»
iBfui* VSMk
dan TAMen
ned tli ln pr umikov.
VETA
f
glasilo slovenske narodne podporne jednote
Jssued d Mi 1> exc ept Sundays and Holidaps

J/
rnmm
^TO^VEAR XL	^a^^^TSE CHICAGO, ILL., PETEK 26. JULIJA (JULY) 1918	»oo STEV—NUMBER 174.
—' jULUflBnBrlTlIliil m ermit (N«. 14»	Wy tk> Acl »f OcfUf t, 101T, — »> tk« Po«* Off^T^ Chk—I1M»»U. »y	of tk«	A. S. ......... I-.......... i^mtm\
AccpUnc« for »*Uiaf at «p«cUI rmte »f po«taC« ^miM f»r i» —ctiom 110», A«t •> Q«t. *» »»»T.	4 mm Jw 14, lili.
Pol miljona Nemcev v pasti obMarni
2ELEZNICARJI DOBILI POVIŠANO MEZDO.
Vlada je povišala mezdo železničarjem. Deležnih Jo 500,000 delavoev in povijanje znaša $100,000 tolno.
UGODNOSTI DRŽAVNE KON. TRO LE.
amerika in mirovne ink.
Vlada Združenih držav ee na bo ozirala na mirovne migljaje . iz Berlina.
Washington, D. 0. — Železniška uprava je povišala mezdo delavcem v železniških delavnicah na 68 centov na uro, pomočniki pa dobe primerno povišano mezdo z izučenimi delavci.
Mezda je povišana od 1. januarja 1.1. in znaša od 5 do 15 centov iia uro in se prav malo razlikuje od zahtev delavcev.
S prvim avgustom je priznan osemurni delavnik kot stalni de lavnik. Za nadčas dobe delavci Jasinpol.
okoli 500,000 delavcev in znaSn
Povišanja mezde je deležnih na leto približno $100,000.
Strojniki, kotlarji, kovači, kleparji, električarji prvega razreda in varilci bodo prejemali 68 centov na uro.
Popravljalci železniških coz in električarji drugega razreda dobe 58 centov na Uro.
Pomočniki 45 'centov na uro.
Preddelavci, plačani na uro, dobe pet centov več na uro kot delavci.
Preddelavci, plačani jie JJMgj dobe povišano mezdo za $40!^! nimalna mezda znaša $155, mak-aiminalna pa $255 na mesec.
Slepec lahko spozna, kaj je vladna kontrola storila za železniške delavce. Delavcem ni bilo treba »tavkatli-»predložili* I so svoje zahteve in stvar se Je mirno rešila. Če bi bile železnice pod privatno kontrolo, bi težko delavci dosegli take uspehe s stavko. Ves čas mo delali in zgubili niso niti enega centa od avoje mezde, ker povišanje mezde aega nazaj do 1. januarja. Le delavec brez možganov, ki ne misli tako daleč, kot sega njegov noa, je proti državni kontroli tranaportnih in industrij-skih obratov.
KAJZERJEV MIR OOČ.
JE NEMO
Waahington, D. 0. — Mirovni predlogi, o katerih pravi oficijel-socialistični» organ "Vor-
m
wuerts," da jih je Berlin izročil
VLABNA KRIZA V AVSTRIJI.
Jugoslovani, Čehoelovaki in socialisti nočejo glaaovati za pro-račun.
MIZERNE
ŽIVEŽNE BE.
RAZME-
RUSIJA MOBILI ■j ŽIRA ARMADO.
Peti sovjetski luN*roe ja odredil splošno mohiliaaoijo v maki republiki
NEMČIJA JE POSLALA NOVI OA POSLANIKA.
Bern, Švica, 25. jul. — Avatrij ska vl«4a je zopet v škripcih. Z dunaja poročajo, da so ("'ehi, Jugoalovani hi socialiatl v državnem
Španski vladi, 4a jih predloži za- Lboru izjavili, da ne bodo glaao-veznikom, ne bodo nažii sprejema vali za proračun.
pri zaveznikih.	Predložena je bila resolucija, ki
Mirovni pogoji niso nič druge- . .	T. . V'
ga kot navadni pruski mir - mir	it ^"* t tII
kajzerja, pruskih junkerjev in Prednika Seydlerja in Toggcn-
mili turistov, ki bi še bolj utrdil h'«/' mi»w1r» "otr*njl* ^ kajzerjev in nemški ' imperiali- v«ed »»f«^«'* njunih dolžno-zem, nemškim militaristom iu U» v zvezi k prehrano ljudstva Co-
junkurjem bipaše<k>volil,dado- »kl P™1*"«* ™ >\de>*]' d\ni ločijo, kedaj izbruhne prihodnju »P»dne Češka že več mesec,cv do-vojnu, čc bi bil tak mir prejet. bila moke za kruh m Hizen tiln^ Združene države in njih zavezni- Hirinajet dni nobenih živil. Lu ki bodo ostaU gluhi napram ta- P"** v zadnjem mestu je povzro-kim ponudbam in njih armade bo- «1» resne penledioe in meato je do strojile kožo kajzerjevim hlap-1*«lno P0^ obsednim stanjem, cem nu bojišču, dokler ne bodo Poslanec Seliger je dejal, du nu rekli, du imajo dosti in so pri | Dunaju je bil odmerek kruha zni-
Amstcrdain, 25. jul. lg Moskve poročajo ,da je sovjot pričel s splošno mobilizacijo rdeče armade dne 7. julija menda po sklepu >etega vseruakega aovjetskega (ongreaa.
Snvjetške čete ao zapustile meato Orenburg, glavno mesto gaber nije z enakim imeitom; čete so
volji podati se brezpogojno. I Predlogi prihajeflo iz Wilhelm strasse v Berlin ln so bili prlobče ni. du slišijo, kaj odgovore zave
Žan ca polovico, toda v nemških krajih Češke niao dobili ljudje ul ti četrtinke in ponekod komaj Sest na joti nk o tega deleža. Oblast
ji«, u«	< —n-----—- i	——------
zniki. Če je Nemčija rez poobla so delile kruh v majhnih koščkih, stila špansko vlado, da Interni- poročila o mlzernem živežnem ra za mir, tedaj ji ne preostaneL^anju R0 jEr<Valu ostro kritiko od-drugega, da adresira ob eoem za- it0piv40 Seydlerjeve vlade in
veznike in Združene držaje Ui jih l	je bihl ^udj*
tako informira o predlogih Nem-|tem mMUf t<Hfc bila je zavržena.
čije.	<»
Na haftkih konvencijah je bilo sprejeto, da se ne mpre take akt cije, če prihaja < od mnevtralceft sprejeti s predsodKVo|fl| Frank L. POlM»<evetovalec v
državnem departmentu, pravi, da L75000 i„ bliso 600 miljonov jc •Voervaerts" vidi v teh mirov-'	^jZjg
GRADNJA LETAL BRISTOU) VEOA SISTEMA OPU&OE-NA
Washington, D. 0. — Vojni department naznanja, da je apu •lil gradnjo letal Bristolovegu si Ktema. Te vrate leUla, opremljo-ns z motorjem svobode, sc ni*, obnesla pri preizkuševalnih poletih. Letala, kl eo zgrajena, bodo zavržena, in porabili bodo mate-rijal iz njih pri gradnji leta drugih sistemov.
Delavci v Curtissovi tovarni, kl »o izdelovali U vrste letale, bodo odpuščeni sa toliko čaaa, dokler ne dobe zanje drugega dela. Voj-nI department ie uvedel nrelska vo, da dožene, koliko denarja je bilo izgubljenega z nolzkual Brini olovega sistema.
BOOAT PODJETNIK OBSOJEN NA DVAJSET LET.
Nato so Čehi, ,Tugowlovanl iu socialisti izjavili, da ne bodo glasovul' za proračun.
Finančni minister, ki je predložil proračun, je dejal, du znašajo ekipni letni iniutki vlade $5,066,-
ZAVEZNIKI PRITISKAJO OD DVEH STRANI.
Fancozi in Američani so ie tri milje od •rediiča nemikesa "žepa." Kronprinc je dobil deset divizij na pomoč ali kljub temu se ne more izviti iz pafti, ki ao mu jo nastavili zavezniki«
Pariš, 25. jnl. — Z bojišča poročajo, da ea franooake in ameriška dete oddaljene le tri milje od
» ........................
vzele s aeboj vse vrednosti, kar ao JJ*™	kjer je ere-
mogle zaseči. V Orenburgu at je dišOe1 nemškega žepu med Mur pojavila nova vlada pod vodstvom no- Aizno tn Beoieom. Od dru« e
gonerulu Detova.	^^SLSL	iZ
Dalje poročajo inoakovskl listi. **	t?ttVin nl«iItiLim
dn je izbruhnila gladovna revolta Jov nft®rt
mestih Jaroalav, Ribinak, Luldn ln Ungllč.
Iz Berlina javljajo, dn je bilo do 19. julija v Moskvi usmrčenih več kukor 200 socialnih revolucionarjev, kl so bili v zvezi z urno-rtniu nemškega poslanika Mltba-cha. Med ustreljenimi je tudi A< lcksundrovlč, podpredsednik od vodil
. ki Šteje okrog pol ml noš v omenjeni žepu. Nemci vpriaarjajo obupne protinapada, da M ea izvlekli ii paeti. Ka nonada na glavni fronti Ja bila Mdnjo noč tako ailovita, da jo Je bilo dišati v Parili —ti--------------
I	m^m^mmmm * '
Paril. SA. Jnl, — Današnje poro*
nji noši izvršile več močnih pro Itinapadov v okolišu Dormanza I ob Marai in aačaeno reokuptraie vae Ohaeiins in majhen goad ea-
"*■ — ~ »a ........ lil ■ Jkm
pa. rraneoaae ee-
in
nih pogojih večje koncesije kot nemški državnozborski resoluciji z dne 20. julija, -9-7.
"Vorvvaerts" lahko vidi in razume tako, drug ljudje, ki mislijo s svojimi možgani, pa aodijo drugače. Vorweartaova eodba o mirovnih pogojih dokazuje, da nemški večlnaki eoclalisti podpirajo pangermanizem, kajzerlzem n nemžki imperializem. V teh pogojih ni besede o r&borožbi,
treba aamo za pokritje obresti. Priznal je, da jc finančno Jlanje države v zelo kritičnem položaju in proail je vse stranke, du podpirajo finačni program vlade, ki je zadnje upanje.
[AVTOMOBIL NADOMEŠČA ŽELEZNICE.
Detrott* Mich. — Zvezni sod nik Tnttle je obeodil William Po wella, bogatega podjetnika, na dvajaet let ječe ln $10,000 denar nr globe, kajti porotniki ao ga >P<>zaa& krivim, da je kršil zekon proti spijonaži.
POiAB V PRODAJALNI.
Royahon, m. — V prodajal"1! z mešanhn blagom, laatnina Fr» klin Coal kompanije, Je naatalle
renj, kl je mapravil do $30,0*'
»kode.
