor je jasno razvidno iz vseh poročil o Marshallovem planu. Osredotoča se samo na zapadno Nemčijo, kjer grade središče težke industrije, pon izključno ameriško kontrolo, češkoslovaška hodi v. sedanji petletki po svojih poteh, ki so bila priznana kot pravilna tudi v svetu, in postaja ena od graditeljic vzhodne in južnovzhodne Evrope. »Rude Pravo« Mesta Jugoslavije bodo regulirali Jugoslovanska kronika * TUDI V ISTRI marljivo «rade zadružne domove. * PREDSEDNIKU VLADE republikanske Španije, Diegu Martine-zu Doriu, je postal predsednik Prezidija Ljudske skupštine FLRJ, dr. Ivan Ribar telegram za španski narodni praznik. * «SADNIK» bo s koncentratom, natovorjem v reškem pristanišču, odplul v New York, * PROGA TUZLA—DOBOJ, ki so jo te dni začeli graditi, bo vezala obe mladinski progi. » 172 MILIJONOV DINARJEV bo v petletki investiral goriški okraj poleg zveznih in republiških investicij. -S «OPREMA POLJSKE KNJI-GE» tak naslov ima razstava v poslopju Narodne in univerzitetne knjižnice, ki bo odprta do 25. aprila. Otvoril jo je predsednik Slovanskega komiteja Slovenije dr. Ferdo Kozak. * OBISKOVALCI STROKOVNIH TEČAJEV so po odredbi zveznega ministra za delo socialno zavarovani, če niso v delovnem ali uslužbenskem razmerju. * JUGOSLAVIJA IN MADŽARSKA sta podpisali sporazum o reparacijah, s katerim je Jugoslavija dokazala svoje iskreno prijateljstvo in razumevanje za razvoj ljudske demokracije na Madžarskem. * POPUSTA NA ŽELEZNICAH bodo imeli udeleženci prvomajskih proslav v Ljubljani. « PRAVILNIK O POSEBNIH OSEBNIH DOKLADAH zveznih državnih uslužbencev je objavil uradni list FLRJ. -S V. REDNO ZASEDANJE zvezne skupščine je preloženo z 20. na 22. april. » TUDI V BELI KRAJINI bo postavila Zveza borcev NOV spomenik borcem in žrtvam osvobodilne vojne. Spomenik bo stal v Črnomlju. * V CVENU PRI LJUTOMERU so v nedeljo kot prvi — poleg Predmeje — otvorili zadružni dom. Na slovesnost, ki se je je udeležilo več tisoč ljudi, so prišli tudi sekretar Prezidija ljudske skupščine LRS Franc Lubej, minister za kmetijstvo ing. Jože Levstik in razni zastopniki organizacij. Graditelji udarniki so prejeli 7 zlatih, It srebrnih in 23 bronastih značk. •S NOVO TRGOVINSKO POGODBO med FLRJ in Romunijo so podpisali 15. aprila v Bukarešti. -S «ZA SRECO TISTIH, KI SO NA MORJU» se imenuje drama Lavrenjeva, katere premiera v ljubljanskem gledališču je bita v soboto. * POSLOPJE V JAJCU, kjer Je bilo drugo zasedanje AVNOJa, bodo spremeniii v muzej. * V SARAJEVU 'se je sestal v nedeljo kongres Ljudske fronte Bosne in Hercegovine. Referat o delu fronte je imel predsednik Djuro Pucar. ' » V PREDMEJI, gorski vasi na robu Trnovske planote, so tudi v nedeljo odprli zadružni dom. Slovesnosti so se udeležili minister Janez Hribar, minister Ivan Regent in podpredsednik Prezidija Ljudske skupščine LRS France Bevk. -:s NA PLITVICAH bodo letos investirali 49 milijonov dinarjev za zgraditev počitniškega doma. -* V PLANINSKE KRAJE bodo šli na počitniške kolonije otroci iz obmorskih krajev. •» ODKUPNE CENE ZA SEMENSKO BLAGO so se znatno povišale. » ZA TURISTIČNI DAN, ki bo 23. t. m.,' so prireditveni odbori sestavili obsežne in pestre sporede. / Skoraj vsa mesta Jugoslavije so se v preteklosti razvijala popolnoma nenačrtno, brez upoštevanja bodočega razvoja in ne oziraje se na potrebe prebivalstva. To. je sicer popolnoma razumljivo, kajti dolga stoletja je bilo vse ozemlje Jugoslavije pod tujci. Velika pa je bila krivda oblasti stare Jugoslavije, ki regulaciji in modernizaciji mest sploh niso posvečale nobene pažnje. Tako so mesta rasla brez pravih načrtov in perspektiv za bodočnost in po predmestjih so hiše gradili križem kražem. Rešitvi prometnih vprašanj mest ni bila posvečena nobena skrb. Tako so n. pr. po predmestjih Ljubljane rasle hiše kot gobe po dežju, v središču mesta pa so ostale številne parcele nezazidane. V Beogradu so v centru mesta poleg najmodernejših palač še danes nizke bajte. Tudi druga mesta so zrcalo nasprotij družbe in poleg modernih cest so ozke, zavite in slepe ulice polne nesnage. Z novo ljudsko državo pa so se družbeni odnosi spremenili. Danes niso kulturne naprave in udobna stanovanja samo za izbrance; prav vsi državljani imajo pravico do zdravih in udobnih stanovanj, gledališč, otroških zavetišč, zdravstvenih postaj in drugih naprav za zadovoljitev življenjskih potreb. Nova oblast se je zato lotila težavnega vprašanja regulacije in izgradnje mest Jugoslavije, hoteč pri tem odpraviti vse napake preteklosti. Že v prve gospodarske načrte države in posameznih republik so bile zato uvrščene določbe o regulaciji mest in v smislu teh so se že lani pričela prva dela, ki se bodo letos še razmahnila. Najvažnejša in najobsežnejša so regulacijska dela v prestolnici države — Beogradu, ki je že med vojno, že bolj pa danes postal matica napredka nove Jugoslavije, saj se je v njem pričela borba za novo državo in so bili v njem sprejeti vsi najvažnejši sklepi o novi ureditvi države. Novi Jugosla- viji je stari Beograd postal pretesen, kajti kot glavno središče vsega političnega in gospodarskega življenja niti tehnično niti reprezentativno ne ustreza več novim razmeram. Temeljita regulacija Beograda je postala nujna In temeljiti načrti so zato že napravljeni. Med tem ko se podrobni načrti še Izdelujejo, številne delovne brigade že marljivo delajo. Beograd mora po predvidenih načrtih v nekaj letih postati milijonsko mesto, ki bo v vsakem pogledu pravi odraz sile in ustvarjalnosti jugoslovanskih narodov. Prva in najvažnejša naloga je zgraditev novih stanovanj, katerih bo do leta 1951 za 150.000 prebivalcev. Številne nove stavbe že zato grade po vseh mestnih predelih; vzporedno s tem pa je seveda potrebno razširiti kanalsko omrežje, zgraditi preko 100 km novih cest, povečati tramvajsko omrežje za 75 km ter sezidati nove šole, otroška zavetišča in druga poslopja, nujna modernemu mestu. Posebno poglavje pa predstavlja Izgraditev novega Beograda, ki bo nastal na do sedaj zapuščenem prostoru na levem bregu Save med Zemunom in Beogradom. Strokovnjaki so se namreč odločili, da za izgradnjo reprezentativnega' središča ni umestno rušiti sedanjega mesta, temveč je najprimerneje sezidati novo mesto. Tako bo nasproti starega Beograda nastal novi Beograd z modernimi poslopji, velikimi hoteli in stanovanjskimi stavbami za približno 250.000 prebivalcev, Ker pa je danes ves prostor novega mesta izpostavljen poplavam, bodo nanj nasuli ogromne količine zemlje in zgradili obsežne obrambne nasipe ob Savi, preko katere bodo zgrajeni 4 veliki novi mostovi za zvezo s starim mestom. Docela bo preurejen tudi železniški promet, prestavljeno sedanje letališče in zgrajen nov prekop med Savo in Donavo. Za vse to so lani opraviii obsežna pripravljalna dela, letos pa so se že pred mesecem -sji ud ‘nSasqo uta5iH3A a epp epaud terih bo poleg poklicnih delavcev in strokovnjakov vseh vrst sodelovalo tudi 50.000 mladincev. 2e letos bodo zgradili tri velikanske stavbe, med njimi palačo predsedstva vlade in velik hotel, predvidena pa je priprava temeljev (z zabijanjem 15 m dolgih pilotov) za nadaljnje stavbe. Seveda bodo že letos gradili tudi kanalizacijsko omrežje in ceste, vse ostalo pa v prihodnjih letih. Seveda pa Jugoslavija danes ni centralistično urejena država, ki bi samo glavnemu mestu posvečala vso pozornost. Tudi glavna mèsta ostalih republik in manjša pokrajinska mesta bodo predmet široko zasnovanih regulacij. Tako bo že v prvi petletki regulirano Sarajevo, glavno mesto Bosne in Hercegovine, za ker so že leta 1846 izdelali načrt. Ta predvideva, da se bo število prebivalstva povečalo od sedanjih 100.000 na ca 250.000. Ker so zato potrebna predvsem nova stanovanja, so lani pričeli graditi nove stanovanjske predele na Svrakinem selu in novo stanovanjsko četrt Didiko-vac. Pažnja je posvečena tudi ureditvi prometa, kajti lani zgrajena mladinska proga zahteva regulacijo celotnega železniškega vozlišča. Tako bo do leta 1951 zgrajena nova železniška postaja, okoli katero se bo razvilo novo mestno središče. Letos nadaljujejo širokopotezen načrt regulacije mesta in so poleg stanovanjskih stavb pričeli graditi novo postajo, novo glavno pošto, fizkulturna igrišča in več drugih javnih poslopij. Tudi staro Skopje v daljnji Makedoniji se bo razvilo v moderno mesto. V ta namen bodo tudi tu sezidali številna nova stanovanjska poslopja, ki bodo imela skupno 10.00 novih stanovanj. Največja skrb pa je posvečena izgradnji industrije, ki je do sedaj skoro ni bilo; bo pa v petletki zrasla okoli mesta. Za preskrbo novega me- sta z elektriko bo zgrajena hidrocentrala na umetnem jezeru, ki bo nastalo z regulacijo reke Vardar in z izpeljavo umetnega prekopa Vardar-Treska, ki je že v gradnji. Regulacijski načrt Skopja pa se razen na mesto razteza tudi na bližnjo okolico, koder bo osušene precej zemeljske površine, primerne zlasti za pridobivanje zelenjave v velikem obsegu. Tudi za Zagreb je izdelan velikopotezen regulacijski načrt, na podlagi katerega se bo Zagreb v petih letih razvil v najmodernejše mesto, ki bo štelo skoraj pol milijona prebivalcev. O regulaciji Ljubljane, ki se bo tudi veliko povečala in modernizirala, pa je Ljudski tednik že pred meseci objavil članek s skico regulacijskega načrta. V dokaz skrbi, ki jo ljudska oblast posveča ureditvi manjših mest, naj navedemo priprave za regulacijo slovenskih mest. Tako je Projektivni zavod Slovenije že pripravil načrte za regulacijo Maribora, ki se bo razvil v veliko industrijsko mesto 150.000 prebivalcev, V Mariboru bodo predvsem premaknili železniško progo ven iz mesta, zgradili nov glavni kolodvor, nove glavne ceste za zvezo z drugimi kraji, stanovanjske stavbe pa bodo zrasle okoli industrijskih objektov na Teznu in Melju. Prestavili bodo tudi jetniš-nico in bolnico izven mesta, zgradili nova fizkulturna igrišča, parke in javna poslopja. Pripravlja se tudi načrt, ki bo uredil bodoči smotreni razvoj Celja, za kar bodo izvršena obsežna javna deia-Prestavili bodo kolodvor, železniško progo, nove glavne ceste, zlasti pa bodo regulirali v okolici mesta Savinjo, da ne bo več poplavljala in delala škode. Slednjič naj omenimo, da so bile izvršene prve priprave za regulacijo Kamnika, Litije in še drugih manjših slovenskih mest. KULTURA PROSVETA Ob obletnici smrti slikarje Ivana Groharja Prešernova knjižnica za leto 1949 Ob koncu 19. stolet ja se je v slo-venskem kulturnem življenju pojavila skupina mlađih slikarjev, ki So v slovenski likovni umetnosti povzročili pravo revolucijo. Ti slikarji, ki jih s skupnim imenom imenujemo impresionisti, so prekinili s staro miselnostjo v'likovni umetnosti m metodami slikanja ter priveli slikati v novi tehniki in izražati v slikah nove ideje. Dotedanji Slovenski umetniki so se posltt-sevali stare ustaljene tehnike, v slikah pa so obravnavali predvsem predmete nežive prirode (tihožitja), ter portrete; njih slike so zato temne i» mračne, njih objekti so figure in ne življenje. Temu v nasprotju so se impresionisti usmerili predvsem v naravo; narava in nje borato življenje, z vsemi svojimi problemi, (sonce v megli, snežni metež), so stvari, ob katerih se slikarjem ustvarjajo vtisi-impresije, ki jih nato upodabljajo na platnu. Sli-ifr« impresionistov niso zato samo •prikazi- življenja in narave, temveč tudi izraz slikarjevih čustev in njegove notranjosti v trenutku opazovanja. Način izražanja in tehnika •slikanja sta zato popolnoma svobodni in daleč proč od ustaljenih form. Nastop mladih impresionistov v slovenskem kulturnem življenju je 'ogromnega pomena, kajti skupno s predstavniki moderne literature so prekinili s tradicijo in pripomogli 1: preporodu slovenske umetnosti. Njih zasluga je. da so dvignili slovensko slikarsko umetnost na mednarodno višino in priborili Slovencem častno mesto med kulturnimi narodi. Seveda je nastoji mladih slikarjev vzbudil hud odpor tedanjih .slovenskih kulturnih krogov, ki so 'v svojem konzervativizmu dušili vsak napredek. Impresionisti so se zalo morali trdo boriti za priznanje ter se z iiajvečjo težavo prebijati [skozi življenje. ■ Med •vodilne slovenske impresioniste štejemo tudi Ivana Groharja, ki je še pred svojim ■ umetniškim viškom postal žrtev tedanjih razmer v slovenskem kulturnem življenju ter podlegel preganjan in strt v borbi za vsakdanji kruh, Ivan Grohar se je rodil 15. junija 1867 v Sp. Sorici v Selški dolini kot aostaški sin in je že kot tak občutil t-so trpkost bede. Po dovršeni eno-razredniei je bil primoran sam služiti si kruh kot pastir in hlapec. Vendar ga je prirodni dar za slikanje, ki ga je odkril že učitelj v osnovni šok, gnal, da se je odtrgal iz kmečkega življenja in sklenil postati slikar. Kot 17 leten kmečki fant je stopil v uk k podobarja Bra-(laški v Kranju, kjer se je seznanil z osnovnimi pojnti slikanja, nato I>a je šolanje nadaljeval v Zagrebu. S stopnje slikarja-obrtnika se je v Zagrebu že približal višji stopnji cerkvenega slikarstva, vendar je njegov nadaljnji, študij in razvoj preprečila vojaščina. Kot vojak se je, oropan svobode, počutil zelo nesrečnega; t; nameri, da se vojaški službi izogne, je pobegnil v Italijo, katero je smatral kot idealno deželo umetnosti. Toda razočaran nad njo se je. sam vrnil v domovino, bil zaradi dezerterstva kaznovan ter bil primoran še več časa služiti vojake. Po vojaščini je nadaljeval slikarske študije v Gradcu na akademiji, nato pa je šel v Momkovo in postal Učenec znanega slikarskega mojstra, slovenskega rojaka A::beta. ki je tam imel tedaj slovito slikarsko .šolo. Ažbe je bil odličen pedagog, ki je vplival tudi na Groharjev umetniški razvoj. Ko se je leta 1896 ' Vrnil v domovino in v 'Škofji Loki odprl svoj atelje, je Grohar pričel neumorno slikati; toda kljub stalnemu in neumornemu delu.- je- živel precej siromdšno. Za posvetne slike je bilo tedaj pri: rias še tfžko najti kVficev, slike, ki jih ,3e n0pval pg .naročilu za ppsajnez-f(e bbrkve, pa'je duhovščina domačim slikarjem slabo plačevala. Tako je Grohar le kratke presledke dostojno živel in večimoma životaril v veliki bedi. Revščina ga je tudi pripravila, da si je kot blagajnik umetniškega društva sam izposojal 42 blagajne manjše zneske, katere pa iii mogel vrniti. Ko je nato brez slovesa Odpotoval v tujino, so sta- rejši odborniki umetniškega društva ugotovili defraudacijo, jo razkrili javnosti in vložili ovadbo na sodišče. Ko se je Grohar vrnil domov, je bil pred sodiščem obsojen in Zaradi gonje po časopisih v javnosti popolnoma onemogočen. Ta udarec je Groharja izredno močno prizadel in pripomogel k oslabitvi njegove, že načete življenjske sile. Umaknil se je iz Ljubljane, živel nekaj časa na. Dunaju, nato v Škofji Loki, urejal razstave v Beogradu, Varšavi in na Dunaju, toda skoro ves čas živel izredno bedno življenje, iz katerega se nikakor ni mogel za stalno izkopati. Zaradi stradanja in pomanjkanja, živeč neurejeno življenje, je Grohar zbolel na tuberkulozi. Tik pred smrtjo so mu prijatelji preskrbeli stipendijo za potovanje v Italijo, toda smrt ga je prehitela. 