Sodijo, da je hudobna rok« iM*ltaknila otenj. toda o stofll ca uiiaajo sledL
' Washington, D. 0. — Ko so bl le' povišane vozive cene na žclezni-moodloČevanje narodov je zavitoleah, ao mnogi rekli, da se bo sui-v tako mistično tajnoet, da jo ra-Uelo število obiskovalcev v na-zumejo le nemški iinperiallati in rodnih parkih. §tevilo paaašlrjev pruski junkerji in mogoče še u- na Železnicah ae je res skrčilo, redniki pri Vorwaertan in kl po- ni es pa znižalo »tevilo obiskoval meni, da bodo podjarmljeni na-Lev v narodnih parkih, kajti no rodi šc nadalje oetall pod nemško I tovanje z avtomobili prihaja ve sabljo Ta Vornraerteova eodba Jš dno liolj v modo. Avtomobil jo nonolnoma v protialovju z brzo- Ipoatal moderno prometno ar"l-iavkami zadnjih meaecev, ki ao Ltvo tudi pri daljših potovanjih, rekli da nemški aocialiatl ne bo- ki ee raztezajo daleč križem di-do nikdar podpirali pangerman- fele. Na teh potovanjih odkriva ,kih militaristov.	Jo potniki do aedsj nezimue na-
če dobro presodimo aedanje ravne krasote ki s« bile nepozna su? mirovne pogoje, spozna- ne, ker ao bile preveč oddaljene mo da v njih n* tiolKne točke, kiL železnic. Taka odkritja Ima ' • a\:Z rA rarrovor o mi- Jo privlačno, silo In tako ae ved-lm V*nn za- L bolj množi število turiatov, ki Lu^neNmarlj anPeksljlu odškod- ae rajše poslužljo avtomobila kot
Ze. Pri Um ae »A^Jfc	_
41. :„ Lorene. češkoslovaaain,
iugosl o venskih in Julijanakih «a- troIKI ea zračno pošto
htev; ianem pa pravi, d. ne pri-1 »o 50 0 na miljo dejo ua dnevni red mirovne po-
-Jn* t Kuaije in Rumunako, je Waahington, D. 0. — Troškl ^razžalitev zaveznikov in Zdru- M	|eUla znašajo 50
ženih držav.	Itov na mlljof
bora, kl je Nemcem.
Helfferioh, nov nemški poelanik Brnijo.
London, 25. jul. — Houtetieva depeša la Amaterdama pravi, dn
je kajzer imenoval drja. KurlaI)* ao takoj ponovila ofenzivo Ifelffericha, bivšega imdkancelar laaaedle lagTibljena pozicije
ja, novim nemškim poslanikom v »li 4-
Moskvi. Dalje ae glaei veat, da bo London, 85. Jttl. — Vojni stan Helfferlch vzel a aeboj dva bata^ I poroča a lokalnih bojih severno I Jona nemških vojakov, ki imajo L* gotnma v Pikardiji Angleške strašiti nemško poalanlštvo v ltu- 6#U eo napredovale severno od al jI.	Boaiifnola v okolišu Mebuterna,
(Pred par dnevi ao poročali, da ^ M vplenila šeet strojnih pušk sovjetaka vlada nasprotuje »ribo- ia rjele nekaj Nenoev. du nemške vojaške straže v Mo- Beutarjev poročevalec javlja 1 akvo.)	fronta, da je nemški kronprinc
Nemci so zaaegU ukrajinske zolez dobil v zadnjih <neinštiride.etlh nioe vsled eUvke. J urah nn pomoč deeet divizij <0
London, 25. jul. -brzojavka Iz M«mkve ae glaal, d.^ ao Nemci zuacgll žclenulce in bnm- ILE jav v Ukrajini in uvedli tlrmiake * *	^
n uredbe ra pol Učenje šelinlšk- j^JJJ^T^^o IH gš štrajka. Brzojavka opisuje po ^ ^Tj1 dZ7Su drobno, kako Je nemško vojaštvo|«Wt »• 12 obkolilo vaa železniška poslopja na južnovzhodnl atrani dežele ln miniater pošte in brzojava Je za-Krožil delavcem, da izroči železni e poveljništvu nemške armade, a-
gnezdu strojnih pušk. Poa*njnukl Kpltsls iu Fruguy sta trikrat menjali gospodarja v zadnjih štlrlli-dvajsctlh urah ln kmič<iu ata ostali v rokah Američanov, kl so prodrli poldrugo miljo aeverno do
Oaurpafta* Seveisio od Janlgan na iu Chartevma, kjer se ucmšKa* friuita v kratki razdalji Ae dotike reke Muruc, ao zaveziiikl pognali Nemce iz gosdn Fere; ua vahodnl strani od tega kraja so zavesnlkl razširili pozicije pri immtilču Tre-loup.
V gozdu Hlse ao zavezniki vplenili pet nemžklh 150nillimetrsk|h topov, okrog 50 strojnih pualt 1» v oliko zalogo graipit ter drug^Kn luutcrljala. lUznictamo orožje, strelivo lu drugI materijal, k I leži nuj večjem nere<lu za umikajo-
36. jnl. — Nemški kaj. ser je aklieal luaieki cvet na po-■valovanje. V len svetu so zasto pani vsi nemški vladarji in voja-
. .	ški poglavarji. Prvič odkar trn-
ko takoj ue prenehajo a atavko.
(Irošnja nI pa nič pomngnln. Hlnv- M	nmnški ,IbU
kovni <all>or Je Izdal n|>ol, spisan v holševlškem duhu, nn vne delnvoe, dn nnj čvmto etoje v lioju. ^laz-1 ličarji v Podolljl ao na javnem shodu apr^ell reaolucljo z zahte
odU sprejeli reaolucljo z zame-	u4|ko ^ r(Uočarana,"
vo, da morajo avet ro-neinške šetejP0**" w izprazniti Ukrajino ln da vladna *» oWaat zopet pride v roke eovjeU. ]
Ekz-oarjevič je	mrtev. ^^J^tdrie^Sadl dvi
Amsterdam, 25. jul. - "Loka|l-	'ZJE^* Tekanm 0^
Anzelgcr" v Berlb.u Javlja dn je «JI 1^	™ l
Alekaij Bomanov, Mn ^^^^JTT nS2 ovali bitko rtmkega eka ,arja, umrl par^dni Ar»^M » ^ ^ ^
«1 svojim očetom valed prehUJe-1 CSTrth to^JSa m ee Nemei umak-
nja.	a	"	* 1---*—
mn urw,	na miljo pri prrvkžanju p<»
SarntKloločba držav naj oatane U^ med Sew Yorkom, liildelphi mirovni konfersnri|. in Waahlngtonoui. Devet letal je napravilo 7,2.14 milj pota, vsi troški znašajo $3,#H2.
pogojih.
Um bel-
prepužčena - -, ^ M nemških mirovnih Revno t ako ae naj re«
kausko vprašanje.
Glede samoodločbe držav eo zavezniki že odgovorili, ko ao rekli. Z mor. biti Belgija vpmiUvlJe-na ln ao se Izrekli za samoodloče narodov (Made Slovanov,
fttrajk munioijskih delavoev aa
l/mdon, 25. jul. — 76,000 do (g)0 delavcev lu delavk v tovarnah | aa atrellvo v Blnnlnghamu hi Co-ventru je »aštrajkalo.
MEHI I KI BANDITJB
KUTIBANI.
Tn
EKSE
vanje narodov, vmm	ajele Undite, ki so pri-
kl so P«<1	držali Kat Malone !n Kam Barka
gospodarstvom ee )a driavnl«^	odkntmiao. Med a-
„lk I^analng tako	, Umlhi j.,Ml Kel-MMus^uls, klJih po...
vprašanja nol»enega
Angleški kralj žaluje
|/mdon, 25 Jul. — Kralj (>*or, je ukazal, da aa angleši k ral
dvor zavije v črnino za do.....
rih tednov v znak žalovanja aa stroljenim Nikolajem Komeno-vom, bivšim runkim car,
V petek Lahki razi i-
člmi ae Nemci, d<«kazuje, kako so kmerllko francoski napadi demo* rallrlmll uetuške Me, Na vshodnem boku neuiške pod
k o ve aii Angleli okupirali gozdove v okolici Vrignya kakih pet milj jušnozapaduo od Kemaa Ju-
žuovshoduio od Solaaonaa ao zaveznik tzholjžali avoje postojanke.
. „.•>, m j ■ a C i ■ Ameriška kavalarija v hojo.
Z ameriško armado ob Mami, 25. jul. — Amerlftke čete ao sa včeraj borile ob centi, kl vodi Iz Kere-cu Tardeiioiaa v Jaulgonne. Atne-rlčiMil ao ua širokem pasu prekoračili cesto In prodrli proti gozdu Hlač, Nemci so ne ljuto branili na val črti s strojnimi puškami, toda Američani niso hoteli čakati ua pomoč svojih topov, temveč so z ročnimi granatami In bajoneti na skočili gnernln sovražnih strojnih pušk lu Jih unlflll. ,
Amerlžka ht francoska kmijeht-ea je iinpaduln oh omenjeni črniti lu Izvrševala obkroŽujoče opera-cije okrog nemških pontojank. Vojaki nu konjih nn metali Immbe ua aovrašnlka.
Najhujši boji no 1*111 prejšnji dan v okoliei Mpiedaa. Trikrat n»» Američani vreli lo van.ln dvakrat so Nemci udarili nnznj in Jo reo. k upirali, I min včeraj Je oatala v ameriških rokah. Mrembnl boji aovrašnlka ao »e zinlraj oivcJmiI ua ntrojne puške, kl Jlk o|»erl/aJ" /a«Injy atraŠe,
Ko ao Američani tretjič reokupirali vai* Kpleds (nahaja ae štiri milje nevemovuhoduo <mI fliatenu T hlerrye), a<» našli nemške vojn-ke privezana k alrojnlm puškam. To je bilo delo nemških oficirjev, kl mi hoteli a tem preprečiti umikanje svojih "'^jl,
Kajzer Je bil prik k« •© Amart Aani ustavili čete njegovega sina.
Z ameriško eroiadn ob Mami,
24 Jul- -	ki no bb
veli v me.i»i (fkflaeH Thlerrjf za
Čaaa štirideaetdnnvue nemške o-
Skupaelje. pripove«lM^>«. ** ^ ^
t /--.1. v »bilki imsI-I nemški kejser v tem mnatu prfe llema Ta fronta v obljkl |piS	Prtšel Je z namenom,
VfrtUi da bo a hriba št *H gie.1.1, bn^a
prioMevanje dnevnih poročil franaoekara vojno** stana Bor linaki "TagebUtt" piše: "Velika napaka ja podoenjevatl moč ame riške armade, kajU ljudatvo Je
aiH tako naglo, da Ja vmlo dve «ri predno so prišli Američani i njimi v dotlko
iliicago ln okolica 1 »talno la morda dež čnl vetrovi.