19. aprite 1911 je umrl v ljubljanski bolnici, telesno in duševno strt. Grohar spada danes v vrsto najboljših slovenskih slikarjev, zlasti med najpomembnejše krajinarje. Svojo umetniško pot je pričel kot slikar cerkvenih podob, portretov v starem temačnem slogu ter pokrajin, ki niso v ničemer razodevale Priprave za 1. maj so v poinem teku. Pevski zbori se z vso vnemo pri-pripravljajo na množiino petje na d»n 1. maja in marsikje prirejajo tudi prireditve v korist prvoma.iskih manifestacij. Terenski odbor sektorja Rovte nad Kolonkovccm je. povabil v soboto 17. t. m. v dvorano pri Bakotu pevski zbor in dramsko sekcijo šentjakobskega prosvetnega društva «Ivan Cankar». Sodelovala sta tudi Slana SNG Jožko Lukeš in Ernest Zega. Pevski zbor, ki se je pred kratkim vrnil z gostovanja po Srbski in Makedoniji, je, s svojim petjem navdušil mnogoštevilno navzote občinstvo. Pod vodstvom svojega pevovodje Vladka Svare je zapel 12 pesmi. Nekateri člani dramske sekcije in omenjena dva tovariša naše gledališke družine so učinkovito izvajali Prešernovo «Pesem o železni cesti», narodno pesem «Lepa Vida» tudi Prešernovo ter «Žrtve» in «Agonijo v barakah» Mateja Bora. S to prireditvijo so ljudje iz Rovt otvorili svojo novo prosvetno dvorano, ki so sl jo uredili iz bivših gostilniških sob gostilne prt Bakotu. Pogostoma srečujemo Sentjakobčane izven njihovega področja in tako so tudi s to prireditvijo dali domačemu Milan Pugelj: Izbrane novele, je knjiga, ki jo je pravkar izdal Slovenski knjižni zavod. Pugelj je eden izr me.d slovenskih pisateljev, ki je bil doslej vse preveč zapostavljen in javnosti malo znan, čeprav je eden najznačilnejših slovenskih novelistov, ki je v svojih spisih verno upodabljal Slovensko malomeščanstvo in njega drobne življenjske probleme. Izišla zbirka predstavlja nekak prerez Pugljevega dela in obsega 26 novel, razdeljenih v tri smiselno sestavljene skupine. Novele je izbral in uredil France Koblar, ki jim je dodal spremno besedo. O njej podaja kratek oris PUgFjevegaži vi jenja in prikazuje pisateljev literarni razvoj. TS izdaja Pugljevega dela bo približala njegovo novelistično umetnost naši dobi, zlasti naši mladini, ki bolj malo pozna tega pisatelja, ki v nekaterih svojih delih združuje odlike najboljših svetovnih novelistov, vendar na slovenski osnovi in v domačem duhu, prikazujoč predvsem življenje naše Dolenjske. Kot 10-lt zvezek Male knjižnice iste založbe je izšla novela Filipa Kalana; njegovega kasnejšega razvoja. Ko pa je prešel k novemu stilu in im-lircsionistiini metodi slikanja, se je skoro izključno posvetil krajinarstvu, da'si je še nadalje p>o naročilu izdeloval slike za cerkve, ker mu je to predstavljajo edini vir dohodkov. Slikal je pretežno v okolici Škofje Loke in Ljubljane in ustvaril pri tem umetnine, ki jih štejemo danes med največje zaklade slovenskega slikarstva. Med njegovimi deli so znamenite zlasti slike sejalcev, ki spadajo med največje dragocenosti slovenske likovne umetnosti. Po izrazu svojih slik je Grohar precej soroden ostalim impresionistom, dasi ima docela samosvoj stil. V nasprotju z ostalimi so njegove slike še bolj svetle in sončne, toda vrijih, je tudi obilo čuvestvenosti in nekaj mistike. Razen tega Grohar ni slikar mirnih idiličnih prizorov življenja, temveč je slikar večne spremenljivosti in dramatičnih dogajanj v naravi. Grohar predstavlja veliko osebnost slovenske likovne umetnosti. Od slikarja — obrtnika se je brez posebne izobrazbe in visokih šol povzpel v čisto umetnost in ustvaril velike umetnine, še pì'eden je dosegel pravi višek svoje umetniške poti. Njegom življenjska tragedija pa nam prikazuje, kakšne škandalozne razmere so vladale 11 slovenskem kulturnem življenju- v dobi, ki se je slovensko slikarstvo pričeto dvigati na mednarodno višino. n. s. zboru, ki poje v obeh tukajšnjih jezikih ,novo pobudo. Prebivalci Rovt so pa z zgraditvijo nove dvorane dokazali svojo zavest in svojo vnemo za prosveto. Prepričani smo, da bomo v novih prostorih še neštetokrat prisostvovali marsikateri uspeli domači prireditvi in morda tudi gostovanjem drugih skupin. Dramska skupina Primorskih partizanov je pod vodstvom Justa Košute naštudirala odrsko predelavo Cankarjevega «Hlapca Jerneja». S tem delom so nastopili v nedeljo popoldne na Opčinah. Videti je bilo. da je delo pripravil vešč igralec in režiser, ki je dosegel, da so vsi igralci dostojno rešili svojo nalogo, tako da je vsa lepota Cankarjeve besede in njegove misli prišla do veljave in da je ta dramatizacija postala učinkovita. Uvodoma je tov. Gec Mara recitirala s pravim zanosom pesem «Naša zemlja». Na koncu je skladno zapel nekaj pesmi pevski zbor Prosek-Kontovel. že delj časa so se partizani trudili, da postavijo na noge dramsko sekcijo in to se jim je sedaj posrečilo. Marljivo si tudi prizadevajo, da dajo življenje pevskemu zboru, in upati je, da se bo tudi to uresničilo. O lonjerskem prosvetnem društvu smo že govorili. Se prejš- Olrok. To je lepo napisana, prisrčna zgodba dveh mladih ljudi, ki v borbi z življenjem ne kloneta, temveč še borita in tudi zmagata: sredi težav Življenja, v borbi za kruh združi dva mlada človeka njun nezakonski otrok. Mark Twain: Pustolovščina Huricl-berry Fiuma je mladinski roman znanega naprednega ameriškega pisatelja 1!*. stoletja. Mark Twain nam z duhovitim humorjem prikazuje vesele dogodivščine mladega junaka. Obenem pa biča svetohlinstvo in koristoljublje ameriške družbe 19. stoletja. To kla. sično mladinsko delo, polno vedrine, prisrčnosti in zdravja predstavlja naj-lepše branje za našo mladino. Slovenski prevod, ki je izšel v okusni izdaji pri založbi «Mladinska knjiga», je opremljen s številnimi ilustraci- < jami in predstavlja tako lepo obogatitev naše mladinske literature. Pri isti založbi sta izšli nedavno tudi dve poljudno znanstveni knjižici. Fettlch: O pisanih kovinah, I. del je knjižica, v kateri pisec tolmači najvažnejše pojme o pridobivanju in uporabi bakra, svinca in cinka: Knjiga je namenjena predvsem mladini, prav Komu ni znana Prešernova knjižnica, ki jo vodi Slovenski knjižni zavod v Ljubljani? Tako lepih in cenenih knjig, kakor jih izdaja vsako leto Prešernova knjižnica, ne izdaja nobena druga založba pri nas. Lani je dosegla njena naklada 35.000 izvodov knjižnega daru, ki je Sestajal iz štirih knjig. Več tisoč naročnikov ni prejelo knjig, ker so se prepozno naročili. Od kod ta nenavadni uspeh? V nizki ceni knjig, ki jo omogoča visoka naklada. Pet knjig, ki imajo vsaka posebno vrednost, dobite za 4M lir. In kakšne so te knjige! Koledar OF za 1. 1949 izide v velikem formatu, bogato ilustriran, s prispevki naših političnih in kulturnih delavcev. Zbornik «Spomini na partizanska leta» objavlja dogodke iz osvobodilne vojne naših borcev. Letos prejmemo III. zvezek, ki je seveda samostojen in povsem zaključen. Kot tretja knjiga izide eden najboljših, idejno najbolj poglobljenih romanov Miška Kranjca «Os življenja». Prav tako obsežen bo roman «Izorana ledina», ki ga Je spisal eden največjih sovjetskih pripovednikov mojster M. Solotiov, pisatelj «•Tihega Dona». Delo je posebno zani- uji teden smo poročali o nekem go štovanju dramskega odseka. Zadnjo nedeljo sc. gostovali z Jalnovo dramo «Dom» v Dolini. Z lepo igro so navdušil: občinstvo. V mnogih krajih se prosvetna društva davijo z dramatiko Ir» povsod prihajajo ljudje radi & predstavam. V nedeljo 11. t. iti. je'prosvetna društvo iz Boljunca gostovalo v Borštu s «Prisego o polnoči». S to dramo je ta prosvetna matica že nastopila v svojem domačem kraju in drugod. O teh uprizoritvah smo že pisali v našem listu. Ta kraj in tudi sosednje vasi so precej živahne, kar so naši braiei iz naših poročil lahko ugotovili. Pričakujemo seveda, da bodo skušali še izboljšati petje svojih zborov, uprizoritve svojih dramskih odsekov in posredovati svojim in po možnosti tudi drugim krajem naše kulturne vrednote. V soboto 10. t. m. je nastopila v prostorih prosvetnega društva «Cebu-lec» svetomagdalenska pionirska družina z ljubkimi prizorčki in petjem. Ta prireditev je bila v korist partizanskega kongresa. Prav tako so 4. t. m. nastopili lonjerski pionirji z dvode-janko «Škrati» in s pevskim zborom ter rocolski tamburaši. J. K, pa bo prišla vsakemu, ki ga zanimajo tehnični problemi: to tem bolj, ker delo odgovarja duhu časa: upošteva tudi petletni gospodarski načrt ter so v njem opisani jugoslovanski rudniki, kjer pridobivajo navedene kovine. F. Bubljenikov: Planet — zemlja, je prevod razprave sovjetskega geologa, v kateri podaja avtor najvažnejša dognanja znanstvenikov vsega sveta o nastanku in kroženju naše zemlje, o oblikovanju nje površine in o zgodovini nje prebivalstva. Knjiga bo koristila prav vsakomur, saj daje pravilno pojmovanje o vsem, kar so glede naše zemlje ugotivili znanstveniki vseh dežel. Razpravica je lepo napisana v 1 živahnem pripovednem tonu in se bere kot roman; obenem pa služi kot nekak’ vzori kako posredovati znanost ljudstvu. V zbirki Male knjižnice marksizma in leninizma je pri Cankarjevi založbi izšla brošura: J. V. Stalina: Nove razmere —• nove naloge gospodarske graditve. Brošura vsebuje govor Stalina, ki ga je ta imel 1. 1931 na konferenci sovjetskih gospodarstvenikov in v katerem je analiziral in tol- mivo, ker opisuje konec kmečkega gospodarstva v veleposestniški, carističnl Rusiji in začetek novega življenja . v. kolhozih. Letos izda Prešernova knjiž* -niča še peto knjigo A. Polenca: Kaka so nastala živa bitja. V tem delu so obdelana nekatera naravoslovna vpra* šanja, ki so vedno zanimala človeka^ postanek življenja, razvoj živih bitij, razvoj človeka v davnini itd. Knjige bodo obsegale od 2800 do 1400 tiskanih strani. Rok za naročili» pa je prav kratek, in sicer do L maj» letos, ker je treba določiti naklado, dfi izidejo knjige še pred koncem leta 1948. Komur je do lepih knjig, do prave» ga knjižnega daru, naj se takoj naroči! Naročita sprejemajo vsa naša prosvetna društva na Tržaškem ozemlju ter Stovensko-hrvatska prosvetna av*i za v Trstu, Largo Panfili 1-IH, Kulturni drobiž Kmalu bo izšel prevod pe.ta» Radovana Žogo vica »Biografija tovariša Tita« v albanskem jeziku. Prevajalec je Hana Uzeljagin» V tem mesecu prirejajo nastop^-kulturno - iHnetniška društva i*v skupine Bosne in Hercegovine tč Zenici, Mostarju, Doboju, luslV Banjaluki in Sarajevu. Društva in skupine, ki bodo kna: e najboljši program bodo nastopile v Sarajevu na festivalu, ki se prične V maja. 7 -j Izšia ie prva številka-nega časopisa »Jugoslavija« jr fte-j Hjanskern jeziku. ! Kulturno prosvetno delo na Koroškem vodi Slovenska prosvetna-zveza v Celovcu. Pretekli teden st» bile gledališke predstave V Ratečah, Šent Janžu, v Pliberku, Počft. ljubelju, Skofičah itd. Koroški Slovenci' povezujejo svoje kttUtifeJ no delovanje 7. borbo za prikijtliti čitev k FLRJ. V' .Moskvi je prva razstava đdjf žena arhitektov iz vse SovjetsfcF zveze. Već kot 300 arhitekttai je; razstavilo svoja dete. Razstava tfcr kazuje, da se žene udejstvujejo t! vseh panogah arhitekture: pri na, črtni ureditvi mest, industrij »kilt napravah itd. Kriza britanske filin.dre indt*, strile, ki jo je izzval sporazum «* uvozu ameriških filmov v Anglijo, ne zadeva samo filmske millA strije, temveč tudi številne knji« ževnike, režiserje, igralce In druge filmske uslužbence v Velik? Britaniji. Mehaniki filmskih at«« liejev v Londonu so te dni demrm* strirall pred palačo parlamenta. mačil razna aktualna vprašanja, ki J« nastala v zvezi z veliko industriati« zacijo sovjetske države .Tako daj« Stalin odgovor na vprašanje dotoku delovne sile glede mezd, tehničnih ka« drov itd. Ker torej obravnava knjig» probleme, ki so danes močno aktualni tudi v Jugoslaviji, bo služila zlasti našim gospodarstvenikom pa tudi vsem, ki se zanimajo za gospodarska vprašanja. Prav tam je v brošuri izšel tudi govor jugoslovanskega ministra za In» dustrijo Borisa Kidriča: O ekonomiji lokalnega gospodarstva, v katerem razčlenjuje avtor vsè gospodarske prb. bleme (planiranje, finansiranje .ceng, knjigovodstvo) krajevnih in , mestnih ljudskih odborov, katerim je brošur^ -predvsem namenjena., , , ; ,, : . j Upravnim organom je namenjen« tudi knjižica: O novem načinu preskrbe, v kateri je zbrano vse gradiva ki se tiče novega načina ureditve preskrbe prebivalstva Jugoslavije* Knjižica vsebuje govore politikov it* gospodarstvenikov ter vse zakone <« uredbe oblasti o preskrbi, », S,: Prosveta med ljudstvom v znamenju priprav za i. maj BERIMO NOVE KNJIGE :» cj QGMoooaoraCTOoaoociQKso c» cj ò o cs o o o a a q cj cs tu cu cj cu tzj cu c:j cu cu o c^> c:> c.j c:> «:j «n « a a r.j c:j GH^HC.MfI^H.1 J\\, «aiCMJlH £ Z<2ffe£ fiteteldasti naie dMurine _ Nadaljujemo torej, 0 njič prekinili. Kako tjl«!žzs.hki;h[ v]t«rro v ' c:i cj c:: t;j c.i t;j tu j:j r i c:j t:3 c:; r:j r; ,t:^ j ; z:? r r r.r rr:r kjer smo radnoj si razlaga-Q mo različnost ostankov ogrodij jam-q skih medvedov ? Q Preden odgovorimo na to vpraša-n nje, je treba ugotoviti še neko zna-“ čiinost. V zgornjih mlajših plasteh Q prevladujejo po številu samci. Ugo-« tovljenih je bilo trikrat več sam-“ cev, kakor samic. V dobi dolgih ti-0 sočletij se je razmerje vedno bolj n slabšalo v prilog samcev. Nekaj ** podobnega je pri živalih, ki jih goji Q človek in jim ustvarja ugodne živ-n Ijenjske pogoje. Ni torej preveč ** tvegana zamisel, da je moral jam-Q ski medved dolga tisočletja živeti « v zelo ugodnih življenjskih prili-“ kah, ko je bilo dovolj toplote, do-0 volj hrane, nobenih pravih sovraž-n nikov, sploh nobene borbe za ob-“ stanek. Moglo je to biti le v med-0 ledeni dobi, v kateri se je pomeh-n kužil. Posledica je bila, da se je “ pojavila v rodu za rodom vedno G večja raznolikost vrste in je začelo « naraščati število samcev. Toda vse “ mine in medledeni dobi je sledila 0 zadnja poledenitev. Podnebje je po-q stalo hladno in hrana pičla. Zime, ” ki jih je moral jamski medved pre-0 živeti v jamah, so postajale vedno n daljše. Začele so se pojavljati ome-** njene bolezni. Mladičem, ki so bili Q rojeni v začetku zime, je mogla nuli diti samica le malo mleka. Nekateri so poginili takoj. Drugi so šele v 3 pozni pomladi prišli popolnoma fl oslabljeni iz jame, in sicer prav v , dobi zamenjave mlečnega zobovja. 3 Mnogo jih je shiralo zaradi tega. Morda izvira tudi od tod tako velik odstotek kosti mladičev jamskega medveda. Podnebne razmere so se slabšale in preden je še minila zadnja poledenitev, so zadnji jamski medvedi izumrli. Njihove ostanke so prekrile kasneje nastajajoče plasti. Na osnovi sestavljenih okostij in sledov, kako so se pripenjale mišice na kosti, je bilo napravljenih že več bolj ali manj posrečenih poskusov, prikazati podobo jamskega medveda. Močno oporo takim poskusom nudijo slike na jamskih stenah, ki jih je zlasti v Franciji risal ledenodobni človek. Za njegovo gospodarstvo je bil jamski medved velikega pomena. Precejšnje količine mesa so mu služile za prehrano in iz kosti je izdeloval razno orodje. Nenadomestljive pa so mu bile v poledenitveni dobi njegove kože, ki so ga ščitile pred mrazom. Ni se torej čuditi, če so raziskovalci opazili ponekod znake nekega češčenja jamskega medveda po človeku, kakor tudi še danes nekatera sibirska ljudstva obožujejo rjavega medveda. Po velikosti je jamski medved močno prekašal rjavega medveda. Odrasel je bil večji od danes živečega amerikanskega grizlija. Tehtal je do 500 kg. Barva njegove dlake nam je še neznana. Dlaka je bila najbrž gosta in polna mrčesa. Na jamskih stenah so v določeni višini ohranjene še do danes kot ogledalo gladke ploskve, ki jih je izgladi! jamski medved, ko se je s svojim telesom drgnil ob steno. Podobne obruše so ugotovili ponekod tudi v ozkih jamskih prehodih, skozi katere se je tlačil jamski medved. Poredko so se ohranili na stenah tudi sledovi njegovih dolgih krempljev. Menda ne bo nihče oporekal trditvi, da ledenodobni človek in jamski medved nista bila istočasna posestnika jame. V jamo, ki je v njej prebival človek, jamski medved ni šel prezimovat. Pač pa je hodil človek stare kamene dobe v jame na lov za jamskim medvedom. Kakšen je bil način lova, moremo domnevati na osnovi raznih okolnosti, ki smo jih ugotovili pri raziskovanju in že nekaj omenili. Dasi jamski medved kot rastlinojedec ni bil preveč nevaren človeku, je moral biti v bližnjem boju prav opasen nasprotnik. Nekateri so domnevali, da ga je človek izdimil iz jame in pobil skalovjem, ki ga je imel pripravljenega nad jamskim vhodom. Mnogo pa je znakov, da je bil lov vendarle nekoliko drugačen. Ledenodobni človek se je pripravil zanj že v poletju, ko ni bilo v jami medvedov. Lovska družina, ki je prišla v jamo, je poiskala tesne prehode, skozi katere je moral jamski medved, če je hotel priti do svojih razmeroma toplih prezimovališč. Nastavili so na takih mestih pasti, v katere bi se moral ujeti jamski medved pri prehodu. Ohranile se pasti niso , in zato ne vemo, kakšne so bile, lesene ali iz močnih splete nih rastlinskih vrvi. Nedvomno si je človek ob tej priliki tudi dobro ogledal ves položaj v jami, da bi se v nevarnosti lahko umaknil. Ver- jetno tedaj tudB 2akuril v jami, temveč je naspig? čim bolj odstranil sledove • JeSa bivanja v jami. I Poletje je miflghoči so postajale daljše in Padel je v zgodnji jeseni p(’®neg. Za medvede je prišel ča5. -Zimovanja, a obenem tudi čas J®- V bližini jamskega vhoda žef®D jamski lovci. Opremljeni sf Vrlimi močnimi kiji, priprav*^1 si tudi nekaj kremenastih pr^ov, ki so jih našli v bližnjenrP^ku, jama ni zelo velika, v prišli ena RUMENA REKA STRAH KITAJSKE Večkrat beremo, da preplavlja Rumena reka svoje bregove in da ruši v svoji elementarni moči 200 m debele in 15 m visoke jezove; voda pokrije veliko pokrajin in rta milijone ljudi je v nevarnosti, da xitonejo ali pomrjejo od lakote. Zakaj? NEIZMERNE ŠTEVILKE Rumena reka je dolga od svojega 5000 m nad morjem ležečega izvira v Tibetu pa do izliva v zalivu Čili, 5000 km. V neštetih vijugah se vali ta veletok skozi številne pokrajine in večkrat napravlja po več sto metrov visoke slapove; v pokrajini Kansu je tak slap visok skoraj 1000 m. V severno kitajski nižini je v reki toliko rumene ilovice, da se je v dobi tisočletij njena struga povsem zamašila in se je zato smer reke večkrat izpremenila. Kitajci so se morali v vseh zgodovinskih dobah najbolj brigati za to, kako bi ukrotili divjanje besnečega veletoka. In tako je razumljivo, da je vodna gladina Rumene reke ali Huanghoja včasih na stotine milj tj daleč nad ravnino med 10 do 15 m visokimi nasipi. Ce se ti nasipi samo na enem mestu porušijo, je nesreča tu. USODA MILIJONOV LJUDI Doslej ni še nobena relca na svetu zahtevala toliko žrtev zase kot Huangho, fci je na Kitajskem druga največja reka in je hkrati najbolj zahrbtna in skrivnostna. Noben jez ali nasip ne more ukrotiti besnenja Rumene reke. Z nepojmljivo brzino sc vali umazanorjavo valovje skozi gosto naseljene pokrajine severne in srednje kitajske ravnine, pri čemer s€ ogromni deli dežele potopijo v eno samo jezero, ki se iz njega ne dviga noben grič, nobeno drevo, nobena streha. Mrtva trupla, mrhovina, drevesa s koreninami, hišna oprema, razbiti čolni, to je vse, kar po več tednov dolgo in na stotine kilometrov daleč odnašajo valovi Rumene reke. Krog sto milijonov ljudi pa živi na porečju Huanghoja. Na osvobojenem ozemlju Kitajske, kjer je ljudska oblast prevzela vodstvo v roke, se že obnavljajo nasipi, ki jih je uničilo zadnje besnenje Rumene reke. 1IIÌB58H p—IT . Ust~~iz Tržaškega "kulturnega življenja h;:- ms-sp m Ss-a-s ■ • !s= m V zadnji številki našega lista smo objavili članek «Tržaške narodne pesmi» izpod peresa tov. D. P. Avtor članka je izrazil željo in jiotrebo, da se še kdo drugi oglasi v našem list« ali kje drugje, o tej temi, ki posega v našo slovensko tržaško kulturno zgodovino, ki je najboljši dokaz naše sloiienska nacionalne biti v Trstu, preden je italijanski fašizem položil manjo morilsko roko. V prvi vrsti so bili k delu pozvani glasbeni strokovnjaki. Medtem ko pričakujemo njih odziva, se je oglasil v našem uredništvu eden izmed veteranov slovenskega ljudskega zborovskega udejstvovanja v Trstu tov. Kolombin Anton. «Ce ste pisali in prinesli sliki o pevskih društvih «Velesila» in «Slava»,morate tudi kaj napisati o rocolskem zboru «Zvonimir», se nam je predstavil in izročil fotografijo — enega izmed svojih dragocenih dokumentov kulturnega udejstvovanja v mladih letih. Tov. Kolombin nam je marsikaj zanimivega povedal iz svoje mladosti, oziroma iz življenja in borbe tržaškega slovenskega delovnega človeka v dobi pred 40 leti. O zgodovini pevskega društva «Žvonimir» pa v kratkem naslednje: V časti cvetočega prosvetnega društvenega življenja v Trstu in njegovi neposredni okolici, v času, ko sta škedenjska «Velesila» in mag-dalenska «Slava» že lepo razvili svoje zborno petje, so se tudi Rocolčani ogreli za svoj lastni pevski zbor. Velika volja in požrtvovalnost sta premagali začetne težave in l. 1905 so tudi v Rocolu že imeli svoje pevsko društvo «Zvonimir». Med najmarljivejšimi organizatorji je . bil prav tov. Kolombin. Zbor je bil mešan in so ga sestavljali sami Rocolčani, okrog 50 tx> številu. Prvi dirigent zbora je bil Kralj iz Trebč, ki je učil tudi «Ilirijo»; za njim je vodil zbor Lah, učitelj doma s Krasa, ki je prav tako učil «Ilirijo», tretji vodja zbora pa je bil prof. Vogrič, ki ga je vodil do zadnjega, ko je moral utihniti skupno z vsem ostalim slovenskim kulturnim življenjem, še pred uradnim nastopom fašizma. Predsednik društva «Zvonimir» je bil ves čas tov. Kolonih i«. Zbor je nastopal in vadil v dvorair. It Skilana Antona, hodil pa je seveda tudi na gostovanja v druge kraje bližnje tržaške okolice. Tako je zbor večkrat nastopal v Sv. Ivanu, v Bazovici, Barkov-Ijah, Dolini itd. Rocolski pevci so gojili predvsem slovensko narodno pesem, pa tudi po kakšni umetni so segli. Najbolj so užigale znane: «V boj, v boj!», «Z bratsko», «Slava delu», «Kvišku bratje», razne napitnice, podoknice in podobne. Društvo «Zvonimir» je imelo tudi dramatski odsek, ki je večkrat postavil na domači oder razne veseloigre, med katerimi največkrat «Tri tičke». Z nastopom fašizma se je slovenska pesem na Tržaškem morala umakniti v najskritejše zasebne prostore. Tam so naši očetje še naprej gojili svojo pesem, izpostavljeni zasledovanju fašističnih vohunov, preganjanju in konfinacijani. Kljub vse- •X fr 171 A j 1 A j [Li LI L mu ni fašizem v 25 letih dosegel tega, kar je hotel —■ zatreti slovenski živelj v Trstu in narediti iz slovenske zemlje italijansko. Zmagala je uporna in borbena volja slovenskim ljudi, zmagala je slovenska svobodoljubnost, ki se je tajno organizirala in pripravljala na velike dni, v katerih je odigrala velepomembno vlogo za osvoboditev večine slovenskega naroda. Pra« ista svo-bodljubnost danes kljubuje na Tržaškem ozemlju novvn preganjalcem slovenske kulture. Po porazu fašizma je pevsko društvo «Zvonimir» v Rocolu oživelo pod novim imenom slovenskega narodnega junaka «Marušiča». Ob pripovedovanju se tov. Kolombin povraća v čase svoje mladosti in jih primerja s sedanjimi. «Saj gre», pravi, «toda tistih časov, ki smo jih včasih imeli, ni več». In še doda: «In ljudje so prezaposleni. Današnji čas terja od slovenskega človeka v Trstu vsestranskega udejstvo-vanja. Na vseh področjih javnega življenja se mora udejst^ova-ti vsakdo, da se upremo novemu navalu nepoklicanih tujcev in da zmagamo tudi drugič. Vidite, jaz sem že star, pa zaradi starosti, marsičesa, kar bi rad, ne zmorem. Hotel bi z mlajšimi v borbo za to. kar nam kradejo in kar je naše. Naredim, kar morem. Pri obeh prvomajskih proslavah sem sodeloval pri združenih godbah kot bobnar. Tudi letos vem, da me bodo poklicali. In šel bom». Naj bo tov. Kolombin zgled tudi drugim, tako v pogledu seznanjanja naše javnosti z odlomki iz tržaške kulturne zgodovine kakor v pogledu udeležbe pri letošnji prvomajski proslavi. EN Z E ali dve medved^hižini. In res, kmalu opazijo, se dviga po pobočju dobrorff* nosna medvedka, ki ji v iL2ni razdalji sledita mladiča pri? .Ka leta. Ustavlja se, ker se jit^ he zeli v redu. Vendar kondnoA"re v jamo. Komaj dobro izr,’ zgrnejo od vseh strani drz|,‘°vci, uderejo v jamo in zažene-rižanski vrišč. Preplašena hiti ^vedka po dobro znanih stezah !hotranjost jame. Hiti skozi ozki?kjer je nastavljena past. i?®1 lo zagrabi, ne more naprej, s« r^ja, praska po stenah. Mladič« °®gata v strahu pred nevarnosii.^dpina lovcev se naglo bliža J'1. Uledvedki. Od strani ji s kiji P.*10 zadati omamne udarce po Drugi planejo drugemu za mladičema, Vsega zbeganega hitro " posreči s prec^r ra: jame. Tudi meC*3Je bita, lov se jcv^‘1. Skupnemu lovu sledi ski£ mozeg. Plen je skupna last °r jim je skupno delo. Tako mine «poteče tudi več dni, preden jet ^Pravljeno. Zlasti s kožami 3cL,iri020 dela, razmastiti jih je L’ 0sušiti, omehčati. Močni lo» - Ze odšli za nadaljnjim plen«* starci in mladina so osl*;^ «'er ne bo vse opravljeno. N«L °vska postaja stare kamene 2opet zapuščena, včasih za ? let. Neo- mejeno gospo« ' jami zopet jamski medved S- BRODAR KIP »SVOBODE« pokličeio miško iz Micky Miške, da se izrazi proti komunizmu in komunistom. V ZDA se je razširil tako imenovani «mali teror». Njegova žrtev najprej izgubi delo, kar je velika grožnja v kapitalističnih razmerah. Cim izgubi mali človek v Ameriki službo, izgubi tla pod nogami. Cs si hoče cajti novo delo, mora često spremeniti kraj bivanja, kar inw slabe posledice za družino. Okrog žrtve «malega terorja» se širi atmosfera socialnega bojkota, Amerikance izgubi občutek socialne varnosti, iz dneva v dan lahko pričakuje, da .gazartene lopar «malega terorja» in tedaj ga zakoni več ne ščitijo. Ameriške policijske oblasti si izmišljajo vsemogoč« sodne postopke proti progresivnim delavcem. Zapro jih pod vsakovrstnimi neumnimi pretvezami, čgš da so kake stvari napačno obravnavali in sodišče izreka nad njimi stroge sodbe. Seveda sodišče zamolči, da je pravi vzrok vsake obsodbe ie progresivno prepričanje in progresivna delavnost obtožencev. V današnji Ameriki slišimo o masovnih aretacijah «rdečih». Preteklega leta je Rogge, bivši pomočnik pravosodnega ministrstva v Rooseveltovem kabinetu, izjavil, da namerava vlada v noči od 15. na 16. novembra izvest; masovne aretacije, neke vrste šentjemejsko noč, da obračuna z rdečimi. To noč se mi je posrečilo bili v gosteh pr; nekem Američanu, čigar starši so se priselili v Ameriko iz carske Rusije. On goji simpatije do Rusije ter do ruskega naroda in čeprav ni komunist, je član Društva ameriško • sovjetskega prijateljstva. Pri njem se je zbralo nekaj članov tega društva. Razgovarjali so se o izjavi Roggeja ter o šentjernejski noči, in opazil sem, kako so sc ob vsakem ropotu zaskrbljeno ozirali , proli vratom. Tako je vzdušje stra- j božale po drugi svetovni vojni, ne hu, kj ga ustvarjajo v svoji deželi j morejo vedno imeti dolarjev in zla- Hitlerjevega antisemita Streicherja. Obdolžen je bil, da je izdajal hujskaški antisemitski listič. Medtem pa izhaja sedaj v Ameriki 48 posebnih antisemitskih izdaj časopisov in revij, ki spominjajo na listič Streicherja. V Ameriki sedaj javno uničujejo spomine na Roosevelta. Po časopisih izhajajo članki, na knjižnem trgu se javljajo knjige, v katerim očitajo Rooseveltu breznačelnost, egoizem, krutost in stremljenje k diktaturi.. Eden prvih fašistov v Ameriki Hew Long, ki je bil umorjen v tridesetih letih, je dejal: Lahko b; bilo prenesti fašizem v Ameriko, samo imenovati bi ga morali antifašizem, Ta recept tudi' upoštevajo današnji gospodarji Amerike. Oni govoričijo o demokraciji, o svobodi, o človeških pravicah, v resnici pa naglo fa-šistizirajo deželo. Vzpon reakcije prihaja do izraza tudi v zunanji politiki ZDA. Dokaz za to sta zloglasna Trumanova doktrina in Marshallov plan. To so avanturistični poskusi, kako zasužnjiti svet, podrediti ga amerikanskim monopolom ter povsod uničitj napredne organizacije. Marshallov plan (e v znatni meri posledica ekonomske krize, ki se približuje Združenim državam Amerike. Zelo so poskočile cene ; na borzf čutimo valovanje, ki spominja na sunke oddaljenega potresa. Vladajočim krogom se je doslej posrečilo odmakniti, gospodarsko krizo, predvsem s tem, da pospešujejo izvoz v inozemstvo. Izvoz predstavlja edini ventil gospodarstva ZDA. V preteklem letu se jim je posrečilo izvoziti z:< 11 milijard dolarjev blaga več kol so ga uvozili. Ta razlika Tl milijard dolarjev med uvozom in izvozom pomeni neusmiljeno izčrpavanje i aiate in zlata drugih dežel. Razumljivo je, da dežele, ki so obu- gospodarji Amerike. To vzdušje tudi dobro karakterizira resolucija ljudskega, kongresa zedinjenih delavcev clèktro in radioindustrije v ZDA. V njej beremo: Delavc: in državni uradniki so preplašeni, inkvizitorji in-ovaduhi so v vladi in tovarnah. Wall Street spodkopuje demokratično svobodo ljudstva, da bi nas priklenil k denarnim vrečam trustov, Ta resolucija ne pretirava. Zelo so prekoračili meje dostojnosti ameriški rasisti. V sovjetskem lisku je bilo že precej napisanega o položaju čmccv — o teh brezprav-nežih v .ZDA. V 'zadnjem času preganjajo v Ameriki ludi prebivalce drugih narodnosti, in sicer Meksikance, Italijane .in žldc. Antisemitizem je v Ameriki zavzel prav neokusne oblike. Svojčas so v Nuernbergu obsodili glavnega < n ad al/k št- trt, „r ir,« je prof. l«> Ni dolgo Rji r‘ J. Seražin v J0rnnil na star nejasen -napis ‘Vn J'1,®1!» na vodnjaku pri Tur fle j nu v SePuT jah. Baje da sl ^ 3 in oni brez uspeha belil z /at| av°- s svoje strani moram tj ^ da sem že neštetokrat šel i>e Peljal mimo Turkovega mli^kaj ^ nisem opazil niti vodnjjl< Sele napisa na njem. |0)et Napisov iz 11 e najdemo ravno za vsakih ■Or^’ zato je postalo vprašanj» ^ t-ve pravkar omenjenega nsfiaj 83 Je sprožil prof. Seražin, ,/ligj.J^kljivega. Iz Sežane je taKoi^ svojo pomo? pri tem deNštio Cirl1. ki ima prav za prav 3slug0 za to, da napis dan»5 ‘ePo predstavimo bralcem-j »i Torta ta fn ;v«»3etnt»-tudi sam rad izuril v branju starih napisov, zato prinašamo veren posnetek celotnega teksta. Priti do takega posnetka ni težko, saj celo otroci poznajo ta tehnični postopek: pod papir denejo vinar, nato drsajo čez s topim koncem svinčnika in kmalu se prikaže odtis. Prav tak je v bistvu tudi postopek v našem primeru, le da dobimo na papirju negativen odtis, ker so črke navadno izdolbene. CS1). Ob cesti med Tomajem in Križem v višini Sepulj na Krasu stoji mlin z žago ali «Turkov malin», kakor pravimo kratko domačini. Pred hišo je murva in pod murvo vodnjak. «Sapa» (gornji, vidni del vodnjaka) Je bila že dvakrat prestavljena. Prvič jo je stari oče rajnkega Turka kupil v Utovljah in Jo prepeljal na ddmači borjač v Šepni je. Òrt tod pa se je drugič selila na vodnjak pred mlin (ok. leta 1505; podatki po pripovedovanju mlinarja Pepota). Sapa je sestavljena iz treh kamnov. Na prednji strani — proti cesti — je v križnem okvirju izklesano znamenje «sveto sladko», pod njim goreče srce, okoli pa devet zvezd. V spodnjem delu okvira piše: PO(Š<^0Cy I/ O čestito toje (-tvoje) svje ,.-tu ime Jezus. OZESTITV TOIESVIE TVIMEIESUS Levo in desno od križnega okvira pa j« kamnar vklesal za spomin tudi nekaj podatkov o sebi oz. o pravkar izvršenem delu. Ze nekajkrat smo imeli priložnost podčrtati, s kakšnim samozadovoljstvom ljudski mojstri izjavljajo, da so samouki, da se niso nikjer učili, da je to in to njihovo prvo deid in podobno. Tudi tukaj imamo lep primer, do sedaj prav za prav najstarejši te vrste: Jakob Antončič poudarja, da je delal «na pr-vo» in «samouk» — leta 1797. »M®« TVIEDEILAVIA KOP. NTONZE Z. NEPARV. SA Tu Je dejlau Jakop (A)ntonti= č na pr(v)u sa= Tako na levi strani, sledi: Na desni pa ta. Jasno, da se enkrat njih zaklad izčrpajo. Ameriški kapitalizem ne bo u-šei gospodarski katastrofi. Zloglasni Marshallov pian so si izmislili predvsem za to, da bi zadržali preteč polom ameriškega gospodarstva. ZDA dajejo zapadnoevropskim državam kredite, da bi jih prisilile nakupiti ameriško blsgo in obenem preusmeriti njihovo gospodarstvo tako, kot je to ugodno za ameriške monopole. Po Marshallovem planu naj bi dobile zapadnoevropske države po nekaj milijard dolarjev posojila na leto, toda razlika med izvozom in uvozom naj bi se ohranila. Popolnoma jasno pa je, da Marshallov plan, pa naj bo v kakršni koli obliki, ns more vzdržat; ameriškega izvoza na današnji višini. S planom ali brez njega bo izvoz Iz ZDA moral pasti. Melanhonično pripominja wallstreetski časopis «Business week», da priznavajo celo ameriški afaristi, da preti ZDA gospodarska kriza. Toda Marshallov plan ni bil zamišljen samo kot sredstvo, ki naj bi preprečilo krizo v ZDA, temveč tudi, da zaduši napredne organizacije v zapadni Evropi. Zanimivo je, da delajo sedaj v Ameriki tudi človekoljubna dejanja le zaradi borbe proti komunizmu. Nedavno so z veliko propagando organizirali vlak z živili za zapadno Evropo. Ta se je pomikal od zapadne obale ZDA na vzhodno obaio in zbiral na svojem pohodu prostovoljne prispevke. Organizatorji akcije niso govorili darovalcem o stradajoči Franciji ali Italiji, pač pa so vzklikali: «Amerikanci, prispevajte svoj delež za borbo proti .komunizmu I» Kar vrli se v glavah mnogih vladajočih v Ameriki. Zdi se jim, da smejo predpisovati drugim deželam državni ustroj, zunanjo in notranjo politiko, zakonodajo... Ameriški imperialisti ne računajo z realnostjo; oni nočejo vedeti, da je nacionalna zavest narodov neizmerno narasla v naši dobi, da so ti narodi prešli težko šolo borbe proti fašističnim tlačiteljem in da so si pri tem znali ohraniti svoje bistvo. Ti narodi znajo ščititi svojo svobodo in neodvisnost pred izkoriščanjem imperialistov Vendar so se kljub valu reakcije, ki je zapljuskal po ZDA, tam ohranili še mnog; pošteni in pogumni ljudje,, ki se ne puste kar Jako ugnati. Ko je kampanja dosegla višek proti Sovjetski zvezi in proti rdečim, ni bilo na mitingu Društva ameriško-sovjetskega prijateljstva v New Yorku ob 30-letnici Oktobrske socialistične revolucije nič manj udeležencev kot lansko leto. Mnogi preprosti ljudje v Ameriki so poslali pisma z izrazi simpatij sovjetski delegacij^ na zasedanje skupščine Organizacije združenih narodov, čeprav so vedeli, da bi to za njih lahko imelo neprijetne posledice. Inteligenca v ZDA se prav tako kot prej zelo zanima za sovjetsko kulturo in umetnost. Znameniti črnski pevec Pol Robson je izjavil, da študira v ruščini vlogo carja Borisa iz opere Boris Godunov, ker upa, da bo v tej vlogi nastopil v Velikem gledališču opere in baleta v Moskvi. Ameriški komunisti vztrajajo kljub pritisku reakcionarnih državnih sil. Zvezna preiskovalna pisarna pošilja v kompartijo ogromno število vohunov, kar je vidno na vsakem procesu v Ameriki. Ko vstopi v, Ameriki komunist v partijo, ve, da ga čaka preganjanje, toda on vstopi v imenu borbe za boljšo bodočnost svojega naroda. Laže je za pravega Amerikanca, če je že zmlada v šolskih klopeh slišal o vojni za neodvisnost, o državljanski vojni, o Lincolnu In je sam prodrl v napredne ideje. Ce pa mora preprost človek, ki ni nikdar razmišljal, za svoje demokratične ideje trpeti, ni čudno, če postane pred «malim terorjem» malodušen in se začne spraševati, kako bo. Njemu je težko tvegati delo. Mnogi napredni ljudje preživljajo veliko duševno krizo. To se včasih pripeti tudi pomembnejšim voditeljem progresivnega tabora. V New Torku sem gledal igro, ki je obravnavala duševno borbo progresivnega Amerikanca, ki išče pravo pet. Nisem gledal na oder, pač pa po ljudeh. Dvorana je bila na- , bito polna in ljudje so kar zadrževali dih. Vidno. je. bilo, da sami do-.