Pariz, 25. j«d. - »Vrl «
vezniške protiofenzlva Je končan ieda generala Itaka ša v.«d-rajo na fronti Alana Mar obliki |"*l
kove je vedno manjš«
kioerfč.nl h> Francozi napredka „ dve milji "a pet»»J»« '"»'j <,"'«i r>ni od reke Oo»ir« <| do gof/la Iti-M' »verno od Dormanan; v tem pa Mil okupirani va«l Araitn-kt llreejr,
pr»*tl Juaovzhodu so .me bajoneti počiallll gowi ri,a ieat milj od Hiat^au Tl.in kjer eo Nemei iagubili zadnja
bodo čssa njegovega aina. kron-priu«a, planile Iz g'»sdn »ielleau hi okupirale U Porte, M^-auz ln končno Pariz, čaau kajaerjevege Mvaoja v (1»a«aau Tblerr/ ** morali val eivllnl prebivale! oitall v kleteh ki nlhše ne nI smel poka.
Mil zunaj hiše. Kajzer Je (Delje na 3. st», 1. kol)
bil
PROSVETA
rJAMin SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Ishafa
I) ia »raniktf.
LASTNINA BLOVENHKK NAKODNK PODPORNE JKPNOT«
it tndiajsas trtam (
»M aa pel UtohUcutn asaaaae;
Zft m pol Wt*. Il.lt t« tii
na senat", tedaj lo Kahnove beaede tudi "napad" in v bodoče naj g. Zupan naslovi svoje pridige na njega in druge, ki jih gori citiramo.
Na vea druga "dukaaovanja" o "uradni bogoljubnoati" v Ameriki ne damo nič. Besede "Bog" in "Božja Previdnost" v uradnih dokumentih ali kjerkoli eo generalnega pojma, ki ai jih lahko vsskdo folmači po svoje Tudi Turki imajo svojegs boga, kateremu pravijo Alah, in Kitajci imajo svojega boga in oboji lahko trdijo, da veljajo tudi sa njihovo vero omenjene besede. Na sveiu je tiaoč in ena vera in pripadniki vseh teh ver trdč, da je edino njihova vera prava —-
kdo ima torej prav!	....
Urednik "Obrnila K. S. K. J." bo zabredel v največji kaos, ako danes govori o vplivu molitve na vojno. Predno je vredno moliti, se morajo verniki vprašati, na čigavi strani je Bog. Verni kristjani so tudi v Nemčiji in Avstriji, a do danes ie nismo čitali v katoliških ii Mih, da je Bog gluh za molitve katoliške duhovščine in vernikov v kajzer j« vem cesarstvu. Ako sc ozira na nje, ki molijo za kajterjevo zmago, kako se more obenem ozirsti ns molilee za kaj ser jev poraz med zavezniki in Američani! Se pregovor pravi, da "vsem ljudem ne more niti Bog ustreči", kako naj jim torej ustreŽe v tem slu-čsjut Zdi se nsm, <Js je Bog v Jem oziru neutralen kakor je papež v Hirati, to sc pravi, da ne bo pomsgal nikomur, kdor si sam ne pomaga
M a 4kf«j« pr. Ummiim JO—IS) palaa vmimmm Immmm m s«U« *a Zmb s Im dmmmm »etoMa uoUm. Vmmmrkrn j* prava-
Shod SNZ. v Htcrbcr-jevf dvorani.
Vojna in molitev.
Pred neksj dnevi smo na kratko, toda stvsruo kritizirali resolu eljo, sprejeto v senat ni zliornici, ki določa angeljskp češčenje za ča« vojne. Naša kritika je pa hudo zbodla uredtiika "Glasila K. H. K. J." in odgovoril nam je z dolgo jezuitsko pridigo kakor se je menda naučil od patra Zakrajška. Našteva nam tamkaj, kako molijo v \Vaahltig-tonu, kakšno vero je imel prvi ameriški predsednik, da so nekje zapisane besede "Divine Providenee", da so na srebrnih tolarjih licsede "In (Jod Wc Trust? itd., ksr pa nima prav nič opraviti s stvarjo, t katero smo sc mi baviii.
Fskt je I a, da jc v Ameriki vera privatna stvar posameznika, da smerišVs ustava odločno prepoveduje kongresu vsrtko versko zakono-<iajstv1» in da so v očeh ustave drugovervi ali brezverei ravno tako dobri državljani kakor "pravovefel"; ustava tudi odlošno pravi, da vera ue *me biti nobena kvalifikacija za javne zastope ali službe. Dalje je fakt, dn je vsaka stvarna kritika predlogov v zakonodajnih zboruieab svobodna in te svobode si ne bodo Američani nikdar pu-fctlli vzeti; te svobode smo deležni tudi mi *ot ameriški državljani.
Ilrednik "(llasila K. H. K. .J." piše, da "sauio uaši socialisti so se drsni H napdStl najvišjo zakonodajo Zedinjenih držav, ker je skoraj eriogl.vmo (torej s enim glazoml) sprejela označeno resolucijo".
Prvičge laž, <ia smo napadli w«iat. Stvarna kritika kakšne resolu-< i ji .lil j ur« I loge, ki še ni zakon. Sc ui napad na zakonodajo. Ali g. Zu pan ni* no Čits angleških liatov, ki mrevsrijo razne zakonske predloge T Posebno m« odlikujejo k«pltsJlstičnl listi, ki se besno zagsnjajo v predloge proti piofitaMRlin »Wk zakon, ki bi imel količkaj ko risi iti delavstvu« Kar smo pisali proti dotični resoluciji, smo piasli dosledno s stališča ameriške ustave, ki daje v verskem ožim vsake umi državljanu i»opoliio svobodo vesli.
Drugič je laž, da smo ml edini, ki pišemo proti molitveni resolu eiji, ln da so "prošnjo za uvedbo opoldanske molitve za zmsfojn mir podelil katoliški nadškof je, protestantski škofje, judovski rabinei in drugi predstojniki rawilh verskih sekt", kukor pravi urednik Glr«JI« kiifollftke jednote.
Ako g. kolega nič no člta, kaj pišejo o tej resoluciji drugI ameriški listi ln koliko prahu je dvignila med protestanti In drugimi, >ki direktno trdijo, da je ta resolucija delo katoliške politične piašinc, ga hočemo poučili « sledečimi citati iz lista "The JJhristlan Hclcnee Monitor":
Rev. W. H. Fleming, metodlsllčnl duhoven v Chlcagu, piše:
As oni* of lk« peruliar sretarian prnjrera of the Komnu fiatholie Chureh the Angelua U wl»oliv uiiaulled to general uee amon« (Mirialintia, and i« almoat Inroneelvable that th* Menate of the tJnlted Htntes »hould aak IU univrraal dailf ntteranee a« a war praver by th« Ameriens people. Prominral Homnnlsta wer« un«|ueationaldv behiitd tli« Henatereeolutioa. '
(Kor i« atiKolJako *#AAenj«, posebna aeklnrnn molitev rimskokatoliške eerkve, imvaem neprimerna sa MtloAno uvedbo med kriatjanl. .1« naravno«! nt« sapopadljivo, kako more aeaat /drutenlli drftav aaktevati od ameriškega ljud atva. ds dnevno opravlja auw<'U«ko eeMenje kot vojno molitev. Promlncntni katoličani ao nedvomno pomogli do te reaolorije.)
\
Hev. R. A. Kdmonds, pastor episkopalnc cerkve v Rt. Paulu, pifto:
" Prepričan aem, ds prnteatsntaki duhovni ne bodo nikdar odobrili rimako-katoIMke molitve, čeprav ml Ae ni anano, dali a« je nnfca duho/nlAka konferenca le kaj petala • tem. Ifcibro jo moliti aa rma««», umpak n« po katoliAko."
(llasllo am< riftkili framazonov "The Mnsonlc Cmmiclcr" piše pod naslovom "1'održavltl hočejo rimsko • katoliško molitev" med drugim tudi sledeče i
" Kadite Ija je s«l«l taktike, kaltre ae pnalulije hlerarlljn. da bolj otrdi avojo niol In obenem bi rada pokaiala, kakor da je katoIMka » erkev voditoljiea palrijotl/ma. Kemdueijo ao nedvomno Inapirirall rimako kalolUkl latereai ia aeuat ae je poalil vjeli na le|M-m kskor ae io v jel pred enim l< tom vojni deparl« meni, ko je dovolil organianriji Kni|thta »t fnlumbna, da ae jn vgnesdlla v vo jaikili taborMlih, medtem ko ao bile takljulene drug« bratako urgaalaaelje."
Značilen je I udi intervju, ki ga jo imel z zastopnikom "Monitorja" ktmgresuik Kalin, vodilni Član oduckn za vojaške zadeve v po-rteiirtki zbornici. Kalin je odločno rekel, tla bo vodil opozicijo proti teaolu«ljl sit uvetllto sngeljskcga »'esčenja, katlsr pride resolucija preti njegtvv mltck j njegovo iiinenje je, tis bo resolucija zaspala v otlteku. Kahn js tlejsl dclH*atHlno tlite 17. julija:
"Tke atibjeet ia oar nn erhieli rongreaa ougkt not to lesiatatr, sad vitk wkirk oaskt not U inlerfere. |ty uiiMnlmoua (umsent tke tnm|de of Ihe eouatrp arlll prav after the |iartieular faalilon of tke ludividnnl (n prerimdjr tke aame aav aa lhey adnuted n aervlee flas fnr Ikone thrv knve fiven t« thalr eo«atry withoat the bMdieg nt ('nnaremi or of Ihe 1'residrat. Anotlier objeetlon nt aa esartmeht of tkia «kararl<r la llial it |M>rd«<ra i-loaeljr on a viola t ion of that fuadnmmtal of tke ('nnatUoiion nf tke t'.ot. d Htatea srkleh IsaHta rongre« nioasl mi. »ferešre aith relisioae mall. r. It t.eem* to me Ikat hv paaain« tkia reaelatbia t ungrr« »«ald e«*tnr «ery etnae |« an infrlnsement of tkia lakibltiaa. t da aot think la wte* «r prndent for tV»n«r... t., du »o, and *hen tke <iaestkm rome« np for rnaeiderattoa I arlll guide mv artinaa nenordiaglr".
(Koturrea ae «me •klepeti a len. niti ae vtikati v lo re'. ljudatva delele lakko Mnll v eoglaanem »|Htta»umn po avn)e kakor jo eprejelo alnftbean Saatavn ss tlote, kl jik ja daU domovini, a« da jih l.tl koagres ali prt-damlaik alUi k tema. I>alje aaoproiuj«^n aakoaad«i«ivn t« vrat«, kor le sela bliaa krtenjn tinte lemeljae tn/k« % oktavi KdrnSanik drfcav, ki prepnvednje koagrraa vtikati ae v verake aadeve. Zdi ae mi, da bi knayr«<* a aptrjeatam I« re«nhieije prav lakko krili tn toJko la |m mo|em mMljenja ni |.n...elna, ♦»• kon«r« al»rl ksj takega. Kadar	pride atvar v pretrra, ee Ih.ni ravnal v navedenem amlala."
To nsj zadostuje, da g Zupan ne ho več trdil, da smo "mi edini, ki iiSNprnt njem o molil veni rcMilurijl", in ds ne In> morda rekel, da smo al ml Izmlalill trtlllev o vplivu kstoliške politične msŠlne ns ome njeno resolucija. Ne nsvsjsmo elistov protm»tsntav«klk dahovnov morila ls kakšnih almpstlj tln njih, temveč le into, ds dokašemn, da so protestantje tudi nrotl uvedb! sngeljrfiega češ«>nja, dsalravno urednik kalolUkega glsslla prsvi nsaprtitno.
Htrtiijamo se do pičlee s kongresnikom Kalinom, kajti oa at pravi nič drusaga kakor to, kar smo nI pisali, namreš da je asaUtvena issoladjs krlltov ameriške ustave. Ako hI bila naša kritik a "napad
Slovensko Republicansko Združenje.
Konda,
lZVKlXVAUn ODBOS:
Prank Bostieh, Filip Oodina, Frank Kerše, Martin V. Etbin Kristan, Anton J. Terbovec, Joie Zavertnik.
VADZORKI ODBOE: Ludvik Banedik, Matt ^atiovič, Frank Vainniš.
OBRTBALKI ODBOE:
John Brmano, Joeeph Prit* Joseph Iianetič, J. Judnič, Ivan A Kaker, AntonHots, Frank Mravlja, Jacoh Muhg, Zvonko Novak K U. Poglodič, Mati Pogorele, John Bezal, Joseph »tablaj, Frank Sav. Frank TJdovi«, Charlia Vesel, Andrevr Vidrih, Štefan Zabric, Leo Zakrajšek, Anton Zlogar.
(Opomba. Zastopniki organizacij la Jitlpv, kl se doz4aj šs niso priglasili, postanejo člani eantralnega odbora, čim se pravUno pri-■iMH^BHIIH^H 4.	javijo in izjavi da strinjsjo s temeljnimi načeli a R. Z
kakor pravi drugi pregovor. Kdor si pa zna sam pomagati, ne po-iNaalov aa pisan ja denarne pošiljstvs je sledeči: Anton J. Terbovec t rebu je nobene druge pomoči t > (	/	P. O. Bol 1,' Cicero, IIL)	^
' Nemčija bo ponsžens, pa naj ljudje molijo ali ne I Poraziie jo pa bodo močne armade iu dobri topovi in ljudstva, ki eto je za temi armadami. Delajmo torej za poraz avtokracijel
(Dalje.)
Ako bi bili gospodje pri SNZ. pametni, bi gospodu Grdinatu rekli: "Tone, doher človek si in v Ivojih proih bije patrijotično sr ce. Priznavaš, da je na&a organi zacija na pravem potu in da je potrebna za rešitev Slovencev. Za to želimo, da nam tudi ti pomagaš, na primer s $50 mesečno. Govor nik si slaih, ker si se v življenju premalo učil, kakor smo mi slabi pogrehniki, ker se nismo učili tega ptisla. Če te spustimo na oder, bi s svojim nastopom le škodoval našemu igbanju, zato je boljše, da gmotno podpiraft našo organizacj io. Govornikov iuiamo tako do volj."
To bi bilo zelo pametno, kajti z ljudmi a la Grdina se le smešijo če jih spuste na oder.
Za Grdinatom je nastopil šup-.nik čikaško slovenske cerkve, Anion Sojar. "Mi Slovenci ne suh nio preveč kričati, ker na«.je ipit lo", jc dejal Sojar. Pravil je, da naš narod izumira in takoj nato hvalil naše velike može, Mlomšska in Mahuiča. Citiral je nekaj iztekov iz biblije, da je bil lopši goVor, ali pa zato, ker jih je pozabil po vedati pri dopoldanski pridigi. So jar tudi ni zato, da bi se dalo londonskemu odboru ves kredit, zato je dejal, da se imamo edino Ameriki zahvaliti, da nss ves svet pozna. To je bila klofuta, ki jo jč Ho-jar namenil Bchnelierju, kl jc dejal, da se imamo zahvaliti edinble londonskemu odboru, ki nas je,seznanil z vsem svetom. Ampak Bo-jerja jeze tudi ljudje, ki prihaja jo v Ameriko z nameni, nekaterimi sc Tone ne striuja. Zato se jo nekdo čutil prizadetega, ko jc Sojar dejal; "Pri ameriški vladi imajo vpliv samo ameriški državljani. Kdor jc prišol sem z namenom, da postane zunanji minister, ali da si s kako narodno gonjo nabere (lenariš, bl bilo boljše, do ni nikdar prišel sem." Sojar je govoril to / naglasom, ds sc gs je lshko rszu-ničlo, ds misli s tem razne ljudi, ki prihsjsjo iz Londons in Voš-ujak je pozneje v svojim govoru nekoliko zalielll z lojev6 mastjo So jerjevo večerjo. Tone Sojar se pa noče ljudem popolnoma zameriti, pa reče tudi kaj takega, da se ljudem zopet prikupi. Za to je tudi izjavil v svojem govoru, ds se raj-Ae proda, če bl prišlo do tega, srbskemu kralju, kot pa nemškemu cesarju ns Dunsju.
Ns ust snovnem shodu podrni* niče SNZ "po deseti msši" Sojar ni bil tako hud os avstrijskegs cesarja. V svojem govoru je Sojar enakomerno tolkel ofi mizo In s tem pokazal, da je njegova pest močna, kajti pok j< bil vselej precej močan.
Njemu je sledila ge. H Kušar, kl je povedala nekaj besed o šibkem ženskem spolu, ki pa menda ni ras lako Šibek, ksjti v zgodovini je lenslvo še mnogokrat Igrsle odlično vlogo v rasnih bojih. Ns primer devles Orelansks, kl ja rešila Francijo. Povedale je fte par takih sentimentalnih primer In nato pri-čela deklamlratl, ali halje čitati "Apartanko". Ko jo je prečitalt» je prišla na vrsto Šlvs sliks: "Je-gejbflk ss klanja svobodi". Ta nI bila Šiva slika, kakor jih ras«, memo v gledališkem pomenu base* de, nego bile je llvs le v tem, de so jo predstavljale ftlve Evine hča-re. Ena je prišla na oder opravljena kot svoboda In ga. Kušar je
je prinesla na oder novo jugoslovansko zastavo v obliki banderca. Dekleta so med tem zapele slovansko himno. Sledilo je deset minut odmora.
Po odmoru je prvi nastopil P. Mladineo, uradnik jugoslovaske-ga oddelka za javne informacije v VVashingtonu. V svojem govoru je povdarjal, da imajo Slovenci,. Hrvati in Srbi v domovini samo en cilj. da se osvobode od Avstrije. Stališče Amerike pa je, da vsak narod sain odloča o svoji usodi. Foruia državne oblike bodoče Jugoslavije je stvar prizadetih narodov samih. Povdarjal je da Amerika pričakuje od nas sodelovanja v njenem boju proti avtokraciji. Ne tiste, ki širijo nelojalnost, pazi naša vlada s skrbnim očesom in jih bo spravila na varno, kadar bodo tako zahtevale potrebe.
Mladineo nI govoril o kakem priznanju londonskega odbora, kajti z takim priznanjem hi se priznal tudi program krfske deklaracije, v njej se pa ne govori o kakem samoodločevanju narodov. Prav je, da vlada pazi na tiste elemente, ki jo hočejo ovirati pri njenem prizadevanju za uspešno vodstvo vojne. SRZ. pa gotovo ni taka organizacija, ki bi ovirala vlado, pač pa so elementi naše organizacije njej v pomoč, ker zastopajo demokratične principe, kakoršni so izrečeni v raznih Wil-sonovkh poslanicah in proglasih. Njegove hesede niso šle mar članom S. R. Z., ampak so se tikale bolj tistih članov	Z., ki so
brali maše za Franc Jožefa ali pa iskali služlie pri avstrijskih konzulih
Mladineo je govoril je kaki dve minuti, za njim pa je nastopil dr. Blanklni. V programu shoda, ki so ga delili udeležencem, je bilo oz načeno, da bo njegov referat: "Gibanje Hrvatov v Severni in Jušni Ameriki za uresničenje ju goslovaimke ideje." Vendar pa ni govoril v smislu referata, nego je čutil dolžnost nekoliko okrcati slovenske republikance. Dejal je, da slovenski socialisti in republikanci delajo le aa svoj trebuh.
Seveda, dr. Blanklni nič ne ra čuna svojim jpscijcntom zs sdrav niske obiske, kajti njegov trebuh ničesar ne potrebuje. Kj, doktore, mnogo je takega v vaši preteklosti, o čemur bi se lahko reklo, da sta vsi rajno delovali za zvoj trebuh. Izjavil je, da nam je velik nakup lihe rt i tmndov od strani Jugoslovanov pri ameriški vladi več pomagal kot vse drugo.
Seveds je pozsbll omeniti, ds so slovenski republikanci podpisali več sto tisoč dolarjev liberti botv-dov ln svota presega precej čez milijon. , ...	,,
Govoril je tudi Palsndič, urednik čikaškegs "Srbskegs Hvlje-
klicala:
dl . ."
ta." Njegov referat na progrsmu je bil: "taji Srbije sa ohranitev krščanstva in jugoslovsnskr narodnosti". Ker se niso drugI držali referata, tudi Palaudič ni Jutll le dolžnosti. PaUufdič je kandktat *a nekakšen urad, Zupan ga je predstavil kot kandidata sa okrajnega komisarja pri jesenskim volitvah in gs pripo-ročsl slovenskim volilcem. Tudi Palandlču se je sdell važnejše nekoliko poagitirall za svojo kandidaturo, pa je pritel. "Ako hI bili Slovenci tako dobri ameriški republikanci, kot so ju-t foslovanakl i*ptiblikanri, potem hI vsi glasovsli ssme." Pavedsl je, da imajo grbi v kraljevini ie sto lat demokracija la ss čudi, ds neksteri tega As ae vede. Hladil mu je giikp-katoliškl
"Oj, pridi zastava, p-ri- župnik Belič, kl se je edini držal lasa kulis pride dekle, k! referata, kakori« je bil aazna-
njen v programu: "Bodoči razvoj jugoslovanske kulture na verskem, literarnem im gospodarskem polju." lic lic gotovo ni govoril iz duše ljudem, kateri vidijo v avstrijaki dinastiji in avstrijski duhovščiiii največje predstavnike katoličanstva. Napadal jc avstrijsko duhovščino in jezu-itstvo, ki nI bilo nič drugega kot agent ura za avstrijsko diuastijo in njen vladni sistem. Ta duhovščina je vršila pokorno delo, kot so ga ji ukazovali njeni gospodarji pri avstrijski" vladi. Vzgajala je ljudstvo v avstrijskem duhu in v ljubezni do cesarja, o katerem so pravili, kako je pubo žen, kako hodi k procesiji in druge podobne reči. V jugoslovanske kraje v Bosno in Hercegovino je pošiljala vlada jezuite in druge menihe, da so razširjali avstri-janstvo in vršili gnilo avstrijsko I^plitiko pod krinko vere. Ta duhovščina sploh ni mogla drugače, ker je bila plačana od vlade in je morala delati za vlado. Ti avstrijski agentje v duhovniških ta-lerjih so pripovedovali, da bodo Sriii iztrgali katoličanom vero iz srca, ako pridejo katoliški Jugo-"^aujiH vlado s pravoslavnimi Jughsiovani. Vere mi nc more uihče ukmsti, je dejal Re-lič, kajti ta je r moji duši. Ukradejo mi lahko uro, denar če ga i-mam, ne morejo mi pa ukrasti tega, kar imam v svojem srcu, kajti tega ge ne da iztrgati, ako jim sain ne pustim.