-življajo to, kar igrajo na odru. ; Za progresivno delovanje v Ameriki je izrednega pomena ustanovitev nove stranke po Henryju Wallace-'t in njegovih somišljenikih. Ta stranka bo združevala pristaše progre-; sa v Ameriki jh jim dala prepričljivo vero v lastne sile. Lahko trdi '" mo, da pridobiva ta stranica že ob prvih korakih tak vpliv, da bodo morali , protivnik! z njo resno računali. Obstoj take stranke je v ameriškem političnem življenju važna uzda za reakcionarje in vojne hujskače. Na splošno so Amerikanci zdravo demokratično in miroljubno ljudstvo, ki ga ni lahko upogniti z metodami terorja, pa naj zavzame ta kakršno koli obliko. SAMOVK. 17 9 7 Samouk v 17 9 7 VLLT l(e)Uu) Cfse tri risbe po negativnih odtisih Cirila Kobala, Sežana). Antončiči so doma v Utovljah. V Župnijskih matičnih knjigah v Tomaju in po morebitnih drugih delih iste roke bi se dalo morda izvedeti še kaj več o mojstru Jakobu Antončiču. Ker gre za dela izpod konca 18. stoletja, torej približno 50 let starejša kakor v primeru mojstra Jakoba Orla iz Avbera, veljajo tukaj še v večji meri vsa priporočila, ki smo jih naslovili primorskim bral-: cem v nadaljevanju St, 16. (Se nadaljuje) - STRAN NAŠIH KMETOVALCEV m\' MJA IS HUMI po vezanih cenah v Koprščini Istrski grifi so vsi v cvetju in zelenju. Prvi grah se je 'e pojavil na ■ trga in-v nekaj dneh bodo. tudi težnje razveselile, ne sauro otroke, ampak predvsem kmetovalce, A« bodo s svojimi pri'imi pridelki začeli mašiti Luknja t’ svojem gospodarstvu. Podjetje «Frnctus» ja ic začelo od ■kupovati v prosti prodaji, dobim, se zadruge pripravljajo, da omogočijo od-poiiljatev sadja in zelenjave iz najbolj Oddaljenih vasi. Da bo zbiranje sadja in zelenjax>e firn uspešneje poteklo in ob sodelovanju Cjm širših kmečkih mnoiic, sc je v Kopršlini ustanovilo vet novih lemetijsko-nabavno prodajnih zadrug. V področju vsakega K. L. O. bo'delovala najmanj ena zadruga, v kateri bodo včlanjeni skoraj vsi kmetovalci. Zbiranje sadja in zelenjave po poe-dinih zadrugah je treba organizirati tako, da ne bo vzbujalo nejevolje pri proizvajalcih in ne pri zadrugah. Posebno bo to va"no pri sortiranju pridelkov, bajti prejšnja leta so se zadruge pritoževale nad brezvestnostjo članov, ki niso upoštevali navodil o ‘izbiri in loženju sadja ter zelenjave po kakovosti, proizvajalci pa so se pritoževali nad zbiralci, da niso upoštevali vrednosti sadja ter bili pri oceni pristranski. Letos so zadruge poslale svoje zbiralce na teboj in sicer v Novi Gorici in v Kopru. Na teh tečaji h so zbiralci dobili potrebna navodila, kako je treba sadje in zelenjavo prevzemati, kako ocenjevati in i-ako omotati. Zadruge skušajo torej preprečiti pritožbe in zato so najele zbiralce, Iti poznajo želje in običaje proizvajalcev svojega okoliša. — Tudi pridelovalci bodo morali skrbeti, da se ne bodo zadruge pritoževale nad njimi, paziti bodo morali na kakovost pridelka, da bo zdrav in zrel, primeren za prevoz, brez kvar nifi posledic. Blago bo moral odbrali -že proizvajalec sam, tako da bodo j> zbiralnici takoj vedeli, v katero vistò Spada. Prevare bodo v škodo proizvajalcu in ne kupcu. Kmeto-'drtlci, morijo spoznati, da bosta samo solidarnost in resnost dvignili ceno pridelkom. Ako se bodo kmetovalci drhali navodil. bodo olajšali zadrugam poslovanje, sebi pa zagrenjenost. Kmetje ne smejo pozabiti, da so za- druge njih ustanove in da vsako škodo, ki jo trpi zadruga, občutijo oni sami. Pazijo naj, da bo odkup potekat v redu in izločijo na/ iz svoje srede špekulante in saboterje, ki bi hoteli zadrugi škodovati. Letos bo odkup sadja in zelenjave še bolj važen, ker bodo nekatere pridelke odkupili po vezanih cenah in si bodo tako kmetovalci že sedaj spomladi lahko nabavili svoje po trebšlinc po vezanih cenah. Mnogi kmetje se bodo polalcomnili visokih cen za svoje pridelke v svobodni prodaji, toda razočarali se bodo, ko bodo videl!, kakšne ugodnosti bodo deležni tisti, ki bodo svoje pridelke oddali po nižjih enotnih vezanih cendh. Z,e sedaj opozarjamo, da je z vezanimi cenami v zvezi tudi obdavčevanje ne glede na velike prednosti, ki jih imajo kmetovalci že pri nabavi. industrijskih proizvodov za svojo potrebo. Letošnji pridelek sadja in zelenjave dobro obeta, kar morajo kmetovalci zadrug in odgovorni gospodarstveniki dobro izkoristiti: pridelke naj dobro plasirajo na domačem in tujem trgu in pridelke, ki služijo industriji, pripravijo tako, da ne bo Slo ničesar v kvar. Posebno bo treba paziti prt paradižnikovi mezgi, da se je napravi čim več, ker je bilo po njej veliko povpraševanje. Ako bodo proizvajalci in zadruge sporazumno delali, bo naše kmetijsko gospodarstvo imelo velik dobo-defr . S, O' GOJITEV KORUZE Pomladanska setev iti saditev je skoraj pri kraju. Pustili, smo še nekaj njiv, ki jih pa bomo posejali s koruzo! Vemo, da pri nas pridelek ni visok, mogel bi pa biti mnogo višji, ako bi kmetje ravnali tako kot je potrebno, in sicer: Koruza ljubi globoko zrahljano zemljo, tote j moramo orati globoko! Le v globoko izorani zemlji se more nabrati voda in le v laki zemlji more koruza popolnoma razviti svoja korenine. Zemljo za koruzo bi morali zorati te jeseni ali vsaj v zimskem času, ker tedaj sl zemlja lahko nabere največ vlage. Pri nas OSIPANJE MORA BITI ZMES-NO! a) PRAVILNO OSUTA KORUZA. h) PREVISOKO OSUTA KORUZA LAHKO POVZROČI PRENAGLO OSUSENJE. NA ŠKODO KORENIN. zgodnje oranje sploh ni v navadi, o bi zelo mnogo koristilo. Gnojiti moramo koruzi dobro, predvsem z domačim hlevskim, gnojem., kateremu dodamo na vsakih 100 mH še 3 kg superjosfata, 1/2 kg 40% kalijeve soli. Hlevski gnoj, super fosj at in kalijevo sol potrosimo pred oranjem. Ako nimamo hlevskega gnoja in moramo gnojiti le z umetnimi gnojili, uporabljamo dvojno količino navedenih umetnih gnojil. Za seme izberimo le take storže, ki so zgoraj in spodaj približno ena-ko debeli in na katerih sedi zrnje v ravnih črtah. Taki storži imajo največ tn najlepše razvita zrna, kar se tudi podeduje. Uporabljamo samo seme iz sredine storža. Seme odbe-rimo vedno še na njivi, ko pobiramo koruzo. Kdor rti tega storil, naj tega ne pozabi jeseni. Izberemo take rastline, ki imajo največ in najbolj razvite storže. S setvijo ni. treba prehitevati. Pravi čas zanjo je, ko se zemlja ogreje na S do lt> stopinj. Ce sejemo prej, rastline zaostajajo v rasli, a vsakdo ve, da zaostale rastline nikoli ne dosežejo iste rasti kot tiste, ki se takoj od začetka nemoteno razvijajo. Najbolje je, da sejemo koruzo v vrste, ki so druga od druge 70 do SO cm. oddaljene. V red eh pa sejemo na razdaljo 40 cm, če pustimo po eno rastlino, oziroma 70 do SO cm, če pustimo po dve rastlini v gnezdu. Globina setve znaša pri. nas na Primorskem 10 do 12 cm. Čim bolj se moramo bati poletne suše, tem bolj globoko sejemo, sicer korenine ne dosežejo vlažnih Mlečne kislinske bakterije Ni panoge v kmetijstvu, ki bi bila tako navezana na poznavanje bakteriologije, kakor je sirarstvo, oziroma mlekarstvo. Skoraj vse napake mleka so bakterijskega izvora — vse zorenje sira vodijo bakterije. In kaj vemo njih? Bakterije so enostanična bitja. Njih stanica, lahko bi rekli mehuriek, meri v premer« 0.5 do 2 mikrona, dol- OIDIJ - grozdna plesen Grozdna plesen, v znanstvu Qi-dium Tuckeri, je z« trtno ušjo tn peronosporo najhuj&a bolezen Vinske trte. Ta bolezen se je sredi preteklega stoletja prvič pojavila v Evropi. V letih med 18-50 - 60. je napravila največ škode. E ranci j a, ki je v letu 1850. pridelala 45 milijonov hi, je pridelala v letu 1854 zaradi škode po grozdni plesni le 10 milijonov hi vina .Na srečo pa sq že takoj v začetku te bolezni našli proti njej sredstvo, to je žveplo ki je še danes V rabi. Qidij je glijvica, ki spada med plesni. Te vrste glivic, ki jih je V prirodi zelo mnogo, rastejo samo na površju živih ali mrtvih organskih snovi. Tako raste tudi oidij samo na površju grozdja, listov in mladik ' vinske trte. Ker raste samo na površju, se da z lahkoto s prstom obrisati. V tem se loči od peronospore ki je ni mogoče obrisati. Nadalje napada ótdij liste spodaj in zgoraj, kar peronospora ne dela. 'Oidij se razlikuje od peronospore tudi po svojem duini po plesni Oidij. napada trto Vib šuši. 'peronospora pa' ob vlagi. Oidij napada pri nas trto prav zgodaj,, zato je potrebno trte prej pbžvepiatž kakor poškropiti Prvič le žveplati, čun dosežejo poganjki eho ped dolžine, drugič med cvetenj erti' in tretjič po potrebi v, sredini "julija meseca Pri prvem in drugem žveplanju žveplamo celo trto, pri tretjem pa samo grozdje. Žveplati je ie ob tihen in lepem vremenu Žvepla porabimo kolikor mogoče ruolo ker če trosimo žveplo preveč na debelo, lahko ožge liste. Za žveplanje je rabiti nahrbt-ne ali ročne mehove, ki morajo. biti opremljeni s pripravo ga drobljenje žvepla. ' S takimi mehovi, je mogoče žveplanje pravilno izvršiti in z n j in» se porabi mnogo manj žvepla kakor z navadnimi. Žveplo za žveplanje trt naj bo dobre kakovosti. V. prodaji je več vrst žvepla. V glavnem razlikujemo ventilirana in zmleta žvepla. Kakovost žvepla zavisi od granu-larije' žveplenih zrnc. Granulacija Žvepla merimo s stopinjami po Chancelu (izg. Sanse!). Ventilirana žvepla imajo navadno 70-90%, mleta pa 60-85%. Zelo priporočljivo je rabiti žveplo nekoliko pomešano /Z inloto motivo galico. Navadno rabimo . za , prvo žvepjanje žveplo, pomešano s Ž-bG in za poznejša ' žvčplarsjd pa' z-8:-i0oj modre 'gaiicd. Žveplanje s lakim žvepTbm'korist; tudi pròti peronospori. Končno morajo imeti vinogradniki vedno pred očmi dejstvo, da žveplanje oidij le preprečuje, nikakor pa ga he uničuje. Isto velja tudi za škropljenje z, modro galico prot» peronospori. Zato žveplajte in škropite vedno že prej. preden sé je pojavila bolezen,: žina je različna. Mikron je tisoči del enega milimetra. V prostor« t kubičnega milimetra lahko naštejemo kar l milijardo (1000 milijonov) bakterij. 'Sestoje se iz žive beljakovine, pcotoplazme, ki jo obdaja tanka kožica, membrana. Cim je. dosegla stanica bakterije svojo pravo velikost, se v ugodnih prilikah cepi. Po sredini stanice se napravi mretiica, ki jo deli na dva dela. Ko ti dve stanici do-rasteta, se delita dalje. Od tod ime «glivice, cepljivke». Pri opazovanju bakterji se poslužujemo drobnogleda, mikroskopa; nekatere vrste bakterij opazimo, čim nam jih mikroskop poveča 300 do 400 krat, večina pa zahteva vsaj 800 kratno povečanje, da jih oko opazi kot drobne pike. Ce ne upoštevamo raznih napak mleka, ki so posledica bolezni v živali ali v vimenu, ali ki nastopajo zaradi nesnage, ima sirarska praksa nekako v koristni smeri opravila z dvema vrstama bakterij. Tem bakterijam služi za hrano sestavni sladkor mleka, ki ga pretvarjajo v mlečno kislino. Od tod imamo «mlečne kislinske bakterije», ki sodelujejo prt razkrajanju sirnine, torej pri zorenju sira, vendar vsaka v svoji razvojni dobi in vsaka v svojih pogojnih prilikah. Imamo dve vrsti teh bakterij: 1. MASLARSKE BAKTERIJE. Ce izdelujemo presno maslo iz pasterizirane, umetno okisane smetane, se poslužujemo tako imenovanih bakterijskih kultur ali čistega nasada bakterij, ki ga dobimo v prahu alt pa tekočega. Bakterije v teh nasadih so vse okrogle in spadajo V skupino «kokov», v vrsto «Streptococus lactis». Kisline tvorijo navadno toliko, kolikor je potrebujejo, di se mleko pri sobni temperaturi strdi. Mleku dajo nežno-kisel okus'in‘ene Več, druge manj arome, ki se med zorenjem (kisanjem») smetane prenese na tolščene kroglice, oziroma na surovo maslo. Uspevajo najbolje pri toploti 24 st. C ter razmeroma slabo pri toplotah nad 60 st. C. Najdemo jih povsod v naravi in vedno, čeprav ne v veliki meri v navadnem kislem mleku: razkrajajo sirnino in tako vodijo zorenje sira, V sirarstvu jim pri- pada predvsem naloga, da vodijo v stiskalnici in prvi teden v soliini kleti boj z glivicami nesnage, s tako imenovanimi «coli- ih aerogenes-bakteri-jami», ki povzročajo napihovanje sira in ki pri približno 20 st. C uspevajo slabSe kot mlečni streptokok! (njih optimum je 36—38 stopinj C>. V sirarnah, kjer se morajo često boriti z napihovanjem sira, je prav, da dodamo mleku za sir vedno tudi manjše količine streptokokov v obliki raaslar-ske kulture (1/2 do 1 liter umetno okisanega posnetega mleka na 100 1 mleka v kotlu) — nikdar toliko, da bi se kislina mleka v kotlu povišala čez običajno, najboljšo mero. 2. SIRARSKE BAKTERIJE SO pall-časte glivice 0,2 do 2 mikrona debele in 0.8 do 1.5 mikronov dolge, ki se deloma razvijajo ob prisotnosti zraka, večinoma pa le v plasteh, do katerih zrak nima dostopa. Tiste, ki ne tvorijo trosov, prištevamo v skupino «bakterij», tiste, v kateri stanicah opazimo trose, pa uvrščamo med «bacile». Nekatere vrste uspevajo le pri približno 40 st. C in tem pravimo baeterium ca-sei, to so prave sirarske bakterije: druge vrste uspevajo tudi pri 15—25 stopinj C, navadno najbolje potem, ko so mlekarske bakterije, torej streptokok! mleko strdili in zato nekako pre-Nadaljcvanje ng 11. strani plasti orne zemlje v času suše. tem bolj pa moramo tudi paziti na pravilno razdaljo rastlin, da bo polje enakomerno zasenčeno. Ako je bilo lansko leto mnogo snetijikave koruze (gobavef, omočimo seme pred setvijo v 2% raztopim modre galice, da se tako «ničijo trosi (črni prah), ki povzročajo sneti jikavost. Takoj ko koruza vzkali, čim je zunaj po vsem polju, je čas za bra-nanje z lahko brano. Plevel, ki je istočasno vzkalil. ga z bramar:jem spravimo na površino in izpostavimo soncu, kjer se posuši. Za bra-nanje ne uporabljamo naše domače brane v obliki trapeza, temveč 3-S delne gibljive železne brane s tankimi zobci. Navado imamo, da koruzo, ko je že okoli pol metra visoka, to je pri zadnjem okopavanju in osipanju, razredčimo. To navado maramo opustiti! Razredčimo jo že. tedaj, ko je napravila tri liste. Dolgotrajno razredčevanje zmanjšuje donos do 10%. Pri razredčevali j« ne. vlačimo počasi iz zemlje, da ne oškodujemo korenin rastlinam, ki smo jih pustili v zemlji. Ko smo enkrat koruzo razredčili, jo tudi okopljemo kakih 10 do 12 cm globoko. S tem delom uničimo plevel, zrahljamo zemljo, da more temeljito vpijati padavine v maju in juniju in vlago ohraniti za rast rastlin. Okopavamo z motiko, a še bolje je, kdor more, z okopalni-kom! S tretjim okopavanjem, ne pa z osipanjem, ki ga izvršimo IS dà 14 dni čim globlje, želimo prip-rain-ti rastlini najugodnejše pogoje za vsrkavanje padavin, za uspešno opiojenje in foinejše polnjenje zrna z rezervno hrano. V tem času tudi lahko dodatno gnojimo rastlini z dušičnimi gnojili, bodisi z gnojnico ali pa amoniakalnim umetnim gnojilom.. Čilski soliter kot nitratno gnojilo ne prihaja v poštev. Osipanje, že nekoliko nakazano pri tretjem okopavanju, je tisto opravilo, s katerim zvamemo zemljo, bodisi, z motiko ali esipalnikom., med vrstami koruze in jo obložimo. 