Povdarja, da so Srbi, Hrvati iu Slovenci eu narod, toda se vse premalo poznamo. Vzrok temu je iskati v ognju verskega sovraštva, ki ga je širila avstrijska katoliška duhovščina v vladni službi proti pravoslavnim Jugoslovanom.
Reličev govor ni bil prav pov-šeči avstrijakantom in tudi rev. Sojarju in Aibetu ne, kajti oba sta učcnca Mah niče vo avstrijsko šole.
Na odru je bilo precej žensk, večinoma tu rojenih Slovenk, o-pravljenih v slovenskih narodnih nošah, ki so imele to napako, da niso bile narodno. Ono so si sicer nsredile obleke kakor so vedele in snale še za parado 4. julija iti rabile so jo zopet pri tej priliki, toda bila je le navidezno podob-na oblekam, kor mi razumemo pod imenom narodna nnša. Tudi bi morale imeti eno šensko, ki se rasume na take obleke, da hi jim pravilno zavezala pečo. Sicer pa to ni tako važno, zato stvar onife nim le mimogrede, kar se tiče "narodne noše". Ta dekleta so pele razne himne hi rasuiue se, da oh takih prilikah ljudje stoje poslušajo. Pele pa so tudi pesmi kot "Venček na glavi", "Msti zakli-Če pridne dckllčs" lu tudi pri teh pesmih jc občinstvo -stoje poslu ialo. Ljubim slovensko pesetu, tods aato menda še ni pot raba vata« jati, še ss pojejo narodne pesmi.
Predsednik Zupan jo predelavi! kot sadnjega govorni-ka člana lomlonakega odliora, dr. B. Vos njaka is Waaliiaglana. u.
Najprvo as je Vošnjak obrnil k pevkam in dejal, da se ntu zdi, kot ds je kje ns Bledu.
Potem pa ja pričel "fikseti" organizacijo SRZ. in njene pri-is. Govoril ja v zelo rashue-Ijlvem tonu in tolkel s nogo oh Ua. Nspadsl je SKZ ker ne samo da se noče zd ruši t i s SNZ., nago odklsnja tudi vsako sodelovanje.
Pritoševal ae js. ker se je Pitala ia govorilo med Hlovanci v A-meriki e jugoslovanskem edborn v Londonu več alabaga kot do* brega. Kaj je U odbor storil take slešinskega, je vprašal dr. Voš-njafc
"Leta 1*15 je londonski odbor sprejel načelo i En narod, ena dr-
žava, ena bodočnost! Takrat so šc sluveiiski ameriški bolševiki izjavljali, da se vam bo slabo go-dilo ,če boste nastopali proti Avstriji. Če ac mi tudi vsi na glavo postavimo, nič ne * zmoremo, jc rekel neki Šikaški bolševiški var leta 1916. Vse, kar so znali, je bila politika zabavljanja, med tem, ko je bil londonski odbor vstrajqo na delu. Dokazovali smo svetu, da Italija liiiua pravic do slovenskih in drugih jugoslo vaa-skih dežel." ,
(Dalje prihodnjič.)
Claridge, Pa. — Naznanjam
članom društva Bratoljub, štev. 7, SNPJ., da ao bo v nedeljo 28. julija ob 8. -zjutraj vršila izredna seja, ker imamo rešiti več važnih tqčk. Na dnevnem redu bomo i-meli tudi razpravljanje o pravilih za navodila našemu delegatu. Udeležite se te važne seje v obilnem številu. — Sploh sc op-ua nekoliko preveč zanemarjanja naših društvenih sej in treba bo temu kako odpomoči. Drušl vene seje so zato, da, sc jih {lani udeležujejo. — Priporočam vam, da se pričnete tudi za naš dnevnik bolj zanimati. Vsakdo bi moral biti naročen na Prosveto, kajti njeno gradivo je vredno svote. kolikor stane naroČn»„na. V Vijcj dobile člartke, povesti iz vseli krajev in drugo gradivo. Kadar vam poteče (nar.očn i na, jo noravnajte pri tajniku aii kakemu drugemu zastopniku lista in nc čakajte, da vas tirjajo. — Del ujmo z združenimi močmi v korist lista,, društva in jednote. • i . John tSrobruaki1 tajnih.
(Vaše naznanilo jc bilo datir no na pošti dne 23. julija ob 7. zjutraj, toraj nikaKor ni moglo dospeti v uredništvo pravočasno za sredino izdajo. Potrebno jo, d<». se pošiljajo take stvari pravočasno, če hočete iineti priobčene v oMigatni izdaji Prosvete. Ured.)
Collinwood, 0. — Slovenski socialistični klub štev. 49 v Colliu-vvoodu priredi dne 28. julija izlet ua Alois Reharjoyih prostorih v Nottinghatnu. 126 postajališč, Shore železniške črte. Na izlet-nem prostoru se "bo vršilo slikanj i
vseh članov kluba. Pripeljite a seboj vaše prijatelje ln znance. Za vsestransko postrežbo bo po' skrbljeno. — Na svidenje v hlad ni senci v nedeljo 28. julija.
P. Ž. R. T.
Power Point, 0..— Skoro prepričan sum,, da iz te naselbine šc ni bilo dopisa v Prosveti, zato naj bo ta prvi, v katerem boin na kratko poročal o gibanju tukajšnjih Slovencev. , ,
Po vseh Združenih državah in tudi po zavezniških državah sc je let os slovesno prazno va' dan proglasa ameriške ucodvisuosti iu tako sino ga praznovali tudi mi. Priredili smo izlet na Tuše kovo farmo, ki je dobro uspel ln tudi društveni blagajni je opo mogel. Slovenci in Hrvati smo se ob tej priliki prav dobro zehava
II.
Morda fe ne veste, da smo tu ustanovili novo društvo, katerega smo krstili na Ime "Cvetlice iz Planine" In ga pridrtrfili k 8 N. P. J. Društvo je dobilo teko č<v številko *68. Torej zopet ens cvetka več v vrtu H. N. P. J
rpsm, ds bo to novo drušlvo dobro uspevalo, ksjti Slovsnei se tu precej naseljuiajo. V pol lita so prišle tri slovenske družim
Delavske vssmers. kar se de la tiša, so še pfeeej povoljne. * draginja je velika. Kar nam dru ihe de v obliki zaalužka, nam v« • me potem aaaaj. aam ns ostane « golo šivljenje. Hicer je pa mend.» povsod tako.
Tom Mrcina.
t...............
RSB latrtr* hs
JSnoJas
»I
,,»•**«•. M>
VESTI Z BOJIŠČA.
HU jn-h—" ■ —»	-
Njenem hribu toda na avo-vel,ko žalost in jezo je Mdel,
I jen v soboto blizo ii*ke (»bali, po- KONFERENCA ŽIVILSKIH U-kazuje, da je ladjo napadla fluti I PRAVITELJEV V LONDO la nemških subniarink, katerih je	NU.
bilo najmanj osem. Parnik je bil| London. — Kouferenco zavez
na 01
f.U w Amcrifiaiii v protinapadu ' Itelleau ustavili nemško pranje in vrgli kajzerjeve žete
^Purofevsl^tf* včeraj stal na l.ril.u na katerem je bil kajzer 5. juaik, in videl je ,kako velike težave s« imele ameriške čete z na na.ii na postojanke, ki so bile te-,|ai v rokah Remcev. Ta hrib do-mh,irs Vaux, Jtouresches, Bellcau j„ vse okoličamake pozicije. Stoječ na mestu prejšnjih nemških baje rij ki ga zaznamujejo mnogi grp-lM,vi in ie nepokopana, smrdeča Mernika trupla, je poročevalec lahko štel vse prejšnje ameriške policije na obrežju Marne in nao-
krog hriba: ' ' ' ' s ' r Kako strašne izgube so imeli Nemel v teh bojih, jc razvidno iz nebrojnih grobov in iieštevibiib mriičev, ki še leže na tieh nepj-kopani. Na obronku majhnega gozdiča HO ležale razvaline nemškega eroplana in rdeča lisa na bližnjem kamnu kaže, kjer jc umrl letalce. Pred podstavko nemške strojne pUške jc poročevalec videl šest nemških mriičev in med njimi je ležal ameriški vojak, Čigar telo je imelo najmanj sto lukenj od krogel strojne puške. Kupi nerabljenih ročnih granat, neodprti zn-hoji z granatami, kupi pušk in druga oprema leži vsepovsod, kar dokazuje, da so morali Ncmci božati tako naglo, da niao imeli časa misliti na materijal. Izpraznitev Chateau Thicrrya je bila izvršena s takšno naglico, da so v hišah, kjer ho bili nastanjeni kajzerjovi oficirji, ostale na mizah pripravljene, toda nedotaknjene jedi, katerih niso imeli časa povžiti. Mnogi Nemci ro tudi pustili obleko in drugo osebno lastnino.
V Chateau Thierry so Nemci pu st Hi na stntisoče ttabojev za stroj nc puške, na tisoče zabojev ročnih granat, »to^ne strojnih pušk iu mnogo lahkih topov.
- «------•	.......« J® »F«.
' boju s pot a pijača m i od tretje ure popoldne v petek d<» druzega jutra in zadelo ga je devet torpe
niškili živilskih upraviteljev je otvoril britski živilski upravitelj John Uobert Clvnes. Na konfe-
jutra m zeaelo ga je devet torpe Hnnn Uobert t'lyues. Na konfe-dov. Hazruševalci, ki so spremljali i*nci je navzoč ameriški živilski parnik, so bili v Iniju s sovražnimi uprevitelj llerbert C. lioover iu submarinfcaiui ves čaa, ali čim soU»viUki upravitelj iz Belgije, eno odpodili, so se pojavile dru- Prancijc, Italije iu drugih dežel, ge.	Mr. Clyuesa je spremil ua konfe-
"JustMa" je bila na potu v M*®00 Waldorf Astor, novi tajnik Ameriko, odkoder jc pravkar pri- hritske živilske uprave.
iiimui ____..... ir.iuui Mr llonvor »*» doiiil ,
peljala 10,000 vojakov in 15,0(M) ton blaga. Moštvo, ki jc štelo 500 mož, se 5e "med bojem rešilo in le deset mornarjev je izgubilo življenje.
Najmanjše izgube na morjn v dveh letih.
London, 25. jul. — Admiraliteta poroča, da so sovražne Hubmarinko in mine potopile meseca junija angleških zavezniških, iu neutraJnih trgovskih ladij v skupni tonaži 275,629; to jc manj kot jo bilo v katerem mesecu od septembra 1. 1916. Anglija sama jo izgubila 161,162 ton ladij.
Operacije v Albaniji.