7. osipanjem želimo doseči dvojno: dati rastlini trdnost, ker je s svojimi koreninami zelo slabo zasidrana v zemlji, ter povzročiti razvoj pomožnih korenin takoj nad površjem zemlje. Te korenine so koristne ne samo za vkoreničenje rastline, ki Se s svojo raščo oteži in teže kljubuje vetru, temveč tudi zaradi vsrkavanja vlage iz zemlje. Tako moramo obdelovati koruzo, ako hočemo doseči dober in zadovoljiv pridelek. Ako vsako obdelovanje izvršimo ob pravem času, si bomo prihranili tudi mnogo truda in izdatkov, K zaključku bi omenil še neko opravilo, ki ga izvajajo naši kmetovalci pri koruzi. Skoraj vsi odrežejo oni del stebla, ki je nad storžem in na katerem je zastavica — moški cvet. To delajmo tudi v bodoče, ako to ravno zahteva pomanjkanje krme, g ne odrežimo nikdar prej, preden niso osušeni lasi, ki mole iz storža. Liste pod storžem oberemo šele tedaj, ko so vsaj d,o srede suhi. Nesmiselno je prisiliti koruzo k zorenju s tem. da odrežemo liste, ker s tem uničimo pridelek, ki zavisi ravno od razvoja listov. Pr i/o ra i/ a ^ crn lje. b)čm^n<š idmo ordina ObOr\n r)ék m® W-* m t.T. »_!. àrdi nema: O ridi Odi. //? oòc/e /«*/73 ne orcana S VAŽNOST DOBRE PRIPRAVE KEML.IE ZA PRVI RAZVOJ RASTLINE. RASTLINICA. KI PRIDE S SVOJIMI KORENINICAMI V PRAZEN PROSTOR MED VEČJI- MA KEPAMA ZEMLJE. SE LE S TEŽAVO IN POČASI RAZVIJA IN TUDI USAHNE (A). V DOBRO PRIPRAVLJENI ZEMLJI PA HITRO VZKALI (B). STRAN NAŠIH GOSPODINJ Nadaljevanje iz prejšnje številke Lj.T. Naj zopet navedem zelo pogost skoraj vsakdanji primer poškodbe z jed-kovino: Otroci se igrajo na dvorišču: pri sosedu popravljajo hišo, najmlajši, velik radovednež, vneto brska med raznovrstnim mizarskim orodjem, pri tem odkrije tudi posodo, napolnjeno z apnom. Zvedavo ogleduje, stopi na prstke, pa mu zmanjka tal in z glavo naprej pade v apno. Čeprav ga takoj rešijo in očistijo, je že po obrazu precej popečen; hujše so poškodbe po očeh, ker v velikem strahu radovednež običajno' pozabi zapreti oči. Trepalnice in vejice so vse bele od apna, tudi v veznični vreči ga je polno. Roženica je ostala lahko zdrava in prozorna, lahko pa se drobni delčki apna zajedajo v globino, roženica postane bela kot mleko, neprozorna, neobčutljiva in taka ostane za vedno. Pri vseh teh poškodbah ne smemo čakati, da pride zdravnik, oziroma, da odpeljemo ponesrečenca v bolnico. Tu je prav vsaka minuta dragocena. Takoj mu moramo odstraniti jed-kovino. Ce je bila tekočina, moramo oko izprati kar z navadno čisto vodo, ki je vedno pri roki. Ponesrečenca položimo na postelj, če ne drugače tudi na tla, prvi bolničar mu odpre oči, ker je včasih zelo težko, drugi mu stisne v vodo namočen čist robec ali vato nad očesom, tako da kaplja voda ravno v očesno špranjo. Z vodo ne smemo Slediti, čim več tem boje. Ne bo nam sicer uspelo, odstraniti vse jedkovine, pač pa bomo na ta način zmanjšali nje učinkovitost( koncentracijo) in obvarovali oko pred še težjo okvaro. Ce so trdi delci ali drobci v veznični vreči, n. pr. drobci apna, jih skušamo odstraniti s paličko (vžigalico ovito z vato in namočeno v čisto vodo). To bolnika boli, vendar mu skušajte dopovedati, da je to nujno potrebno in da s takšno takojšnjo odstranitvijo jedkovine pogosto rešimo oko. Žalostna je slika očesa poškodovanca, ki se je ponesrečil recimo pred nekaj urami. Ne ca bi ga očistili, so ga naložili na avto in odpeljali v bolnico, vožnja je morda trajala več ur in je jedkovina medtem opravila svoje. V težjih primerih je videti oko kot skuhano, je popolnoma belo, brez sijaja, neobčutljivo — slepo za vedno. Naj omenim še drugo tudi zeio pogosto poškodbo; otrok v šoli šili tinte:! svinčnik, po nesreči odleti njemu ali sosedu konica v oko. Oko se takoj obarva vijoličasto, je močno razdraženo; če tujka pravočasno ne odstranimo, se vijoličasta barva zaje v globino veznice ali roženice in izjeda še naprej. Tudi tu je važna takojšnja odstranitev: oko moramo izprati, tujek odstraniti. Vzrok tej nesreči je aniiinsko barvilo, ki je sestavni del tintnega svinčnika. Mlečne kislinske bakterije viadujejo v navadnem kislem mleku; od tod ime baeterium lactis acidi, bakterije kislega mleka. Za razvoj vseh b. casei in b. lactis acidi je najugodnejša toplota (toplotni «optimum») 40 do 45 st. C in vse napravljajo skoraj štirikrat toliko kisline kot streptoko-ki. Zato je njih stroga opredelitev v vrste zelo otežkočena in razumemo navadno pod enim ali drugim omenjenim vrstnim imenom vse paličaste mlečnokislinske-glivice. Le švicarski sirarski casei E (pravilno bi bilo ba-cillus casei' E) se omenja vedno ločeno; razlikuje se od drugih paličastih bakterij po tem, da se njegove pa-ličke (stanice) nekoliko tanjše, vonj strjenega mleka drugačen, okus svojevrstno sladak. V siru pa ustvarja značilen sladkast okus z vonjem orehovih jedrc. Za prvsten ementalec potrebujemo b. casei in pa mlečne strepi» koke; vse druge paličaste glivice si-rarske skupine so odveč in sirarstvu v škodo (povzročajo kratko testo In slepoto sira), toda v naših sirarnah zaenkrat prevladujejo, ker so v naravi najbolj razširjene. Vse lahko sir-nlno razkrajajo In s tem vodijo zorenje sira. Y Se nešteto je očesnih poškodb — vse naštevati bi trajalo predolgo. Omenim naj samo še drugo vrsto poškodb, in sicer probojne poškodbe, kjer se oko prebije. Te poškodbe spadajo na vsak način v bolnico, ne samo zaradi poškodovanega očesa, ki ga večkrat rešiti ne moremo, temveč zaradi nevarnosti za zdravo oko. Poškodovano oko, po probojni poškodbi oslepelo oko, posebno, če se večkrat mane ali po malem boli, je lahko vzrok, da oboli drugo zdravo oko. Kako, tega še niti sami zdravniki okulisti ne vemo. Vemo pa in svetujemo vsem, ki so po poškodbi oslepeli na eno oko in, če je to oko zdraženo in KMALU se bomo poHli DUH PO ZNOJU. Zoprni duh po znoju jc večinoma znamenje slabokrvnosti in ga lahko odstranimo samo s skrbno in potrpežljivo nego. Predvsem moramo pazduhe, roke in noge, kjer ta neprijetni duh zlasti čutimo, umivati vedno s toplo (nikoli z mrzlo!) vodo in zdrgniti s penečim se milom. Nato splakujemo z vodo, zbrišeno kožo in dobro zdrgnemo s katerim koli toaletnim špiritom; končno temeljito posujemo mesta s pudrom. Umivanje z alkoholom in pu-dranje moramo, če je le mogoče, večkrat na dan ponoviti; zlasti pa se moramo temeljito in brezpogojno umiti s toplo vodo, s toaletnim špiritom in nato posuti s pudrom vsak večer pred spanjem. Tudi ne nosimo istega oblačila več ko dva dni zaporedoma. Obleke naj imajo potnice, ki jih lahko operemo in izmenjamo; obleka, ki jo nosimo podnevi, naj čez noč visi narobe obrnjena na obešalu. DUH PO ZNOJU ODPRAVI UMIVANJE S KISOVO VODO. Pogosto umivanje z razredčeno salicilovo kislino je tudi učinkovito. Potna mesta moramo nato zdrgniti do suhega in posuti s salicilovim praškom. Pazduhe, noge in roke zdrgnemo z žganjem ali s špiritom in pustimo, da alkohol nekoliko minut deluje na kožo, nato zmijemo z mlačno milnico, splaknemo s čisto vodo, dobro osušimo in posipamo s salicilovim praškom. TUDI REDNO UMIVANJE S KA-FRNIM MILOM ODSTRANI NEPRIJETNI DUH. Pripravimo si mešanico iz 58-ih delov špirita za obraz, 36-ih delov vode in 6-ih delov 35 odstotnega formaldehida. S to mešanico namažemo po umivanju pdizadeta mesta, paziti pa moramo, da ne pride ta tekočina na ranjena mesta. SREDSTVO ZOPER NOČNO POTENJE:. Nočno potenje jc včasih znamenje resne bolezni, zato priporočamo, da pri stalno nastopajočem nočnem potenju povprašate za svet zdravnika. Ce za ta pojav ne'najde nobenega resnega vzroka, priporočamo, da pijete pred spanjem skodelico mrzlega kaduljincga čaja; pomirjevalno delovanje tega čaja preprečuje močno potenje. T ržaška Četrtek: Testenine z maslom in sirom, telečji zrezek, pire krompir, špinača. Večerja: Fižol v solati, radie, trdo kuhana jajca, omleta. Petek: Jota, beluše z maslom, ka-vina krema. Večerja; Ribe, radič, sir. Sobota: Testenine na goveji juhi, goveje pogačice, ocvrt krompir, solata, kompot. Večerja: Rižot, radič, redkev. Nedelja: Zdrob na juhi, svinjska pečenka, kruhovi cmoki, solata. Večerja: Ruska solata z ribo, mešana torta 1). Ponedeljek: Kraška mineštra 2), zelenjadni zrezki 3), solata iz belega fižola. Večerja: Testenine z gulja žem, cvetača. Torek: Mineštra iz ječmena in fižola, praženec, kompot. Večerja: Vampi, krompir, sadje. Sreda: Krompirjeva juha, grah, krompirček, solata. Večerja: Polenta z guljažem, kompot. V boleče, da puste slepo oko čim prej operativno odstraniti. V primeru sim-patskega obolenja zdravega očesa ne moremo garantirati, da se nam bo posrečilo prvotno nepoškodovano oko še rešiti. Ce je po probojni poškodbi ostal v očesu, železen tujek, ki je magnetičen, je prvo in najbolj važno da tak tujek z magnetom izvlečemo iz zrkla. Četudi oko tak tujek spočetka prenese, če se zrklo ne ognoji, vendar železen tujek polagoma uniči živčno nitje očesa in oko ob počasnem vnetju, imenovanem sideroza, polagoma odmre. Enako nevarni kot železni so bakreni tujki; njih z magnetom odstraniti ne moremo. Pri probojni poškodbi očesa imamo tri možnosti: 1. ) poškodba je bila ma'enkostna, do infekcije ni prišlo in oko se pozdravi z večjo ali manjšo okvaro vida (odvisno od lege probojne poškodbe). 2. ) Zaradi poškodbe se ognoji celo zrklo: bolnik ima hude bolečine in končno oslepi. 3. ) Posledica poškodbe je dolgotrajno kronično vnetje očesa, šele po več mesecih se oko pomiri, ostane pa slepo ali slabovidno za vedno. To zadnje je najbolj nevarno za zdravo oko — za simpatsko vnetje zdravega očesa. Pri vsaki najmanjši očesni poškodbi si moramo biti v svesti, kako važen organ je oko in da nam izgubljenega očesa nihče več vrniti ne more. Dr. C. Dereani OGLEJTE SI DOBRO OBE OBLEKI! TAKOJ BOSTE OPAZILE, DA STA SI POPOLNOMA RAZLIČNI IN VENDAR SI PODAJATA ROKO. SE RAZUME! PRVA PREDSTAVLJA VESELO DOPOLDANSKO POLETNO OBLEKO ZA JUTRANJE NAKUPE, POT V KOPALIŠČE ALI DOMACI DELO. OBLEKA NJENE TOVARIŠICE JE MNOGO BOLJ RESNA IN ELEGANTNA TER VAM BO SLUZILA PREDVSEM ZA POPOLDNE IN ZVEČER. MISLIM, DA VAM JE JASEN TA STIK ROK: VSAKA ZENA NAJ BO POLETI. OB VSAKEM ČASU PRIMERNO OBLEČENA. KAKO ODSTRANJUJEMO STARE BARVN E OPLESKE Stari opleski oljnatih barv in lakov so grdi in zato je potrebno, da barvo obnovimo, če želimo, da postane obarvani predmet zopet svež in lep. Vendar pa moramo staro barvo odstraniti, ako hočemo, da se pri ponovnem obarvanju barva lepo in e-nakomerno porazdeli po vsej ploskvi. Stara barva se namreč lušči: a-ko bi preko stare barve lakirali, bi se zelo malo okoristili. Nova barvana kožica bi se kaj hitro odluščila s podlogo, ki jo tvori stara barvna plast. Staro barvo lahko odstranimo z vročo vodno raztopino lužnega kamna. Lužni kamen, imenovan tudi kav-stična soda, je tista jedka snov, s katero izdelujemo tudi milo. Raztopino lužnega kamna nanesemo s čopičem na ploskev, s katere hočemo odstraniti staro barvo. Pri delu moramo biti zelo previdni: raziopina kaustične sode ne sme priti v dotik s kožo, ker bi jo poškodovala. Zato tudi ne smemo uporabljati nov čopič, ker bi se pokvaril. Vroča, koncentrirana raztopina lužnega kamna se združuje s strjenim oljem starega opleska in ga omehča. Ako ne o-mehčamo stare barve, ko prvič prevlečemo s to tekočino, tedaj postopek ponovimo. Pri tem se barva tako omehča, da jo z lahkoto odstranimo s kovinskim strgalom. Ko smo ostrgali staro barvo, tedaj moramo ploskev skrbno izprati z mnogo vroče vode. Ako ne odstranimo kuhinja 1) Mešana torta: 2S0 gr masla, 280 gr sladkorja, 4 jajca, 280 gr moke, 200 gr marmelade, 140 minut. — ?vle-šaj maslo in sladkor, dodajaj jajca drugo za drugim ter nato moko in sol: mešaj 30 minut. Razdeli testo na tri dele in peci vsakega zase 30 minut. Ko so ohlajeni, jih namaži z marmelado ter položi drugega vrh drugega. 2) Kraška mineštra: 200 gr moke, 1 jajce, 60 gr masla, 80 minut. Daj soljeno moko v skledo, napravi v sredi jamico ter ubij vanjo jajce. Moke in jajca ne smeš zmešati, pač pa počasi sipaj z vilicami moko na jajce, tako da se naredijo svaljki različne velikosti. Povaljaj jih v preostali moki ter jih cvri na maslu, dokler postanejo svetlorjavi. Vse skupaj zlij v 2 1/2 litra slane vrele vode ter kuhaj eno uro. 3) Zelenjadni zrezki: Dva krompirja, 300 gr špinače, 20 gr masla, 1 vsega luga, se barva pri ponovnem pleskanju nc osuši lepo in nastanejo lise. Da odstranimo res ves lug, moramo poslednjič izprati z vodo, kateri smo dodali nekaj kisa, razredčene solne kisline, raztopine oksalne kisline ali pa razredčene žveplene kisline. Tako nevtraliziramo poslednje preostanke luga na lesu in jih napravimo s tem poslednjim izpiranjem neškodljive. Nadaljnje alkalne snovi, ki tudi služijo za izluženje stare barve, so: apno, saimiakovec, vodotopno steklo, soda; vendar pa niso te tako u-činkovite kakor raztopina lužnega kamna. V ta namen precej uporabljamo mešanico, ki se sestoji iz 1 dela sal-miakovca (amoniak), 1 dela 50 odstotne raztopine lužnega kamna in 6 delov vodotopnega stekla. Prej omenjene snovi omehčajo le opleske oljnati): barv in oljnatih lakov. Na špiritne lake, v katerih n: olja, te snov: ne učinkujejo. Terpentinovo olje je dobra topiina snov za lake, ki so izdelani iz smol. Namesto da bi stare opleske obdelovali z lužno raztopino, jih lahko odstranimo tudi z raznovrstnimi topili. Ogljikov žveplec, benzol, tetra-lin, špirit, eter, aceton in še neke druge tekočine imajo to lastnost, da raztapljajo sestavine, iz katerih so oljnate barve in laki. Vse te snovi se zelo hitro vnamejo in zato moramo pri delu paziti, da ni v bližini ognja. Ker omenjene tekočine zelo hitro izhlapevajo, moramo biti pr: delu zelo urni. S čopičem jih nanesemo na staro barvo ter nekolikokrat povlečemo preko nje. Ko se stara barva omehča, jo ostržemo, še preden se topilo posuši. V trgovinah prodajajo raznovrtne mešanice topil, ki služijo temu namenu. Te tekočine vsebujejo tudi nekaj parafina, ki povzroči, da se te mešanice ne posuše ta--odn 03(v 'Elido) E)si? J05iE>{ OJ):!) o>i rahljamo preparate, ki jih prodajajo, moramo po odstranitvi stare barve izprati ploskev z beneoiom ali pa špiritom, da odpravimo iz lesa o-stanke parafina. Vse te tekočine so škodljive dihalom in jih zato ne smemo vdihavati. jajce, parmezan, peteršilj, hruške, drobtine, moka, olje, 1 uro. Skuhaj krompir, operi špinačo ter jo zavrij v malo vode. Zmešaj maslo, jajce, poper, sol, parmezan, peteršilj, če-šen, pretlačen krompir in sesekljano špinačo. Napravi iz te zmesi pogačice, povaljat jih v moki in ocvri. Se na en način lahko odstranimo stare opleske, in sicer tako, da barvo izžgemo s špiritno Svetilko. V vročini se stara barva omehča In nabrekne ter jo zato z lahkoto ostrgamo. Vendar pa ni ta način priporočljiv za odstranjevanje barv z lesa. Ako pa nimamo teh pripomočkov na razpolago, tedaj pa ostržemo barvo s plovcem, smirkovim platnom ali pa s steklenim papirjem. Kako vplivajo bari/e na /itali in člnveha Splošno znano je dejstvo, da se rastline pod vplivom različnih svetlobnih žarkov razvijajo različno. Prav malo pa smo poučeni o vplivih, ki Jih imajo barve na blaginjo in razpoloženje živali in ljudi. Raziskovalci svetlobnih pojavov so šele v zadnjih letih odkrili nekatera zanimiva dejstva s tega področja. Dognali so n. pr., da imajo prašiči pri modri svetlobi mnogo boljši tek kakor sicer. Prašičerejci, ki so svinjake od zunaj in znotraj prepleskali z modro barvo, oziroma jih razsvetljujejo z modro lučjo, lahko potrdijo resničnost tega pojava. Modra barva vpliva ugodno tudi na človeka. Raziskovanja zavoda za eksperimentalno, to je z znanstvenimi poskusi zvezano dušcslovje v Amsterdamu so pokazala, da napredujejo dijaki najbolje v učilnicah, ki so pleskane z modro barvo; najslabše uspehe so zabeležili v rdeče pleskanih razredih. V. neki bolnišnici v Chikagu so šli še dalje, prepleskali so namreč bolniške in operacijske sobe z «ustreznimi» barvami. Bolnike, ki trpe zaradi nespečnosti, nameščajo v oranžnordeče sobe, bolnike, ki nimajo teka, pa v rumene bolniške dvorane. Saj je splošno znano, da rumena barva človeškemu očesu prija in da se ob njej živci odpočijejo. Za bolnike, ki jim je potreben popoln mir, priporočajo snež-nobele prostore. Tudi v šolah se je izkazalo, da vpliva bela svetloba pomirjujoče in osvežujoče, ker s svojo nev-tralmastjo ne vzbuja nikakib čustev. Zanimivi so končno tudi uspehi, ki so jih -dosegli v blaznicah z rumenozele-ni blazinami. Pod blažilnim vplivom te mešanice barv se umobolni kmalu pomirijo in postanejo zopet normalni, seveda v kolikor je to pri njihovi bolezni sploh mogoče. C. C. Zdravniku Stuenu- Popfu, ki je iznašel zdravilo za pospeševanje rasti organizma, je Cfardeja, zastt^nik tvrdke Zavora, ponujal velike vsote, če bi hotel s svojim ■zdravilom pospeševati rast otrok. Popf je tako zločinsko delo odklonil, zato je Cfardeja sklenil, da se maščuje. Pregovoril je Buka Su za. da je napadel Manhema Berol. .meja in izjavil, da sta zločin izvršila Popf in Anejro. P op la so zaprli, Cfardeja je zdravilo ukradel. Sodišče je medtem obsodilo Popfa in Anejra na usmrtitev na električnem stolu. Tomaža Ma garala, ki je po Popfovi zaslugi zrastel iz pritlikavca v normalnega človeka, so izvabili v Vzorno zdravilišče za učitelja v streljanju. V zdravilišču so z ukradenim Popfovim zdravilom vzrejali iz otrok odrasle ljudi, ki se bodo pokorili vsakemu ukazu. Toda Magarafa so kmalu odpustili, ker se jim ni zdel dovolj zanesljiv. Ko je bil Magaraf prost, se je takoj predružil neštetim ljudem, ki so skušali dokazati ne. dolžnost Popfa in Ane jra ter nato odpotoval k ženama obsojencev v Bakbuk. PETINDVAJSETO POGLAVJE iz katerega je razvidno, da celo gospod Primo Padrele ne more vsega vnaprej vedeti. Sedemindvajsete^a februarja je Kornelij