Pariz, 25. jul. — Uradnb poročajo, da ho francosko čete v Albaniji okupirale ves gortfki okoliš, ki dominira pokrajino na desni strani roko l)evol nad izlivom Ho} te v omenjeno reko. Na levi n^ra ni reke so Francozi okupirali Jasi izguba in Kokošcvo ter odbilo več sovražnih protinapadov. 21. in 22. julija je bilo vjetih 642 A vat rij-. cev. Francoske izgube so majhno.
Na macedonski fronti ao Srhi napadli na zapadncin bregu Oerne in prodrli v sovražna zakope, kjer so povzročili sovražniku velike iz gube.
Mr. lioover je dcial. dn bi ne trebovali od treh do pet lot, če hočemo pomnožiti produkcijo govedine, medtem ko lahko iiiom*m zaloge pomnožimo s prašičerejo v devetih do dvanajstih mesecih.
Povedal jc, da_ae živilske zalogo v Ameriki množe, poleg pa lahko uapravijo Američani živež-ue rezervo, da sc zavarujejo za slučaj če bi bila slaba letina v prihodnjem letu.
UČENJAK DAROVAL ŽIVLJENJE ZNANOSTI.
New Haven, Oonn. — l>r. K. W. Sanford, kl jo predaval no medicinski fakulteti, je umrl za zast rupljenjem krvi v Ccntcrvil-lu. Bolel je znanstvene preiskavo za vlado in pri tem je po nesreči zastrupil svojo kri.
Ko jc pronašel, da se znamenja otrovanja razvijajo, kot jih je včasi opazoval na morskih prašičkih in golobih, jo o stvari obvestil svoje stariše in se pripra vil na smrt.
Mestui inženir Hansen je ravno-kar naznanjl, da mestno ozemlje meči 34i2,04 štirijeških milj-Mesto je 44 milj doliro in 291
milj široko; Ima 491.5 milj tlakovanih ulic in 743,42 milj netla kovanih ulic.
NEZGODE NA fcILEZNIftKEM KBltUČU.
Ind. — Na Wabu>l. železnici jc oeobui viak udaril velik avtomobil in ga razbil na kose. Mrtva sta 24-letni August Johnson "in 14-lelna Ana Pred-berg. 18-letna Rosa Fredberg jo smrtno ranjena. Fredlmr- in njegova šona pa imata slomljeno noge. k letnega železniškega čuvaja Frod llelaerja so pokopali pod sabo avtouiobilove podrtlnc ln »adobil je težke poškodbe ua glavi. Zdrave ude ja odnesel edino Fredbergov «fc»v ki je pra časuo Bkočil z avtomobila.
SliVHSki Narodna
Uetanovljsaa 0. »prtla 1904.
Pedporna dedeete
lakorp. 1». Jasi^s IK»T v dri. Illlaot*
Nezgoda se jo dogodila na železniškem
cagu.
naznanilo.
Rojakom v Johnatovvnn, Pa. In bližnji okolkd naznanjam, da sem ae preselil za stalno v svoj lastni dom na štev 87 iron Street, ravno nasproti postaje pcnnsyl-vanske žoleznice.
Toplo se priporočam vsem rojakom za vsa krojaška dela. Tony Fortuna, kroje* «1 Iron Street, Joknstown, Pa.
Izstradane nemške čete so revol-tiraie in ropalo živila. '
London, 25. jul. — Trditev nem skega generalnega Štaba, da so jc umaknit c v nemških čet ob Marni izvršila po določenem programu, je v velikem nasp^tju z dokumentom, ki ga jo izdaj, general Boehm, poveljnik sedme nemške armado Se pred eni mmesccem sedanjo bitke.
Sedma nemška armada je najbolj trpela vsled ameriškofranco-ske protiofenzive zadnje dni. Tc-pena jc bila na obeli bokih marn ske fronte, ziatsi iufao od Soisson-sa in na črt i ob Marni sc jc morala umakniti v največjem neredu.
Omenjena nartdba generala Hochme «c med drugim glasi, da se mora vojaštvo strogo držati določb glede na zbiranje in skladanje vplcujencga materijala, »lasti pa živil, zaseženih na okupiranem teritoriju. Potičrtc določbe .sc (iliise, da ho morajo vsa vplcnjeua živila spraviti v gotova skladišča in vojaki dobe lc odmerjen delez tega plena, dočim gre drugo v Nemčijo,
Tirkaj pravi general Boehm, da so vojaške Čete v prejšnjih sluea-jili ofenzive "brczolrcirno kršile i«, določbo ln pojedle skoraj ves zaplenjen živež ne oziraje »e na dnevne odmerke. Boehm pravi dobesedno :
4' (!ete nc smejo pod nobenim pogojem jemati živil na p«lj<>-ljudje doma imajo Uko malo sredstev za življenje, da si komaj odtrgajo za armado; nikdar m mo liorc kosočI toliko živil ua aovraz nem teritoriju, da bl bilo za vm dovolj; Nagla zaplemba živeža ie varčevanje ne fronti je velikegs pomena za nadaljevanje t«pcši>»li "I »(• racij.
Dnevni seznam izgub.
AVushington, 25. jul. — Današnji seznani vsebuje 1H8 imen. Izgube so: 32 mož ubitih v boju, scal jih je umrlo zu rauaml in trije vsled bolezni, trije so smrtne ponesrečili, 123 mož jo težko lauje-nih, eden jc lahko in za 17 drugih so ne ve, kako so ranjeni, štiri po
pogrešajo.	. PA
Mornarska pehota ima (»4 izgub: 20 mož ubitih v boju, trije so Umrli za ranami,:« je težko ranjenih in tri pogrešajo.	Jr Včerajšnji seznam vsebuje IU* imen: 20 mož ubitih v boju, 14 jih jc umrlo za ranami iu 17 vsled bolezni, 7 jih je smrtno po nesreč -b), dva na eroplauu, 4H mož je težko ranjenih in dva pogrešajo.
RUDARJI IN PRODUKCIJA PREMOGA.
Washington, D. 0. — Zopet so je pokazalo, jia rudarji produkta jo veliko množino premoga, čeprav delajo le osem ur na dan ln šest dni v tednu, ako dobe zi-lost.no število k rudniku.
V tednu, ki je končal s trinajst pn julijem, so producirali 13,-243,000 ton premoga, ali 2,W7,000 ton več kot v prejšnjem tednu.
Kurivna uprava je proračunili, da morajo rudarji povprečno pro-d odra ti na teden 12.21I.5CKJ ton premoga, da zadostuje za vse potrebe. Rudarji so pa v omenjenem todnu producirali 1.031,000 ton več premoga, kot zahteva novpro-čna tedenska potreba.
Rudarji potrebujejo vsaki dan prazno vozove pri rudnikih. <ki Jm> mogoče železniški upravi dostaviti prazne vozove k rudnikom, Ikj mogoče nrodueirall to liko premoga, da bodo krito vso potrebe.
KJE JI JOHN KAMBISH7
John Kambiah, sedaj 33 lot stsr, rojen pri Kolpi na Belokranjskem in je prišel v Amcrl-ko kot otrok, je izginil iz Chicage 22. maja 1911. Od tedaj ni o njem ne duha no sluha. Kdor ve kij « njem,, naj blagovoli poslati ujegov naslov upravnlstvu '1'rosvctc."
oi.svni BTAN: w8t-flb bo. lawn»aui a vb., OtflOAOO, oxln«
DPMAVNI UUBOBi I^rvdsedatk: Jok. Vagrl«, boa ttlO, La Hali«, Ub	.
I pMpvsdaedalk! J. Brstkavl«, U. F. IX % bes S«, Otrs^, K asa U. Pošpnsl^duilii Joi.1 Kokelj, ®wl»t Avs., Ho. <&W*g«, »U. Tajmtki Joka Vardarbar, «70« Ho. Uwadals Ava, Oklssgo, tU. »UgsjBiki Aatoa J. Tarbo»*s, V. O. Bos Olaaro, UL JE spisa i kan Joka llolok, 400S W. »lst Bi., Gkteoge, III.
NADROBNI OBBBa. Jsšs Ambroll«, bos «61, CsaMsksrg, Pa, Farni Borgor, 141—lst •»., Ia Balle, UL F. g. Tauek.r, «74 Akasy Ave^ UoektprUgs,
PO MOTNI ODBBKi
' Aatoa Hfsat, Bos 140J Oaaosaborg, Pa. .Isls Bsdilak, bo« 4SS, B»ltktoa, Ps. Kudolt Plotorlek, bos 48«, UrldgavlUo, Ps. Jftkob IIiklsvftii, L. »OS S, Wlllo«k, Pia M. Patrovl«k, 14S15 Hala Avo., Oolllaw«i4, a
OBKDNIK PBOBVBTBi
; Jols »svsrislk. . - . .. ......V.	... .	.. . . .
VRHOVNIIDBATNIBi F. J. Kers, II. D., ««0« 84. Oislr Ave* OUtolssd, Okla. VBB DENAHNR KADKVB IN BTVABI, kl so ti«* gL oprsvaogs t^bors
ts B. N. P. J. aaj sa pollljajo aa aaslovi
JOUN VKRDKRHAB, ««8T-je Bo. Uvadalo Ave, CBIoago, Ul. PIUTOŽUK Ol.KUK OKNRRAIJIBOA POBLOVANJA so po«lljsjo sa aartov jofta AlIUROŽlO, bos «51, Oaso aaburg, Pa.
pritožbo prepirljivo vsobl.o, kl sta jik >e«Ut prva ta dfsgo ta*t»"4a. ea
ooiiljsjo as ssalovi
A MTON HRABT, bo« 140, Oasoaslmn, Pe.
V	HI DOPUU, raaprsve, «lsakl, aaaasalla tO. oo »Pisevo«." ee pottlj^
" TltEDNlftTVO "PHOHVETB", MOT—fli «0. Laws«sle Avo., Oklsago, UL
VHK tn»RAVNldK« BTVAttl, asrotalaa, ogUal, so	«
Ol RAVNlfiTVO ••PUOBVBTM4', l«B7-«T Bo. Lajšata Ava, Oklosgo. UL
V	kormposšeel . uj.Ultvo« B. N. P. J, • « prosvota" aa rabit. l»e. »rsdslkov, sisrvo« »pUUto omiov, kt je le asved«,
uko it-lite, d. bo vask. slvat kllre "
Ameriške vestf.
POSEBNO BLAOO, TUD«^' KO KI §E UNOOOKRAT PRIKRIVA.
To i. r.s»o tako blago, kl sa a«
mora dobiti povod	PJ1
i i.' «uk eievek, bodisi star a n a^ev^Sl bolar. reve« . praaioles. Zelo seeM^FJ* Ijlv l« pt-rlen n.samoj^ls ijjdk iioiljoca bre*pta«»o. Kajlgs SSS5 sdravnlk", cona 8B cm-tJJjTaalogl l.»— tudi vsa v isti
oplsaua adrsvlla._____
1 MATH- PERDLB,	I
c Bom 778, Otty HsU »U.,Now Tork ...........
,ovit jrdrsvlla VM|I/Ii|«f|< idiavl« v diuim.*!'