Eduf izročil sodniku Teku Ursusu predlog za razveljavljenje pravoreka porotnikov, ker so bili razlogi pra-voreka neutemeljeni. Istočasno je Kornelij Eduf razposlal prepise svoje vloge vsem vplivnim organom tiska, ustanov ki organizacij. Svoj predlog je podprl s podrobno in vsestransko kritiko teh razlogov hi vsega p redu ver j enega postopka pri procesu. Tretjega marca je sodnik Tek Ursus izjavil, da Edufovega predloga ne more upoštevati, »ker ni utemeljen«. Vrhovnemu sodišču, kateremu je Eduf poslal pritožbo, se ni mudilo z rešitvijo. V te111 času so se vršile volitve v občinske svete, ki so prinesle marsikatero razočaranje gospodu Primu Padrcleju in njegovim političnim somišljenikom. Sicer pa je gospod Padrele že tri dni po zaključku bakbuškega procesa spoznal, da. sc je v svojih računih resno zmotil. Presenetilo ga je sočutje za usodo obeh obsojencev, ki so ga pokazali milijoni preprostih ljudi v vseh kotih dežele. Vse življenje je gospod Padrele videl v aržamtejskem ljudstvu pohlevno in nevedno človeško čredo, ki živi samo za svojo majhno revno srečo. Od kod neki ima ta čreda nenadoma tako visoko prizadevnost po pravičnosti? Gospod Primo Padrele, ki je bil zelo razumen, zelo izkušen in izveden poslovni človek in politik, je globoko zaničeval ljudstvo. Tudi zdaj, ko je val splošne nejevolje grozil, da preobrne vse njegove račune, je vzlic temu iskal vzrok za to nejevoljo v zlonamernih agitatorjih in hujskačih, ki so meni nič tebi nič pograbili to priliko. Kornelij Eduf je bil po mnenju gospoda Padreleja tisti, ki mu jc vse pokvaril. V teh dneh ni bilo v vsej deželi ne enega človeka, ki sc je količkaj zanimal za politiko, da ga. ne bi razburjala zadeva Popfa in Anejra Komunisti, levi socialisti, ogromna večina članov sindikatov so bili prepričani, da sta obsojenca nedolžna. Zmerni socialisti in Liberalci so se sramežljivo izjavljali za revizijo procesa zato, »da bi se razpršili dvomi«; reakcionarji pa so s penečimi se ustnami zahtevali usmrtitev »bakbuških morilcev«. Osemnajst članov parlamenta in sedem senatorjev jc vložilo v svojih zbornicah interpelacije zaradi nezakonite razsodbe proti Popfu in Anejru. Vzlic trdovratnemu upiranju reakcionarnega dela skupščine in senata je bila po’ dolgotrajnih debatah sestavljena skupna komisija, ki je imcfa nalogo takoj podrobno proučiti zadevo v bistvu. Toda reakcionarni člani komisije so začeli izvajati obstrukcijo. Pri slehernem še tako malenkostnem vprašanju so imeli več ur dolge govore, da bi onemogočili delo komisije. Po šestih dneh nepretrganega dela komisija še ni končala razprave o delovnem redu in že tedaj je bilo jasno, da komisija ne bo mogla izvršiti svoje naloge- In tako je tudi bilo v resnici. Medtem so v vsej Aržantcji bili mitingi in protestne demonstracije. Komitejev za hrambo Popfa in Anejra niso šteli več na stotine, marveč na tisoče. Val splošnih protestov je prekoračil meje dežele in zajci ves- svet. Eden največjih sodobnih pi- sateljev je brzojavil »Napredni Aržantcji«; »Rešite Popfa in Anejra. Rešite ju zaradi svoje časti, zaradi časti svojih otrok in bodočih pokolenj!« Pariški dopisnik reakcionarne »Poslovne Tribune« je v brzojavki osemnajstega marca poročal: »Tu so vsak dan bolj prepričani, da bi bilo zaradi mednarodnega prestiža Aržarltcje zelo koristno, če bi sc odločilne državne ustanove sporazumno zavzele za to, da se prepreči usmrtitev Stifena Popfa in Sanha Anejra Javno mnenje v Evropi je tako razburjeno, da se poraja vprašanje: ali ni bolje, da ju ne usmrtijo, čeprav sta kriva? Danes, na primer, je dvanajst vodilnih pariških dnevnikov posvetilo zadevi Popfa in Anejra štirikrat toliko prostora kakor propadli mednarodni pomorski konferenci. Ves francoski tisk, od skrajne desnice pa do »Human'tć«, zahteva revizijo procesa. Levo usmerjeni tisk zatrjuje, da se je zgodila pravna pomota, a desno usmerjeni svetuje ariantejski vladi, naj se na ta ali oni način izogne koraku, ki bi ga, obsojali milijoni ljudi«. Zjutraj šestindvajsetega marca je vrhovno sodišče odločilo, da je bila razsodba proti Popfu in A-hejru izrečena v smislu zakona in je zato pravomoćna. Zvečer istega dne so prišli v bakbuški hotel »Astorija« h Korneliju Edufu, ki je imel tam sobo v najemu, v zelo razburjenem stanju trije name- • ščenci krajevne bolnice: doktor Astroljab, njegov asistent in višja kirurgična sestra. —• S čim vam morem ustreči? — jih je vprašal Eduf. — Pravkar prihajam od duhovna. — j c rekla kirurgična sestra. Eduf jo je začudeno pogledal. — Pravkar sem bila pri župniku stolne cerkve očetu Frančišku. . — je nadaljevala jecljajo kirurgična sestra. — Vprašala sem ga, kaj naj naredi človek, ki jc prisegel zločincu, da bo ohranil v tajnosti njegov zločin, če pa je od razkritja te tajnosti odvisna rešitev nedolžnega človeka. Oče Frančišk je rekel, da prisega, ki je bila dana z namenom, da se prikrije zločin, ne more biti zakonita in je tudi proti cerkvenim predpisom. In tako smo prišli k vam ... Sedemindvajsetega zjutraj, v času običajnega obhoda je doktor Astroljab v prisotnosti svojega asistenta in višje kirurgične sestre vprašal Buk;i Suša. ki je skoraj ozdravel, če ve, da je vrhovno sodišče potrdilo razsodbo proti Popfu in Anejru. Buko Sus je prikimal z glavo: — Da., že včeraj sc1» to bral v časopisu. Tedaj ga je Astroljab vprašal, ali se mu zdi pravično, da bosta dva nedolžna človeka usmrčena za zločin, ki ga nista storila. Susovi očesci sta se ozrli na vse strani in Sus je zašepetal: — Tiho, tiho! Utegne nas kdo slišati! Zakaj mi ne odgovorite na vprašanje? — je vprašal Astroljab. — Prisegli ste mi! Vsi trije ste mi prisegli! — je Buko Sus z jokajočim glaskom priklical k sebi še ostali navzoči priči. — Če bi bil umrl, bi bila druga stvar! Saj nisem umrl! Torej,-kako mislite? —- je ponovil Astroljab svoje vprašanje. — Tisti papir mi vrnite, to zahtevam ... Če ml ga pa ne vrnete, porečem, da ste ga ponaredili inda tistega nisem jaz govoril ... % — Saj ste sami prosili, naj zapišemo vašo izja-vo, da ste vi izvršili napad na Manhcna Beroimeja, ne pa Popf in Anejro! —■ je s povišanim glaso111 rekel Astroljab. a Buko Sus se je boječe ozrl v priprta vrata ter zašepetal: —• Tiše vendar! Kaj pa je zato, če sem vas prosil? Takrat sem mislil, da bom umrl... Ker pa nisem umrl, pač ne bom tako neumen, da bi priznal... S tem se je končal pogovor doktorja Astrolja-ba z Buko111 Sušom. Za priprtimi vrati pa je stal zapriseženi stenograf, ki ga je pripeljal semkaj Kornelij Eduf. Ta jc v navzočnosti dveh prič stenogra-firal do poslednje besede ta pogovor. Uro pozneje je Kornelj Eduf izroči! sodniku Teku Ursusu novi predlog z izjavo Buka Susa, ki jo je poda! prvi dan prihoda v bolnico, in s stenogramom zadnjega pogovora. Prepise obeh važnih dokumentov je izročil predstavnikom tiska in v dveh, treh urah so izšle v Aržanteji in v vseh velikih mestih sveta izredne izdaje časopisov z besedilom Izjave in stenograma. Zdaj ni bilo nobenega dvom», da sta Popf in Anejro popolnoma nedolžna. Zdaj je bilo vse razumljivo. Bilo je jasno, zakaj je Buko Sus tako kn*alu našel ranjenega Manhema Beroimeja, zakaj je meni nič tebi nič zgorela hiša, ki je v njej stanoval doktor Popf, zakaj je bil uničen njegov laboratorij. Konec marca in prvi dnevi aprila so miniM v nestrpnem pričakovanju nove odločbe sodnika Ur-susa. Ljudje so se čudili, da ni bil Buko Sus še aretiran. Dvakrat ga je obiskal vedno smehljajoči se in segavi Dan Pappala, ki je prišel iz Battoga že kot deželni prokuror. Nekateri so menili, da so tako obzirni do Susa. ker je bil formalno še v bolnici v zdravniški oskrbi, humani aržantejski zakoni pa ne dopuščajo, da bi ležečega bolnika aretirali. Toda četrtega aprila se jc pripeljal pred bolnico Svetega Benedikta kaznilniški avtofurgon in nekaj minut nato sta dva policijska agenta peliala podpazduho od strahu otrplega Susa, ga vtaknila v furgon in se naglo odpeljala. .šestega aprila so brzojavne agencije razposlale časopisom poročilo battoškega deželnega proku* rorja Dana Pappala o aretaciji bakbuškega mešča-na. nekega Buka Susa, ki je bil obdolžen, da je pred štirimi leti oropal pijanega trgovca v mestu Žužaru. Očitno se je Susa držal ta grehek. Tačas je prišel pred sodišče, a je bil oproščen zaradi pomanjkanja dokazov. In prav te dni so se po nalogu gospoda Pappala našli nekje prepričljivi in nesporni dokazi krivde. Novopečeni deželni prokuror je brez težav prepričal Buka Susa, da je zanj bolje, če pride pred sodišče zaradi ropa kakor pa zaradi umora. Toda to jc prišlo prav še nekomu, zakaj osmega, aprila je sodnik Tek Ursus ponovno zavrnil prošnjo za revizijo procesa. Sodnik Ursus ni mogel upoštevati dokumentov, ki mu jih je predložil visoko spoštovani kolega gospod Kornelij Eduf, zakaj pričevanja kriminalnih zločincev — kakršen je napadač Buko Sus, ki je v pospešni preiskavi — ne morejo ovreči pričevanja številnih prič, ki so n e o'nad ež e v an e g a. slovesa. Tern bolj. ker izjava, ki jo je baje podpisal Buko Sus z levo roko, ni bila o pravem času in na zakonit način overovljena. Poleg tega, pa jc Buko Sus, ki ga je zaslišal deželni prokuror, odločno in pod prisego zanikal, da je bil udeležen pri umoru Manhena Beroimeja, o izjavah, ki mu jih pripisujejo, pa da ničesar ne ve. Zvečer osmega aprila je ves svet z zgražanjem in s studom zvedel o novi odločbi sodnika Ursusa. Kolone demonstrantov so se zgrinjale pred aržan-tejskimi poslaništvi, zahtevajoč, da se mora popraviti nezaslišani jur dični zločin, ki ga je storilo bak buško sodišče. Popoldne devetega aprila pa se je začela na poziv Aržantejske sindikalne zveze splošna stavka. ŠESTINDVAJSETO POGLAVJE, ki pripoveduje o tem, čemu sta se vdova Gargo in Tomazo Magaraf odpeljala v Mesto Velikih žab in kaj sta tam videla za časa splošne stavke. Sedmega marca je Tomazo Magaraf v 'krajnem razburjenju prispel v Bakbuk. Ko je listal po časopisih, ki jih jc vzel s seboj na n ,tova nje, je namreč naletel na stenogram zadnjih Popfovih besed in prebral v njem ime ravnatelja Vzornega zavetišča. Gospod Alfred Vanderhunt je naredil na Magarafa kakor na vsakogar, ki je prišel v stik z njim, neprijeten vtis in zbudil v njem občutek nezaupanja. To, da je doktor Popf osuluil Alfreda Vanderhunta, da si je prisvojil skrivnost »Berenl-kinega leka«, je presenetilo Magarafa in še poglobilo sovražni občutek do njegovega nedavnega predstojnika. A niti zdaj ni prišlo Magarafu na um, da jc on v bistvu dva meseca pomagaš Vanderhun-tu pri zločinski, fantastično preobrnjeni realizaciji izuma doktorja Popfa. Ko je najel ceneno sobo v hotelu, je Magaraf poiskal Komite za obrambo Popfa in Anejra, dobit tam naslov žena obeh zaprtih in se napotil k njima, da jima izroči pismo Pelepskega obrambnega komiteja. Ko jc Berenika zvedela, kdo ji je prinesel gin-Ijivo pismo, eno med tisočerimi, ki sta jih prejeH ona in Anejrova žena, se je razjokala. Vprašala ga je, če namerava dolgo ostati v Bakbuku. Magaraf je rekel, da ne odide, dokler ne bo njen mož izpuščen. Nato je prišel v zadrego, zardel in jo vprašal, če potrebuje denarja. On da ga ima dovolj. Zadnja dva meseca je dobro zaslužil. Berenika s» mu je zahvalila, toda odklonila. Ničesar ne potrebuje. Njej in gospej Anejrovi pošiljajo od povsod denarja, dobesedno iz vseh krajev sveta. Pa saj ne potrebujeta mnogo. Ta denar dajeta za potreb« Centralnega obrambnega komiteja. r MAKRE MAjEUOVA KOMAN »Pri godbi se to iie spodobi«, jo je poučda. Marija je naglo šla z dlanmi preko las, ki so bili natanko razdeljeni z belo prečo in si sramežljivo popravila na tilniku vozel na koncu trdo spletenih kit. Sram jo je bilo brez rute. Toda vesela Cilka ji je zataknila vse popke za pas in jo vlekla naprej. Marija je zaznala male skupine mladeničev, čeprav se jih je izogibala z očmi. Najrajši bi bila takoj zbežala. Brž ko je godba glasno udarila začetek in je Cilka izginila, se je Marija takoj zatekla v kotiček. Pa tudi tu ji ni bilo dobro. Vznemirjena je čutila, da jo nekdo neprestano gleda, do. gre k njej, da se je pri njej ustavil. Mladenič v rjavi suknji. Visok, plečat. Nehote je iztegnila roko, kakor bi se hotela braniti. »Mar se me niste ustrašili, gospodična? je rekel mladenič in oči so se mu smehljale. Pri tem je vzel iz ust tlečo viržinko in vljudno odmaknil roko, da ne bi dim nadlegoval Marije Bilo je posebno gizdabnsko kaditi tudi pri plesu »Greva plesat?« je vprašal in se priklonil. In v trenutku, ko je Marija zaprla oči, ji je bi lo, kakor da je zamižala spričo slepeče luči spoznanja dosedanjega žalostnega življenja: Koliko dni je že ■.ninilo v nevesele n prisilnem delu brez počitka, kako je polagoma dozorevala v odraslo osebo, da niti sama ne ve, kdaj je pričakala življenjsko pomlad, ki je ni nihče opazil. Notri jo je nekaj dušilo, zaihtelo v njej. »Kakor domača živina, kakor tisto božje živin-čc«, si je dejala. Poznala je samo jarem in hlev. Zdaj ne ve, kaj bi počela, kako bi se obnašala, gluha je, nerodna, smešna. Tako junaška pri delu, je tu'izgubila pogum spričo zabave. Sama sebi se je zasmilila. In preden je odprla pogled, sta dve solzi skalili njene temne, vdane, velike oči. Mladenič tega še opazi] ni. Ni čakal odgovora, objel jo je okrog pasu in povlekel med plešoče pare. Šele zdaj je izprcgovorila. Bala se je, da sc spotakne in pade. »Jaz nisem še .nikoli plesala«, je zašepetala. »Nič ne’ de. Hodila bova počasi. Naučim vas.« Z možato gotovostjo jo je vodil skozi vrtinec. Hitro ji je povedal, kdo je, hotel si je pridobiti njeno zaupanje. Neprestano se ji je smehljal z očmi, medtem ko so usta govorila, in jo branil s pripravljenim komolcem pred sunki plesalcev. Tako je zvedela, da je mesarski pomočnik Jaru», da služi pri znanem veletrgovcu z živino Heitlei-ju, ki ga vendar pozna ves okraj. Z gospodom očetom Bilanskim se večkrat srečata, na postaji in na potovanju; tudi z Antonom sta bila nekaj časa tovariša. »In tako smo prav za prav stari znanci.« Nagnil se je zelo nizko nad njo, da jc požrla njegov vroči dih po tobaku. Zadrhtela je. »Zdaj pa poskočiva.« Pogledala je vdano kvišku k njemu. Otrl je ogenj z viržinke, jo vtaknil v prsni žep, objel dekle za ples in ji močno stisnil roko. Bil je zadovoljen In laskalo mu je, da si jo j c tako lahko pridobil. Počasi je stopal v ples. Marija je na lahko premikala noge ter sledila vsakemu njegovemu gibu In obratu. Včasih ji je spet bilo, ko da je na gugalnici, in tedaj se ji je naredila omotica. Vsakokrat jo je trdno pridržal na rokah, tako da se je varno k njemu privila. Trobentač je vstal, godba je naglo utihnila. Parčki so se ustavili in se zasmejali spričo nenadnega konca. »Vidite, da bi šlo!« Ni je izpustil, ampak peljal k svoji mizi, kjer srknila na zdravje požirek piva iz njegovega ko- zarca, se sprehajal z njo in še sta plesala skupaj, zakaj Marija je imela godbo in ritem v telesu ter je lahko vztrajno plesala. Ko so od trobili po domačem običaju konec popoldanskega plesa, nista mogla nikjer najti Cilke, zato je Jaruš spremil Marijo do kmetije. Medtem ko se je Cilka v gornjem nadstropju preoblačila v belo obleko za večerno proščenjsko zabavo, ko se je rajanje šele prav začelo, so v kuhinji cvrli sveže zrezke. Gostje so jedli bolj iz vljudnosti ko iz gladu in takoj nato se je začelo dolgo, trajno in obredno poslavljanje. Vozniki so zapregi! in zapeljali pred prag; nato je domači hlapec odprl na stežaj vrata, gostje so izrekli drug drugemu povabilo in se razšli z gostinskimi darovi na svoje domove. Medtem je prišla Marija z Jarušem do vrta. V mraku so dišale zrele slive; bela megla se je trgala ob vejah, Marija je poslušala in tako ji je bilo, kakor da se v njeni notranjosti odpira popje. V resnici je Jaruš govoril p cveticah. Moledoval jo je za vrtnico, da bi imel spomin na to lepo pro-ščenje. Izbrala mu je najrazvitejši popek in takoj si ga. je dal za klobuk, s katerim jc veselo mahal pri slovesu. Gledala je za njim vsa omamljena, ni razumela, kaj se z njo novega dogaja, a njene dlani, ki so bile v zadregi zaradi nevajenega počivanja, so se sklenile na prših. PELJAL JO JE K SVOJI MIZI, KJER JE SRKNILA POŽIREK PIVA NA ZDRAVJE Ko so se gostje razšli, so jc kmetija zavila v temo in tišino. Posli so hiteli, da bi čimprej izrabili proščenjsko prostost, a za mizo v kuhinji so ostale samo tri ženske: gospodinja, mlinarica in Marija. Nekaj časa so se menile, tožile, toda utrujenost jim je kmalu položila glave na lakte. Marija pa je sedela s široko odprtimi očmi. Ker je bila vajena delati do onemoglosti, ni bila sposobna, da bi z veseljem uživala počitek. Mislila je na zapuščeno gospodinjstvo doma, mislila na Ano, ki je prvič ostala tam sama, zakaj Lenka je bila prej sama potrebna Varu.