Potna noge
niso samo n.priietao moUrsnJ.. ampak so tudi z4lo Ikodtjivs sdrsv-iu. rottnJt dala aamr.fi noge bo-lofi«, da filov.k teiko hodU^ltg
^r^iJS^SntlTi si torsi ns pomagali v U) radavl, ko Imata sato Um priliko in hitro odpomofi? Ku-
Severa'8 Foot Powder
(Severov Pratak sa noga). Umijte sl nag. v»sko no« s »orko vodo, Kjutrai »l ps nadrenita s tam pral-kom po nogah, podplatih, patah ln n»d prsU. D.mU n.ksj taga prstka tudi v fievelj In v nogsvloo. Ts pratak jo najbo jta sreistvo sa
iProf. Dr. Mullin
zdravnik - bp10ialist za slovenci
411—4th Avenue
(NA BPH0T1 POSTI)
Pittsburgh, Pa.
nogo. fie se vam potijo, fio vss boli-erlojo. fie so otakls In utrujena a pratak d.la, da eo noge, «4v 1)1 in' nogavlo. suhe. Prodaja se V tiskarnah. pspa l'l> .»nuj.
ČLOVEK NI NIKDAR .PEB STAR ZA UČENJE.
Sen Prancisco, Oal. — James U. Robinson,»star osem in šestdeset let sc je vpisal kot študent na oddelku za matematiko na ka lifornijskl univerzi. Robluson je •lcjal pri vstopu na univerzo, d k. človek nI nikdar prestar za učenje.	. Robinzon jo bil poznan »kosi
AMERIŠKI RDEČI KRIŽ PRE HRANJUJE OLADNE RUSE.
Washington, D. 0. - Po poročilih, ki jih j/ prejol državni do-partment ogrožata Ituaijo lakot«
iu finančni polom. Lrft<»*nja umi-. w„mn»on 40 uu 11«'«.»».. — ua slabo kaže, v finam-ali jc pu Jet kot XVedenec v matemeti-
ki, kljub temu se ic vrnil v šolo,
" Večerni j Ogni ^ prinaša infor- K spolni svoje študije.
macije od ruskega ko.nisarijata Kuko ^^ M ,juJ,je v pri-gospodarstvo, da bo lčt.na »e-1 % i^i.inaonuin, ki si domiš-lo slaba. OlKlelanc je mnogo	dft ^ V|W riaIlost zvcdll,
manj zemlje kot v letu 1916. L ^ e|lkrlll v »vojc.uu življenju i»rvo pomoč odpošlje "A.mrt mlpH| kakšno znanstveno knjigi iki rdeči križ" s posebno ladjo,I wWI|W( (\n jo hitro odlože iz na katero vkrcajo živež, obleko ln k kcr mUHj0t da so tako uče-zdravila.	y	. ui, da se jim nI t r*a več učiti \
Predsednik Wilson že mogoče	-- —
koncem leg« tedna predloži vsem LAZ?EAVA O ZVMNI BUDNI rAta	h0* A'	KORPORACUI
meri k a pomagati Itusijl.	Washington, D. 0. - Senatni
Zdaj čakajo najbrže še na rU(lftWki cnlaek je razpravljal o hc,1o iz Tokia, da je japonska vin<■ vprafclIljUf da se ustanovi pou (bi sprejela ameriške predloge za L;fttro|o ,,reds4»dnika W«sona
........ __i pobala^Ui SM ln°kovt
VVUMimJp***™ hender*«, predsednik od-
S^ho T^e-- Indljenskl ke,	^ITČZZ
iavke, da «0 Marni, so Ape«, su-nrkrntirsrii v ^h^h na^re-l
DR. JOS. V. GRAHEK
edini slovenski edrevnik in ranoeelnik ▼ Pennylvan.ji.
Zdrevi vee otroftje, ieneke in moške bolesni.
Uredne ure so 110 nre «ju-trej de « ure popoldan. Bell Telepbone Ceder 2888. 843 B. Oblo Street, M. S. PITTSBUBOR, PA.
BI4Umy«A PBBttfcBDBA Htarl is tsko«oel adrsvslk, s M letae
NAPBBDBK	I p^k^.Kdra*! aep«lao ta kltre vse be-
"pr os ve te" piše sa blagostanj« ,#wll| pi«u, tsiodeo, obinl, trgaajo, i-i___ iU y<p(nIhA a nlani- --------t fc».B« boleasl. kakov tsdl
| ljudstva. Ako se strlnješ s nj«nU ml idajaml, podpirej tfgOTce, ki oglašajo v Prosvetl - V galogl I Imam vse se vsakdanje potreblčU
ne po smerni ceni. _
bj anton zornik,
Berminle, Pe.
ZuTiTmiM. 1 r 1	........111
V"" A ?> _________1. Arnl.vee ari koks Dfffh.
rM«r|e I. »r> K«- |
_ .	• m S M___..I.*. L l..l.ra Miri« 1» (n tisk. nroKtor •
;	* i	ms
> il.iVlin.	.	__J. 1- -1..L t r I/< mi
MMVotllavo ♦
doevno	.issovssjs « vod« la aleMrl*sa raMvetlJavo
T« .0 prod a jat aa . prls,or.t«H
vi'
gSiS«^7"' ...........w'v'
PHSl»«. takoj ali ps iHBta «	"	VA
WMT viaoiMIA OO AL AMD OOKB OOIIPABV, BLKIKt. W, VA
Aag. «.- « )
nervoaaoel, kvvs. bolasal, kskot ledi drag. bol.snl siošklk. Osdrsvl vtsko bolesos k staro pravatme v svoje oskrbo. Uporablja ssjboljs .vropsks, sesert-Ika is oetallk delov sv^a ^IravUs. Bloka eeaa. Nasvet braaple«se. To«ee pfe-glad popolainse JeaUoa. Prt »oal ss »dr.v| v sliko Ita vita Hi ov.asee, nrsšoa sro od I. ajatraj do • sve«ee, ob eeia Ijak saatf ad l«. šo B popetaos.
• M^ijT^hminc An/one Mno-^	Indijancev olužlli H
sMM___________ IVrahbtCOet, ko jc
•»P«1 racij. • . 1 lrt lWsbinr»m, ko	jc *'
Kakor p<.ročajo iz raznih virov, jroners«^^ ,u„M,u,ijo	proti m, nemške čete opravljale pravo Vtu VM t. • ^
van.laleko delo na okupiranem U> Ifranelsco ..... .	_
lalako delo ne okupiranem
ntorijn. Ni ldU» dovolj, da eo or«
Kompanije Ap.(W ee je r.bra ■f Fort Apacl.ej« Ariz. Indi-
DB2AVA UTAH SE NOČE BA-VTTI z VPRAŠANJEM SPLOŠNE PBOBIBIOUE.
Salt Lake Oity, 0Uh. e-verner Balierger je nasnani). da „r pozove legislettire k eno.li.ev urmu zssedsiiju, «U rszprsvlja o
► /Im« bl -gs. Jllljr D. -II.- !».—*'»• "»■' — - '
L.. 1 iimiMi.i-nn,■ ,mmm i um j mmmii .
1 - , fl . I f •- -* ' * * 1 1 " *' '*" " -'"M"	. . . --n »a^AAAAAAI
.........
potrebujemo 80 IZUCENIH rudarjev. Tmm> Hill CommUvIII« CoUm Co., r^»uWlc, P«.
.......t51"!*".;.,: «.
rt xa aK^&r rr gsag"^
UR. r. A, IJUSIH1TM »srovta4.«io-i*. BBPUBLiC^ra.
mij«. m uiivvff^oo v«- ivuiim'....... \	Ari- | „,|, lomu
• •,.».•.• ho n.LilIc vlfkr. kl y-	-me*-	TjTVJ^ ^u,! «Mn|»	** "
Ul luti rudiiiti » I"',,ih v nMrnmjm^
V.r.fa „, vlaku, bpr««nlH w v. ,lH| dnurf <U« '» n. lo, d. jim j« r«"'« ""r","l
1 ____»SU'« *
riotu. poupijt* iKrtopiu "trna-1«. KoJr.,."m;r^,"„.'	1—'i",1.1.^
......^^^
Totafos
LOS ANSBLmB
PREK m ttJBUAiKIB
mu.
Lo« Anfoiee, Oal - Sak*»«\ mr,to v Mruftrnlh državah se nr obširno o-
daairav-prebivalcev.
MUSMŠJ I Telefon ae domu Hovllta 1»70 R.
fmncis a. bocadek,
ftlovoneko-hrvaški advokat,
VRHOVNI ODVETNIK NAR. HRV. ZAJEDNICE.
aoU 103 BbUw«U Building, vogal Diamond io Grant Ste-Court Houm)	PITTSHUUGH, PA.
Kdler
Dr

SLOVENSKI ZDRAVNIK
Pltlftfesrfb, Fs.
Ave
UH
Kadar vem počeše aarotoiBa bb Prosvete", )o obnovita prafeša-


PBOBVT3C
Novela. — Spisal Meročkov Prostoslav


Nad menoj ae je borilo viaoko, staro drevje, o-koli ao divja akale delale romantične votline, a i vmee med koftatimi bukvami, tenkimi b resami in vitkimi jelkami vil ae ja Mater potočič po akalua-ti strugi, delal vodapade, ter metal bele pene preko kr^ja; a akoa raavito vejevje padali ao solnčni iarki, prrminjavali zcbljajočo vodieo v tekoče atebro, seteui mak v^ijajne amaragde, in roso, koje je potočič nosil nanj, v bi iščoče diamante. Nema tišina vladala ja tu; la tu pa tam je mile igoiaval kaki ptiček, a po nemirnih li-stik drevja ai > igral Eol.
IVepuatil eem dušo aladkim aanjarn, iz katerih me vadrami paaje lajanje in peket konjskih kopit. Ozrem ae, a meidm, da še vedno sanjam, menija, da vidim evoje domišljije podobo, kra-suo prikazen, pred sabo.
Po mehki trati je jahala na belem konjiču proti meni čarobna vila, aigurno gozdna kraljica. Zelena jezdna dbleka krila je devo; majhen klobuček a sinjem za vejem, hO ji je ponoano zibal ua rumenih kodrih, ki ao j i enaki solnčnim žarkom, obsipavali milotno obličje. Velikanski pes jo je spremljal, ki je jel, zagledavši mene, na ves glas lajati. Divje ee je vzpel konjiček na zadnje noge, — krasni vili psde paličica na tla .
Brzo aem se pripognil, pobral lično igračko, ter ji jo podal na konja. "Hvala vam!" je dejala dostojanstveno ona, lahko aklonivšl glavico, ter nasmehnila se; motrila me je z veliki modrimi očmi od vrha dotal, ter pristavila: "Zdite ae mi tujec. Kam ate namenjeni T"
"V O. , iko graščino, ali gospodična, za šel aam."
"Na pravem potu ate. Tam za drevjem že lahko zagledate cerkev iu graščino. Zdaj ne mo-rete zaiti."
Predno aem zamogel odgovoriti je, vdurilu jelihno nemarnega belca a palčke po hriitu, ter prijazno pofdravivši me odjezdila. Pes je skočil za njo, in mahoma prijezdil jc za njo bogato o-pravljenl sluga. A jaz — stal sem kot aunakneA, gledal, dokler ae ml nl skrila med zelenim drevjem, gledal za njo, dokler ae je čulo konjsko kopito, še dolgo potem, ko je bilo že vse tiho po gozdu. Menil aem, da še vedno pred menoj stoji ona, menil, da ie vodno vidim obrazek gozdne kraljice, kojo je obsevalo nahajajoče solnee.