štva, kakor da bi jo postavili za varuhinjo, kaj šele za delavko. Dolžnost je bila doslej edina Marijina; vez z življenjem. Popoldne pri plesu in o mraku v vrtu je potrkalo na njeno srce z veliko silo nekaj novega, trkalo in zahtevalo vstopa; odprla je, radost jc vstopila in tako se je z njo trenutek časa pohlevno veselila. Toda zlati trenutek je minil in senca jc pogrnila njegov sijaj. Mračna, molčeča dolžnost se Je vrnila in ji očitajoče pokimala zaradi dneva, ki Je potekel v lenobi, karajoče pomignila na brezdelne roke in ji zagrozila, da bo jutri z dvojnim znojem plačala zamujene minute. Na pragu so se oglasili koraki. Anton se j c vi- nil, sam, sporočil gospe mami, de se odpeljejo, fc začel vpregati. Obe ženi sta dvignili glavo, nobena pa ni vprašala po gospodu očetu. Bilo je samo po sebi razumljivo, da bosta gospod oče in posestnik v gostilni do jutra. Mlinarica je samo wdihnila, se ovila z mnogimi šali in rutami; »Ah, ti moj Jezus!« Posestnikova žena pa je pristavila: »Prav imate, križ je z njimi!« Zaspano so položili gostinski dar pod sedež, sc zavili z odejami, se poljubili in Anton je odpeljal v noč. Vozna svetilka je razsvetljevala samo gramo* na cesti; ni bilo kaj gledati, mlinarica je zaprla oči in takoj zaspala. Marija pa ni mogla utešiti misli, ki so jo vedno znova vznemirjale. ; 1 Zdaj je slišala biti plat zvona in videla odsev gorečega mlina, zdaj jo je obšla groza, ko da je Lenka padla v mlinsko strugo in se utaplja, k oj nato je bila v duhu v hlevih, ki so jih cigani okradli, in vse te strahove je sprejemala s prestrašeno »pokornostjo kot kruto, a pravično kazen za to, ker je misliila nase in na svoje veselje. Prišli so k mlinu. Povsod je bilo tiho in tema} pes je prijateljsko lajal, v okencu se je razsvetlila luč. Ana in konjarka sta sedeli in bedeli. Kaftanka jc v temi pletla nogavice, Ana pa je nemo, z lesketajočimi se očmi podpirala čelo z levo roko, z desno pa risala po mizi nevidne vzorce. Urno je skočila pokonci, pomagala materi sleči vrhnjo obleko, vdihavala tuji, z neznanimi čari prežeti duh, ki je prihajal od matere in Marije, in koprneče duhala vrtnice, ki so ovenele in se polo-mile, zakaj Marija jc bila pozabila nanje. Kaftanka se je takoj poslovila in se cm okaje s .polnimi usti zahvaljevala za delež gostinskega daru. Pripovedovali sta Ani vse povprek o znamenN tem obedu, kdo je tam bil in kaj so imele na sebi kmetice, koliko je bilo novih porok od lanskega leta in novih krstov, kakšne nove jedi so bile in kako so se obnesli kolači. v »O plesu pa naj pripoveduje Marija«, je rekla mati lokavo. Marija se je branila zardela do ušes. »Cilka me je šiloma peljala v dvorano!« »Pa še drugo povej«, jo je izpodbujala šaljivo mati. Ana je napela ušesa. Zdaj bo zvedela novico! Vse se bo izprenienl-lo v mlinu, Marija se bo poročila, pa pride ona na vrsto. Marija pa ni hotela ničesar povedati. Stisnila je glavo med ramena in prosila: »Pustite me, gospa mama! Prosim v^s. Lenko iščem. Kje je Lenka?« »Zaspala je za pečjo«, je rekla Ana razočarana. Marija jc šla ven. Blaženi občutek, da je do-ma, jo je pomiril. Obšla jc poslopje, zakaj v temi je hodila varno ko podnevi in poznala sleherni kft-inen, sleherno jamico. Pogledala je v hlev. Živali so se prebudile in jo pozdravile z znanimi glasovi, z odtenki, ki so jih imele samo zanjo. Mlin je stal. zrak jc dišal po megli. Šele zdaj se je rešila bojazni in mračnih slutenj. Z ljubeznijo je slekla Lenko ih jo položila v posteljo, ne da bi se deklica zbudila. Iz srepih in radovednih Aninih pogledov, je spoznala, da sestra že vse ve. Nihče ni več govoril in vsi so §e podvizali spat. #■ -v «Življenje je naše» je prvi jugoslovanski umetniški film z vsebino iz neposredne sedanjosti. Film zajema svojo snov iz dela na mladinski progi, pri gradnji predora. Večji del snemanja so opravili na progi Šamač-Saraje-vo, v Vranduku. skoraj vsi: vloge pa so odigrali brigadirji sami. Zgodba prikazuje veliko življenje brigadirjev minerske brigade. V njej so zbrani mladinci vseh poklicev in vseh narodnosti Jugoslavije. Pred našimi očmi zrastejo liki brigadirjev in brigadirk, skupaj z njimi doživljamo notranjo preobrazbo, ki izvira iz skupnega dela. Režiserju tu ni šlo za dokumentarno kroniko graditve predora Vranduk, zato dogajanja tudi ni navezal na določeno mesto, na progo Samac-Sarajevo. Film se godi na neki progi, ki jo gradi mladina — nič več, a to je dovolj. V filmu vidimo domačina Jusufa in njegovega sina Meha. Vidimo minerje, ki se sprva bore zoper naravo skoraj z golimi rokami, dokler ne pridejo stroji. A tudi potem še ni vse lahko. Ta zboli. drugi se poškoduje pri delu; Milan uide iz bolnice nazaj v brigado, postane udarnik, na obisk k njemu pride mati — vse to in še mnogo drugega pa so le malenkosti. Vsi žive le v eni veliki misli; predor, predor... Se dvajset, še pet metrov. In naposled vendarle javj sirena; predor je prebit. Bakle, kresovi. Iz tunela prihajajo mladinci — zmagovalci, skozi noč pa odmeva pesem minerjev: «Življenje je naše...». Filmu bodo z zanimanjem sledili vsi bivši brigadirji in vsi, ki so povezani z delom jugoslovanske mladine. _ Saj je v njem neposredni izraz resničnega življenja, odjek zanosne stvarnosti. _a-------- ,M oj m piago " Francoski film «Boj za progo» obravnava boj francoskih rodoljubov proti nacističnemu okupatorju. Prikazuje sabotaže pogumnih francoskih železničarjev, ki so s svojimi podvigi zadajali okupatorju težke udarce in ovirali nemške vojaške transporte po Franciji,^ v času velike ofenzive Rdeče armade, na vzhodu in angloameri-ške invazije rra zapadu. V filmu je prikazana do podrobnosti, prepričevalno in realistično zapletena mreža, v kateri so bili povezani železničarji od centrale v Parizu do prometnikov, vlakovodij, strojevodij, kurjačev, šefov majhnih železniških postaj do železniških delavcev ter njih sabotažna dejanja — napadi na oklopne vlake, podtikanje peklenskih strojev, vrtanje kotlov ter boji fvancoskiii partizanov — makijevcev z nacističnimi oddelki. Film je pričevanje o ljudeh, ki so se borili hrabro in hladnokrvno in umirali neznani, brez slave, za življenje in svobodo; pripoved o preprostih ljudeh na železniških progah, ki jih je hotela pokoriti gestapo, da bi z njihoyo pomočjo izvršila načrte hitlerjevske komande. Toda francoski železničarji so odgovorili z močno podtalno organizacijo in na nekaterih sektorjih s sabotažo prekrižali nemške načrte s tem, da so ohromili nacistični tran- Film se tako po svoji ideji kakor tehnično uvršča med najboijša dela francoske kinematografije. Na mednarodnem festivalu v Cannesu 1. 1946 je dobil nagrado; kritika pa ga je imenovala «Spomenik francoske kinematografije v letu 1946». ,2a')tau(i‘ V podjetju «Jadran-film» so že v polnem teku priprave za drugi hrvatski umetniški filmi «Zastava» po scenariju . znanega pisatelja Jože Horvata. Režiser Branko Mari-janovič je že izdelal knjigo snemanja, zdaj pa se formira ekipa, ki ji je kot direktor filma na čelu Vojo Berčič. Zgodba filma prikazuje poglavje iz zgodovine NOB na Hrvatskem, borb okrog Kalnika, v katerih je zrasel Kal-nlški odred, ki se je pozneje razvil v brigado bratov Radičev. V zgodovinsko prikazovanje borb je vpletena o sebna zgodba zagrebške gledališke plesalke Marije, ki gre v partizane, se tam prekali v junaško borko in postane velika umetnica. Glavne vloge v filmu poleg Marije — so; komisar odreda, komandir Peter, u-staškl • «bojnik» Vuksan, Marijina mati, komandant glavnega štaba Hrvatske Seljo itd. — Razdelitev vlog med igralce še ni dokončno določena. SPORED VAŽNEJŠIH ODDAJ Sobota: 13.00 Glasba po že-RADIA TRST II Ijah; 21.00 Glasbene uganke; (Val. dolžina 203.6) 21,30 Dvorak: kvartet v Es du- od 25.4. do 1.5.194« 22.30 Zabavni orkester ra- Slovenska poročila vsak dan dia Ljubljane, od 7.45, 12.45, 19.45 in 23.15 Četrtek: 12.10 Ruska glasba; Nedelja: 9.30 Kmetijsko pre- 13.30 Skladbe Schuberta in davanje; 13.00 Glasba po že- Schumanna; 18.00 Zenska ura; Ijah; 14.15 Samospevi Glinke 18.30 Klavirski koncert prof. in Čajkovskega; 17.00 To, kar Mirce Sancinove; 19.00 Slo-vsak rad posluša; 20.30 Mozart: venščina za Slovence; 21.00 Koncert za klavir in orkester Igra. v d - molu; 21.00 Vesela odda- Petek: 12-10 Pe3m' jugoslo- ja; 22.00 Puccini: I. dejanje o- vanskih narodov; 13.00 Glasba pere Madame Butterfly. po željah; 13.40 Chopinove kla- Ponedeljek: 18.15 Slovenske virske etude; 20.00 Koncert pesmi pojejo Fantje na vasi; zbora prosvetnega društva «I-19.00 Slovenščina za Slovence; van Cankar. Dirigent Vlado 20.10 Pevski koncert sopra- Svara; 21.00 Portreti velikih nistke Pavle Potratove; 21.10 skladateljev: Sergej Prokofjev. Slovanska zgodovina v glasbi. Sobota: 13.4Ò Slovenske na-Torek: 12.10 Popularna dela rodne in partizanske pesmi; čeških skladateljev; 20.00 Pev- 18.15 Hačaturjan: Koncert za «ki koncert sopranistke Zlate klavir in orkester; 21.00 Kon-GJungjenac in baritonista cert pevskega kvinteta «Fant-Smerkolja Sama; 20.45 So- je s Krasa»; 21.30 Odlomki iz štakovič; Simfonija št. 9. dovanskih oper. XIV. O lepem življenju v Dannyjevi hiši — o pujsku hi o nesrečah Boba Smoke-ja. 151. Ur in budilk »pavsanos« niso rabili. Tu in tam je kdo od Dannyjevih tovarišev dabil kje kako uro, toda služila mu je le za zamenjavo, dočim so čas merili po soncu. Poleti in pozimi so vstajali šele tedaj, ko se je sonce dotaknilo vrhov smrek in posijalo v hišo. 152. Ko so si zakurili in skuhali čaj, so vsi tovariši šli sedet na sonce pred Iršo. Le polagoma se je med njimi odtajal razgovor; odkrivali so strehe, prodirali v notranjost hiš in po navadi so se najprej pomudili ob Korneliji Kuiz... 153. O njej je Dan S .tekoč povedal tole; »Možje ji često prinašajo darila. Tako ji je Emilijo Mu-rietta daroval zelo lepega pujska; dokler je še mlad se bo z njim zabavala, ko odraste, ji bo koristil.« 154. Zgodilo pa se je, da je nekega dne Kornelija slučajno stopila na rep pujsku, ki je tako zacvilil, da je privabil staro svinjo. Ta je vdrla v hišo, prevrnila stole, mizo, razbila posodo, ugriznila Kornelijo in odpeljala s seboj pujska. 155. »Da, čudno je življenje«, je pristavil Fabio. »Nikdar ni tako, kot si ga zamišljamo. Podobno j e bilo z Bobom Smoke-jcm, ko se je hotel usmrtiti. Ta Bob hoče, da ga vsi občudujejo, toda vedno se mu zgodi kaka nerodnnost, da se mu ljudje smejejo. Nekoč je nesel zastavo pri paradi in vprav ko je jahal mimo tribune, mu je konj omedler, tako da je zletel na tla.« 156. Ko so se Bobu nekega dne ljudje zopet smejali, je sklenil, da bo hlinil samomor. Ljudje bodo zvedeli in žal ji™ bo, da so ga žalili. Vzel je torej samokres, si ga nastavil na čelo in čakal, da bi kdo prišel k njemu; čakal je en dan, čakal dva in šele tretjega dne je res prišel Charlie Mecler. i ŠAH Iz druge runde turnirja v Haagu prinašamo kratko partijo med Botvinikom in Keresom, katero je prvi odločil v svojo korist. Nimcovičeva obramba Beli: Botvinik. Crni: Keres, I) d2—d4, Sg8—f6. 2) c2—c4, e7—e6. 3) Sbl—c3, Lf3—b4. 4) e2—e3, 0—0. 5) a2—a3, Lb4 X c3. 6) b2 X c3, Tf8—e8. Neobičajna poteza. Vsekakor ima pa namen podpreti napredovanje kmeta e6—e5, kar beli ne more preprečiti. 7) Sgl— e2, Beli ni razvil konja na f3, kjer bi bil izpostavljen napadu kmeta po e5—e4. 7) ... e6—e5. 8) Se2—g3, d7—d6. 9) Lfl—e2, Sb8—d7. 10) 0—0, c7—c5. 11) f2—f3! .... S to potezo beli ojači pritisk na centralno polje e4, ki je v tej obrambi zelo važno. 11) ... c5 x d4. 12) c3 x d4, Sd7—b6, 13) Lel—b2, e5 x d4. Ta poteza je že izsiljena, ker preti de5 x de5x. 14) DdS x Td8x. 15) Le5x z osvojitvijo kmeta. Ne gre tudi De7. 14) c5 dc5 x. 15) de5 x s prednostjo za belega. 14) e3—e4! .... Beli ima že odlično pozicijo. Crni je slabo razvit, razen tega je kmet na d6 Jako slab. Beli ima pa v dveh lovcih nevarno orožje. Diagonala c2—g7 bo postala za črnega kmalu usodna. 14) .... Lc8—e6. 15) Tal—cl. Te8—e7. Ta poteza je sumljiva. Je pa za črnega res težko najti dobro nadaljevanje. 16) Ddl x d4, Dd8—c7? Odločilna napaka, po kateri črni kmalu zaide v težak položaj. 17) c4—c5! d6 x c5. Edino. Na Sc8 sledi 18) cd6 x DdS x. 19) Tc8 x + In pade dama. 18) Tel x c5, Dc7—14. Mogoče je hote! Keres s to potezo razbremeniti pritisk na polje g7. 19) Lb2—cl, Df4—b8. 20) Tc5—g5, SbG—d7. Na 'Sf6—e3 bi sledilo Sh5 z matnim napadom. Sedaj pa beli s krasno žrtvijo stolpa popolnoma, razbije kraljevo pozicijo. 21) Tg5 X g7!!, Kg8 X g7. 22) Sg3—h5+, Kg7—g6. Na Kf8 beli dobi s Sf6 x Sf6 x. 24) Df6 in proti Lh6 nima več obrambe, 23) Dd4—e3. Crni se vda, ker mata ne more preprečiti. Botvinik je slabe Keresove poteze energično izkoristil in z efektno žrtvijo premagal najnevarnejšega svojega konkurenta za svetovno prvenstvo. Nadaljevanje svetovnega prvensfva V. Moskvi nadaljujejo turnir za šahovsko prvenstvo sveta. Botvinik, ki je v XI. kolu počival, je v XII. kolu premagal Euweja in v XIII. Smislu va. Reshevski je izgubil s Smislovom, a Keresom sta igro preložila zaradi njegove bolezni, a v XIV. kolu 3 e napravil Reshevski doslej nai-večje presenečenje; pora Kores je Euweja premagal, s Smislovim pa sta po prekinitvi brez nadaljevanja remizirala. Keres in Reshevski sta igrala partijo v! zaostanku, vendar sta jo že prekinila. Smislov je prekinjeno partijo z Euwejem predal brez nadaljevanja. Stanje je torej po XIV. kolu: Botvinik 8, Keres in Reshevski 5 tn pol .(1)> Smislov 5 in Euhe 2 in pol- SPORT Kongres Jugoslovanske fizkulturne zveze Zadnji- petek se je pričel v B< o-gfad-u U- kongres fizkultarne zveze v Jugoslaviji. Razen preko ' 300 delegatov iz. vseh republik in predstavnikov oblasti in organizacij, so sc kongresa udeležili kot gostje tudi predstavniki Albanije Trsta, Bolgarije, Romunije, Madžarske, Češkoslovaške in Poljske. Minister ing. Peter Stambolič ki je na kongresu zastopal zvezno vlado in v njenem imenu kongres pozdravil, je v svojem govoru med drugim dejal: ‘Fizična kultura posebno pa še nekatere vrste športov so bili v stari kapitalistični Jugoslaviji privilegij favoriziranih družbenih razredov: Široke ljudske množice se s športom niso mogle bavili V novi socialistični Jugoslaviji ima politika naše države namen da materialno in kulturno dvigne vse ljudstvo. Zato je razumljivo,da naša država posveča veliko skrb tudi zdravju ljudstva. Sport je postalse-ga/nja našega novega človeka. V naših športnih organizacijah gojimo fizkulturo in izgrajujemo fizično zdrave ljudi, hkrati pa gojimo ljubezen do nove ljudske države, visoko pa-triolično zavest in vzgajamo graditelje socializma. Športne organizacije so do sedaj dosegle pomembne uspehe. Sport je prodrl v psa mesta, tovarne šole in celo V najbolj oddaljene vasi. V dosedanjem delu športnih organizacij so se. pokazali dobri in negativni pojavi. Kongres bo proučil prvo in drugo, podrobno bo proučil uspehe in napake. Eng glavnih nalog je prav gotovo iskanje načinov in 'obUk, da bo postal šport še bolj množičen in fizlcutturno gibanje še bolj močno. Filkultura do sedaj še vedno ni dovolj množična, čeprap so zato dani vsi pogoji. Nekateri mislijo da je fizkuliurg samo stvar mladih ljudi, toda to mišljenje je na vsak način napačno. Fizkultura mora zajeti tudi starejše, saj je mnogo panog športa s katerimi sc morejo bavili tako mladi kot starejši. Na kongresu naj voditelji Sporta tudi o tem razpravljajo. Prepričani ste lahko, da vas bo v teh vaših naporih podprla naša vlada, tov. Tito in naša milijonska splošna, politična organizacija - Ljudska fronta. Da naša država skrbi za razvoj fizične kulture, dokazuje tudi naš petletni plan, ki določa zgraditev sto in sto igrišč, domov in drugih športnih zgradb. Pozdravljam vas v imenu vlade FLRJ in Ljudske fronte Jugoslavije ter vam želim uspešno in plodonosno delo. Poleg drugih predstavnikov je kongres pozdravil tudi delegat ZDTV iz Trsta Milan Husu. Glavni sekretar FIS A J - « Miro Kreačič je imel referat «Naloge in nadaljnji razvoj fizkultur-nih organizacij». Med drugim je poudaril, da je Fizkulturna Zveza Jugoslavije doslej razvila široke mednarodne slike. Njeni delegati sc v vseh mednarodnih forumih bore za napredno in demokratično stališče v mednarodnem športu, proti reakcionarnim in profašističnim tendencam, ki prihajajo neprestano t) različnih oblikah do izraza na kongresih, sejah, v sklepih in ua športnih prireditvah, mednarodne športne zveze. Omenil je nadalje, da so bal-Itaneko - srednje - evropske igre postale prvorazredno športno tekmovanje demokratičnih držav. Sledili so še drugi referati. Sklenjeno je bilo, da se osnuje posebna šahovska organizacija izven FISAJa. Končno je bil sprejet predlog, da se vrši skupščina ljudske telovadne organizacije. Kongres je izvolil 106 članov centralnega odbora Fizkultur-ne zveze Jugoslavije. SOSIČ IZ OPČIN, KI JE V NEDELJO ZMAGAL V KOLESARSKI DIRKI. Dinamo je premagal tudi Partizana Mislimo, da ni več ovire, ki bi mogla preprečiti zagrebškemu Dinamu, da si osvoji prvenstvo. To nedeljo je igral tekmo s Partizanom. Rezultat je sicer tesen: 1:0, a vendar pomeni zmago in dve točki. Crvena zvezda je na domačem igrišču še tudi tesno odpravila Vardar z 2:1. Z istim rezultatom pa je v Subotici beograjski Metalac premagal Spar-taka. Sarajevo pa je doma z Lokomotivo igral neodločeno 2:2. Tekme med Ponziano in Hajdukom, ki smo jo z napetostjo pričakovali, ni bilo iz «tehničnih» razlogov, ali bolj konkretno: Hajdukove! niso dobili od tukajšnjih oblasti dovoljenja za prihod. Ljubljanska Enotnost Se je vrnila iz Splita s košem golov (5:0), ki ga je napolnil Mornar. I, U ipm a ■ Dinamo IS 12 1 2 4* 1« 25 Hajduk 14 S 1 4 24 12 13 Partizan 15 7 4 4 33 21 18 Jr. zvezda 13 5 s 3 23 17 15 Stella Rossa 13 5 5 3 23 17 13 Lokomotiva 14 5 4 5 17 17 14 Metalac 16 3 8 5 14 20 14 Vardar 15 4 3 t 18 25 U Ponziana 13 4 3 t 16 32 11 Sarajevo 15 2 6 7 16 32 1» Sparlate 14 3 i 11 15 32 7 Varšava - Praga = Varšava Za veliko mednarodno kolesarsko dirko Varšava-Praga-Varšava se tudi jugoslovanski tekmovalci nad vse marljtvd pripravljajo. Sedaj so v O-patiji na skupnem treningu, ki se izvaja pod strokovnim vodstvom. Dosedanje poizkusne dirke so pokazale veliko izenačenost tekmovalcev. Pri treningu morajo tekmovalci še pridobiti na kondiciji in brzini. Konkurenca, ki jih čaka na tem velikem tekmovanju, bo izredno krepka. Doslej je prijaviijehih 170 tekmovalcev 22 raznih držav. Največ — po 30 — so jih prijavile Češkoslovaška, Poljska in Italija; Jugoslavija jih je prijavila 20, Belgija, Francija, Madžarska in Romunija po 10, Albanija 12 in Bolgarija 7. Prijavljeni pa so tu di Angleži. Po načrtu morajo jugoslovanski tekmovalci do 23. t. m. prevoziti vsako najmanj 2400 km. Nekateri tekmovalci so podvrženi posebnemu treningu, da izgube na teži (JProsemk, Strain, Abulnar). V dnevih J6., 17, in IS. t. m. so bila kvalifikacijska tekmovanja za dokončni izbor repre- "V-T—— ZA US I. 2*5 rr 'E Cw JL A. V JE Kiuz&hka * % < & E r več je Triestina res dobro igrala. ^ zmago nad Salernitano na njenem terenu (4:1) se je Torino otresei spremstva, Milana, ki je v Bergamu izgubil i Atalanto <1:0). Nekatere tekme bodo odigrali v torek in sredo. Rezultati ostalih tekem: Lucchese:Alessan-dria 2:1, Bologna:Vicenza 2:1, Fioren. tina:Bari 2:0. ’ Drcher na vrhu Čudno so se zasukale stvari v do, mačem prvenstvu. Najprej je me* tednom Dreher odigral neodločeno tekmo 0:1) z Montebellom, v nedeljo pa je zmagal nad Umagom. Skedenj in Sv. Ana nista igrala in tako je Dreher vsaj za en teden prevzel vodstvo na lestvici. Seveda ga Skedenj lahko prehiti, ker ima tekmo odigrano. Kakor se gotovo Dreher jezi na neodločen rezultat z Mdnte-i bellom, tako ima vzrok Magdalena jeziti se, ker so ji PristaniSčnikii odjedli točko Izola je najbrž s svojim mestom zadovoljna; premagala je Nabrežince (2: 0) Visoka je bila zmaga Pirana nad Montebellom (4 : 0). Ostali rezultati; Costalunga^ Rojan 2:2, Milje ; Aurora 3:2, Pon-ziana in Tovarna strojev nista igrali, V ŠTEVILČNICA 12 3 4 2 otok v Sredozemskem morju, 5 3 6 4 2 izbrana družba, 4 3^72 prisilno dejo. 3 2 7 5 4 stara dolžinska mera, 6 4 2 7 2 grški otok, 7 3 6 1 2 podnebje, 2 4 6 3 2 vladar starega nomadskega na- roda, Prva navpična vrsta: mesto v Sloveniji. Dreher 33 13 V 3 44 31 33 Magdalena 23 13 7 3 « 24 33 Skedenj 22 13 6. 3 74 25 » Izola 33 12 S 8 42 35 32 Sr-. Ana 21 13 3 5 39 S» 28 Piran 22 12 4 6 38 19 38 Aurora _ 23 12 4 7 33 38 38 Umag 23 7 * * a« 35 33 Tov. strojev. 21 7 6 t 20 17 30 L,i. Ponziane 22 7 3 12 38 38 « Milje 32 7 4 11 36 43 1« Pristani®. 32 6 4 12 19 37 16 Costalunga 23 7 2 14 31 46 16 Nabrežina 33 6 3 14 22 58 IS .Montebelio 23 4 4 13 28 52 12 Rojan 23 3 6 14 19 95 12 Pr& svetu, V Varšavi je bila v nedeljo tekma. med Poljsko in češkoslovaško, ki je veljala za balkansko in sreddnje-evropsko prvenstvo. Zmagali so Poljaki s 3:1. Prva tekma v tem okviru je pa bila že teden prej v Sofiji med , Bolgarijo in Poljsko. Zmagali so Boi-, garj z 1:0. Na Dunaju je bila v nedeljo tekma med reprezentancama Avstrije in Svice, ki se je končala z. lepo zmag« Avstrijcev 3:1. V Rotterdamu so Belgi jur in Holandci igrali neodločeno 3:2. V Luksemburgu je Češkoslovaška B premagala Luksemburg s 4:2. LAHKA ATLETIKA Američan Charles Fouvillč i' hii-; "chiganske univerze je potolkel’-dose-j 'danji dekord v metu krogle,: ki ga"jei imel John Terranee še Od l. 1934 in i ki je znašal 17.40 m. Fouville pa je sedaj sunil kroglo 17.685 m daleč. i TENIS V Neaplju je bil teniški turnir, i kjer je Cuccili ponovno premagal Drobnyja, v igri parov pa sta zmagala Celia Černik in 1 )rob’t_y nad Det Bellom in Cucetlijem. m V Trstu je vse Stopil sem v bar. Pri mizi je sedel eksotičen človek. Kaj išče ta. barvanec v Trstu? Novinarska žilica me je naravnost vrgla k njegovi mizi. — Ali dovolite? Vse za kosti! /VY ■im Gospod: «Tudi ti, preljubi psiček, vidim, si na naši strani. A zakaj, povej, želiš si, da dobe demokristjani?» Psiček: «Z mano, veste, in pa z vami, je, bi rekel, ista stvar. Kdor mi kost da, da jo glodam, ta naj bo moj gospodar». Ljubljanski proces in goriška Demokracija Na procesu je bilo dokazano, da je «Demokracija» špijonska organizacija. «Demokracija» se pa očitka otepa. Vendar pa ne more tajiti, da so se Bitenčevi letaki tiskali v isti .tiskarni kot «Demokracija». Tudi ni mogoče zanikati, da bi vsebina letakov in «Demokracije» ne imela precej skupnega. Tudi honorarji članom gredo verjetno iz iste kase. Da pa «Demokracija» tega ne priznava, je tudi zelo lahko razumeti. Kajti že od nekdaj je težko pljuvati v svoj lastni lonec; laže je na druge in na proces. Morda 'ji bo zaradi tega grdega, dokazanega očitka spet kak neznani mecen poslal podporno naročnino. Kak tak namreč, ki je vesel, da »a ni za časa procesa bilo v Ljubljani. MIHEC - JAKEC Mihec: Toliko se govori o Marshallovem planu. Ali mi lahko razložiš, Kaj je to prav za prav? Jakec: Nič novega. Naš prebrisani Kraševec je to že davno pogruntal. Mihec: Kako? Jakec: Ali se ne spominjaš pripovedke o konju in petelinu? Kraševec se je v hudi bolezni zaobljubil, da bo, če ozdravi, prodal konja in dal .ves izkupiček za sveče v zahvalo sv. 'Antonu. Ko je ozdravel, je gnal na semenj konja in petelina. Konju je bila cena ena krona, petelinu pa tri sto kron. Toda kdor je hotel vzeti Konja, je moral obenem kupiti tudi petelina. Tako je sv. Anton dobil svečo za eno krono. Mihec: In Marshallov plan? Jakec: To je pa tako: Recimo, da potrebuješ 1000 ton premoga. Dobil ga. boš 100 ton, zraven pa boš moral Kupiti 50 vagonov krompirja, ki ga nel potrebuješ. Krompirju, ki si ga sam pridelal, bo usojeno, da zgnije. Mihec: Ubogi sv. Anton! Jakec: Da, da. Ga ni čez Kraševca in Američana, -— Prosim, je odvrnil s čisto evropsko maniro. — C e prav sodim, ste prišli s Filipinskih otokov? — Motite se; moja domovina je britanska Nova Gvineja. —- In se dobro počutite v Trstu? — Ko doma, — Kako pa ste prišli sem? — Imel sem brata, ki je bil tu vojak, in napotil sem se, da ga obiščem. Med tem časom pa je bil on demobiliziran. Preden bi nastopil dolgo pot nazaj domov, sam se malo ogledal po Trstu. Našel sem primerno delo in kakor rečeno: počutim se ko doma. C e hočem stopiti v kak boljši lokal, je ta zaseden po Angležih in je zame «tabu», kakor pravimo pri nas. Na cesti me gledajo uniformiranci od zgoraj navzdol; pred nekaj dnevi sem hotel obiskati Miramar, a so me nagnali, ker je «tabu». In tako je povsod: «Tabu» kavarna, «tabu» restavracija, «tabu» hotel, «tabu» plesna dvorana, povsod imam občutek, da sem človek druge vrste, skratka: Kakor pri nas doma. —• Potem pa ne razumem, zakaj se ne vrnete domov. Tam bi imeli vsaj svoj domači zrak, svoje obnebje, sorodnike in prijatelje. To je že res. Ampak tu imam neko posebno zadoščenje. «Tabu», ki sem ga omenil, ne velja samo zame, temveč za vse Tržačanef izv-zemši «senjorine», in jaz prav krva- ^ vo uživam, ko vidim, da se vam belcem ravno tako godi kakor nam barvancem na Novi Gvineji. Zdi se mi, da sem povišan v belca. Kako že pravi vaš 'pregovor? Deljena sreča — dvojna sreča; deljena nesreča — • pol nesreče. V vsakem primeru sera na boljšem. Ne grem domov! JUCA ™ ] PEPI DRA GA PEPA! Zadnje dneve Šovinisti tukaj so podvige imeli, ves dan gor in dol po Korzu kot brez glave so noreli. Ta proslava pa od zunaj je imela vso podporo, saj Tržačani bolj malo vneti so za trikoloro. Da je Trst italijanski, so se drli Udineži, esuli in. razni taki, ki so z duč'ejem kaj v zvezi. V časopisih so grozili, da na Casa Portuale bodo ta dan prav gotoiv njih zastave zavihrale. ; tudi to nam zagrozila šovinistična je. vlada, da bo njena' slavna vojska ta dan šla do Stalingrada. Vendar zopet tudi tokrat pri obljubah je ostalo, ker korajže slavni vojski je ~e spet primanjkovalo; ni navdušila junakov vsa podpora policije, da obesili svoj znak ki tja, kjer rdeča zvezda sije. Vsaka stvar na svetu ima svojo veselo stran. In kdor je tako srečen (ali nesrečen), da to veselo stran povsod vidi, temu pravijo, da je humorist. Biti humorist v današnjih žalostnih časih je presneto težko. Stvari in dogodke lahko obračaš, kakor hočeš, od vseh strani so klavrni. Toliko bolj moramo biti hvaležni našim italijanskim someščanom, da so nam v preteklem tednu uprizorili nekaj stvari, ki so bile tako vesele, da so sc jim smejali humoristi in ne-humoristi. Začnimo pri «zgodovinskih tržaških volitvah nacionalne solidarnosti. Na kakih desetih mestili so zbirali podpise, ki naj izrazijo zaupnico De Gasperiju, njegovi vladi in — seveda — njegovim prijateljem. V pičlih štirih dneh so nabrali 195.439 podpisov. V luči statistike ima ta dogodek sledeče zanimivosti: Trst ima okroglo 250.000 prebivalcev. Organizacija SIAU ima v Trstu najmanj 100.000 članov, ki gotovo niso šii podpisovat za De Gasperija. Ostalo bi tedaj 150.000 pdebivalcev. Od teh je treba odšteti kakih 30.000 oseb, ki so pod 18. letom in torej brez votivne pravice. Tako bi ostalo 120.000 ljudi, pri čemer ne upoštevamo struje indipendentistov, ne bolnikov in starih ljudi ter ljudi, ki imajo druge skrbi po glavi, kakor pa podpisovanje za De Gasperija. Moramo tedaj priti do zaključka, da so podpisovali tudi dojenčki in kljub temu račun še vedno ne «Štirna». Kajti nabranih podpisov je bilo, ponavljamo: 195.439. Zlobni jeziki kočejo razložiti to matematično uganko z nepatriotični-mi dovtipi te-le baže. 16-letni fantalin: Ali si prejel 1000 lir? 15- Ietni fantalin: Ne. Kje pa? 16- letni: Pri Legi, za podpis solidarnosti De Gasperiju. 15-letni: O jej! Tega nisem vedel, in pomisli, da že ves dopoldan krožim. Za 5000 lir sem na zgubi! V soboto dne 17. t. m. so pa na trgu «Unità» slavnostno odpremili knjigo z zgodovinskimi 195.439 podpisi, da jo odnesejo v Rim. To je bilo še najbolj veselo. Kajti vsi prisotni so vedeli iz dnevnih časopisov, da je nabranih 195.439 podpisov, in vsi — so se držali resno. Samo vrabci na strehi rotovža so se smejali. Zabavna je bila tudi velika manifestacija» solidarnosti na trgu «Unità» dne 15. t. m. Italijanski listi so pisali, da se je zbralo 100.000 ljudi. Jaz pa pravim, da jih je bilo več, in sicer: 195.437 t. j. vsi tisti, ki so podpisali tržaške «zgodovinske volitve», manj dva, ki sta pomotoma zašla k Sv. Jakobu, kjer se jima temeljite izprašali trobojnice, ki sta jih nosila ha hrbtu. To sta bila n*jbrže dvaf izmed tistih, ki so mene pred glavnim kolodvorom vpraševali, kje je trg «Unità». Morali so biti pristni Tržačani, Kot od boga navdahnjen humorist se je izkazal general Peppino Garibaldi. Kakor sam pravi, so mu leta 1914 (nel lontano 1914) izročile Italijanke v Parizu trobojnico, da jo ponese kot znak zmage v Trst. No, in Peppino je to zastavo prinesel dne 16. aprila 1943 (tisoč devet sto štirideset osem) v Gorico, kjer jo je izročil posebni komisiji, da jo čuva pri Sv. Justu, dokler ne nastopi «dan zmage». Ali naj posebej povem, da je bil v komisiji tudi «polkovnik» Fonda, zmagalec Trsta? Za «po’čt» je bilo. — V luči statistike igra Peppino kaj čudno vlogo. Po naročilu pariških Italijank bi bil moral izročiti zastavo v Trstu že leta 1918; prišel pa je 30 let pozneje. Doba 30 let obsega okroglo 10.000 dni, razdalja Pariz-Trst pa okroglo 1000 km. Torej je Peppino napravil na svojem tridesetletnem zmagoslavnem potovanju iz Pariza v Trst povprečno 100 metrov na dan. Malo počasi je to, dragi Peppino. Tolažilno je sicer zate, da božji mlini počasi meljejo; manj tolažilno pa bo, da so ti mlini v Trstu že odmleli. Ce je Peppino počasen, so pa tržaški odvetniki tem bolj hitri: Odvetniška zbornica je namreč sklenila poslati ZVU poziv, naj se glede na skorajšnjo priključitev Trsta k «materi domovini» izenačijo zakoni ter ukinejo tiste odredbe, ki so v nasprotju z zakoni, ki veljajo, Italiji. Preklemano se mudi tem «možem postave». Ha-ha! Vsaka nadaljnja beseda bi pokvarila veseli učinek tega res dovtipnega poziva. Papež In Lucifer Papež je tako povedal: «Kdor levici glas bo dal, ta nebes ne bo zagledal, v večnem ognju se bo žgal». Lucifer, ki kralj pekla je, se je že razveselil: «Nekatere bom okraje kar kompletne sem dobil!» Istrski osliček in ifalpske volitve Pobegnil je pred meseci Istran. Odšel je, ker je zelo rad nosil črno srajco, pa je danes, ko vlada tam hudo pomanjkanje, ni dobiti ne na nakaznice, ne v prosti prodaji; zato je pobegnil, S seboj je pripeljal tudi svojega oslička. Zajahal je te dni esule zvestega oslička na svobodnem ozemlju in šel volit v Italijo. Med potjo je esule glasno povedal: «Glasao bum za demokristjane.» Osliček pa mu je še glasneje povedal: «I-ja, i-ja!» In demo-kristjanska stranka je dobila dva glasova več, glasova dveh osličkov. Potlej na Velikem trgu zborovanje so imeli, tam zavezniki lepo so za njih varnost poskrbeli; saj največjo svojo ladjo so tik trga pripeljali, da manifestantje nanjo bi v potrebi se podali. Taka ladja pa zapadno se «prijateljska» imenuje, ker nešteto aeroplanov in kanonov poseduje. Da pa še bolj zanesljivo šovinistom bo v zaslombo, drugič naj s seboj pripelje morda še — atomsko bombo! Škof Santin pa za te dneve fe naredil čedno gesto, ko objavil je pristašem, da želi si mirno mesto. Mi pa vemo, da objava ta je le zato sledila, da njegova slavna garda bi nabunkana ne bila! Lepe dneve smo dobili, sonce že močno pripeka, to pa nič Se omehčalo v Trstu našega ni peka. On Sg vedno vztrajno stavka plačo zvišano zahteva, ker od tega ne živi se, če le sonce te obseva. Gospodarji pa so trdi, ker imajo polne kaše, njim je glavno, da uspešno njihov jim trebušček rase. S hitrimi koraki bliža prvomajska sc proslmm, s tem pa prav nič zadovoljna ni zavezniška uprava. Ce bi mogla, bi prav rada zbrisala iz koledarja tisti dan, ki znan po svetu je kot praznik proletaria. To upravo strašna jeza ž-e ob sami misli muči, da bi delavska povorka smela iti po Carducci. Naj uprava bo kar mirna: mi že vemo svoja pota! (že se nam bo zahotelo, šli bomo prek — Acquedotta ! Te pozdravlja Tvoja JUCA. Kred log ZBU za sprememba koledarja Zvedelo se je, da bi zavezniška vojaška uprava v Trstu želela koledar spremeniti v toliko, da bi imel odslej mesec maj 29 dni in februar 30. V tem primeru bi uprava dopustila vse prvomajske slovesnosti za dan 30. maja. Se celo enaintridesetega. Seveda le, če bi maj imel 29 dni. Pravijo, da se je za to reč zelo zavzel sam Truman, ki je predlagal to spremembo tudi za Pariz. Ifulii/ci i/ Štaurire/.u Pet sto vojakov je strumno prikorakalo na volišče v Standrežu. Nekdo jih je vprašal: «Za koga 'se boste odločili? Za demokristjane ali za ljudsko fronto?» To je slišal dežurni oficir in je odgovoril namesto vojakar «Odio čili se bodo za vojaško disciplino!» In demokristjani so dobili nato v Standrežu pet sto prostovoljnih glasov. Mali «»lasi AMERIŠKA ZAKONSKA DVOJICA išče opremljeno sobo. Plača lir SO.OOV mesečno ter poleg tega prevzame vzdrževanje družine najemodajalca. Ponudbe pod «Proč s stanovanjsko krizo!» na upravo lista. JEEP s pripadajočo «senjorino» ugodno naprodaj. Oboje je v dobrem stanju, malo obrabljeno in na novo pobarvano. Ponudbe pod «O key!» na upravo lista. RAZPIS NAGRADE. S kamiona št. 0382765 je bila preteklo sredo ukradena gledališka dvorana, izdelana V hrastovini in namenjena za SNG V Trstu. Kdor spravi policijo na sled tatov, dobi nagrado. Dopisi pod geslom «Vse za kulturo» na ZVU ▼ Trat».