Vtopljen v ta dogodljaj, zabil aem čisto, du me stric pričakuje v gradu. Neznana kraaotka, menil sem, je gotovo ena onih komtes O. .ške graščine. Mrak velel mi je končno pospešiti svo-je korake. V polu uro dospem v graščino, kjer mo ja atrio preprljazuo sprejel.
II.
Cvetju maja, roil .lična, Krasno lepa, nežno tanka, Bietro gledua, rajsko mlčna, Maten uvltlih, kot korale, < Polnih uma, slada, šalo, Mlla^ člata, rajaka vsa I " ( Chamtsaou.
Teden ja mineval za tednom. Bolje bi se ne bil mogel zabavati, nego sem še. Stricu niso dopu-ščala opravila, da bi se bil dosti bavll t menoj; a baronu sem ae bil jako priljubil. Povaod me je vodil s seboj, kaaal mi obširna svoja posestva, ter me valiil pogostokr* na obed. Njegova gospa jc bila najljubecnlvejša dama. Najbolje pa som sc zabaval a komteaama. Ž njima sem jezdarti na Iz-prehode, amejal se in šalil, bil žogo, ter ju vozil P« grajskem ribniku. — Nobena njih ni bila moja gozdna kraljica. — Mili sta mi res ljubeznivi se. atriel, a da bi ae bil zaljubil v katero, tega ne; ču-HI sein zanju v areu prijateljstvo, a tega, kar je ' ljubezen, ne.
Starejša, Imenom Berta, Je bila interesent na brineta, duhovita ln šegava; mlajša, Gbela, nežna plavolasko, kl ml je, kolikorkrat sem jo pogledal, #oaUnJala na Cegnarjeve vrstica:
Tale ja aladka, tak je mila Kot bi rošVe trgala, Kresna kakor bi se bila V rajski roal kopala t
A vzlie temu čutil sem le prijaznost do njiju, kateri čut sta ml povračale a enakim čutom. Mogoče, da je to bil vzrok, da sc ml v srcu nl raavii mogočnejši čut za katero, ker sem dan na dan ob-čeval s njima Lepi goapkl Imeli sta mnogo če-atllee*, kl ao Jima vrlo dvorili ; s to mi v pralh ni vabujalo kakšnega ljuboaumja.
I>okaj lepih prijateljic Imeli sta novi moji ae-atri; čeato ao Ju pohajale, a neznane gosdue kralji-aa niti enkrat niaem videl med njimi. — Jaa za nobeno niaem čutil gorkejše. Dasiravno bi kmalu katerega druzega vkovale bile s svojo kraaoto v
tu JI"'VJT' nUo,n vratd bo.
ginjl ZM. Podoba goadnc kraljiee mi je bila šc vedno v spominu; neanana kraaotka očarala ma je še vedno Uko, da aem mislil le nanjo, vedno jo Ime prad očmi, na da bi jo mogel porabiti. Videl pa je niaem voč, tudi obupal sem, da se še kedaj a njo snidetn.	"
Neka prirodna bojaaljivoat silila me je vedno da komteaama naaproti nisem nikoli omenit oneua dogodka, da nikdar nisem vprašal neznani »o-apkl Hal aem aa, da bi .e ml bile poamehov.le, J zlasti Berta, M me je mnogokrat dražila, da aem neobčgtljhr. A sumiti Je morala gotovo nekaj.
"Jaa atavl*," je dejala pri neki priložnosti, "da je bratec laljubljear
"Kaj pa! mislite, goaple«»p. aaljublj^r a rekel, a kri ni je šinila pri teh Usedali v glavo, ♦
"Iu aicer v hčer ouega profesorja," nadaljuje oua šegavo, "o kateri ate nama pravili, da govori lutiurtki in grški, ki študira "kusmos pisari v leposlovne liste."
"Oj koratma, aaj ne boste menili, da bi se kaj zaljubil v eepodiuka, ki po vrfau nosi še uaoč -nike I"
AJi nemara v lahkoživo hčerko onega gostilni-čarja "Pri konjičku", kjer je bratec preživel toliko veselih uric, ter s tovariši popil dokaj vrčev piva!"
"Ooapica, gotovo me boate razdražili!" "No, potem je le kaka žlahtna gospodična, katero gospod Proatoslav ljubi a brez nade!"
"Jaz, pa v kakšno žlahtno gospodično!" od vrnem jsz, "preje bode aveta konec, nego to."
"Kdove, kaj se mu utegne primeriti!" rekla je šegava Berta, ter poredno pogleda svojo sestro, kot bi me s tem hotela podražiti.
Nekoliko nejevoljen valed prepogostega draženja ža pustim sobo. Bil sem povabljen na obed. Pred obedom sem hotel iti še na izprehod. Proti goidu me vleče neka nevidna moč. Nehote se napotim v jarek, kjer sem bil doživel oni dogodek.
Sedel sem na kamnu ol) potoku, ki je bil poraščen z mahom, ter prepustil svojo dušo sanjam. Menil sem, da se mi zdajpazdaj prikaže gozdna kraljica. Videl sem jo v duhu med visokim drev-jem, np čilem konjičku, v zelenem krilu, a plapola-jočim pajčolanom. I A ni je bilo. Jeli vse to bila nemara le sanjarija, domišljija moje duše? Skoro da sem že verjel r to. Dosi sem bil Čcsto prehodil vse bližnje vasi, vendar je niam srečal. Bij je zadnji dan mojega bivanja v G... graščini. Prihodnje jutro sem ae hotel poslovili! zapustiti prijazno zatočišče, ter se podati na tuje! OJ, kako se mi je krčilo sroe, ko eem pomislil, da ne bodem nikoli več videl neznane gospodične, svojega ideala,! ■ Toda čuj, kaj je-to! V daljavi sc je začulo pasje lajanje, kakor onega dne, ko sem bil zašel v gozdu. Kot bi hotel človeku oteti življenje, planil sem kvišku ter teko! iz jarka. Ko sem pritekel na cesto, ki je držala iz gozda proti graščini, privoei eleguntna kočija mimo mene, zavita v oblak prahu, da nisem mogel razločiti, kdo sc vozi v nji; a srce mi je pravilo, da je to ona.
Kolikor mi jc bilo mogoče, tekel sem za kočijo. A predaleč je žo bila, doteči je niaem mogel, in tam, kjer ae zavije ccata, izginila mi je izpred oči. Preveril aem se bil zopet in amejal sem se aam sebi, da mo jc moglo pasje lajanje toliko vane -miril i.
Prišel sem na graščinsko dvorišče. Kaj zu gledam! Kočijo, katero sem bil srečal na poti b. znanega Paa. on me je moral spoznati ,kajti poxdrafil mo jc z veselim lajanjetp ter prijazno migal x repom. Pogladil sem ga po glavi. Radosten bi bil skoro objol lepo žival ln jo poljubil.
Kot blazen hitim po stopnicah; skoro bi bil podrl urečajočega slugo.
"So li gostje došli!" vprašam ves zasopel. "Dve dami," odgovori mi skrivnostno.
Takoj sem hotel v sobo, kjer so sprejemali poi hode, a stari Ivan pic vstavi. 1 "Kaj bi radi!" vprašam neatrpljlvo.
. "Mladi gospod, oglejte se malo, kakšni ste," jo dejal, kazajc na zncaJo ,ki je viselo v prednji sobi. Za Boga! Znoj ml je kapel po licih, obleka vsa prašna, lanjc rakkodranl. S pomočjo spretne-ga slugo uredil sem si opravo; pri tem som se bil nekoliko pomiril, a burno mi je bflo srce.
Tresoč se razburjenosti, stopim v eolio. Nikoli ne pozabim tega trenotkal Starikava dvorana z rožnsstlml tapetami, s svojim rokoko-pohlštvorn, gotska okna, skozi katera je sijalo gorko solnee, rodbinske podobe na stoni, tam v kotu mizica s cvetlicami, vse to vidim Še pred aeboj, kot bi se bilo godilo danes.
Na pozlačenem blazinjaku sedela je domoča gospa; nji na strani starikava dama v temnem, svilonem krilu; strugotlnastl, sivi lasje gledali so jI Izpod čepke, ki je bila umetno obrobljena s čipkami. Podolgovati obraz, malo zakrivljeni nos, ja pač nista krasila. A imela je majhna usta, lepo oči, kar aem bil opazil v naglic!.
A kaj mc je brigala starikava dama! Taiu blizu okna med domaČima komtesama stala jo moja oboževana neznanka. Da, ona je bila, spo -znal aem jo takoj, akoravno Je bila od mene obr-njena j Živahno se je pomenkovala a domačima go-spicama j a ko sem jaz vstopil, obmolkAilc ao vse tri
Pri mojem pozdravu se ja obrnila. Najina pogleda ata se srečala, ln menil aem opaziti, kako je lahno aarudela, kako je prijetno osupnila, mene tukaj najti. Sc lepša sa mi jc doedevala sedaj, nego tedaj, ko aem jo bil videl prvikrat. Meeto dolge jcadue obleke je nosila belo pomladansko obleko, katera Je bila podobno arebmemu oblačku ki je obdajala vitko telo. Jeadečo v goadu Imel aem jo aa kraljico; ponosna, lahkoživa ln romantična Je bila tedaj j a adaj v sobi adela ae mi je nežnejša, bolj Ženak* In Ijuheanlvnjia, polna kre-aote In miline. '
Strmeč v njo aam pozabil na vae okoli aehL Zdaj vstane domaČa gospa a blaainjaka ter mc predstavi gostoma.
"Gospa haronesa Turopoljake, — gospka Pavlina Gon«ka, ~ gospod Proatoalav P., atričnik našega oskrbnika, a nam dragi prijatelj."
Mehanično sem ae globoko poklonil atarikavi dami, kl mi je a suho dvorljlvoat jo vrnila pok I no a tem prijaznejša je bila nje mlajša •pivrnljeval-ka, ki mi Je pokimala a čarobnim amehljajem
"Midva sva sc že videla," je dejala ljubezni-vo. "O, le stara znanea ava!M
"Kako, ali aem prav slišala!" vpraša osna-neno gospa Turopol>.ka; "o tem nUem vedel, ne
,r0hfeV" "OP^Hte, ehere tantef nikdar ni-se« mislila, da hi vaa aanimal mali dogodek, tem manj P* ker nisem vedela, da nam Je gosmd Pro-stoalav ljubezniv prijatelj t"	^
15
CENTS
NEZOODA NA
KKIŽIgOU
Rocbaalav
Nt. — Na Huf-Pittaburgh fle-
lesnki je tovorni vlsk na *el*/ni-Škem križišču udaril ob avtomobil ln ga racbil na koac. Posledica te koliaijc je, da co H. Sprs-gue, Klmer Davi. in ttillitfi,
Craft mrtvi, teiko ranjena sta pa M Brsurker in C. J.
vojnovarčevalnih najboljše m