N«jve2ji alorwald dnevnik v Združenih driavah Vdiia za Tae leto • • • $6.00 Za pol leta » - • • • $3.1 Za New York celo leto - $7.00 Za inozenutro celo leto GLAS NARODA list slovenskih delavcev y Ameriki. TELEFON: OHelsea 3—3878 Entered as 8econd Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. 7., under Act of Congress of March 3. 1879*. TELEFON: CHelsea 3—3871 No. 94. — Stev. 94. NEW YORK, WEDNESDAY, APRIL 22, 1936—SREDA, 22. APRILA, 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV. ITALIJANOM NE GRE V ABESINIJI VSE PO SREČI Svečano praznovanje 2698. obletnice ustanovitve Rima VROČA DEBATA 0 AL SMITHU Senator Robinson pravi, da je Smith zašel v sla* bo diružbo. — Republikanec Hastings hvali Al Smitha in Liberty-League. WASHINGTON, D. C., 21. aprila. — Demokratski voditelj senator Joe Robinson, ki je bil leta 19*28, ko je bil new-vorški governor AJ Smith demokratski zastavonoša, kandidat za podpredsedniško mesto, je izjavil v senatu, da je Al SITUACIJA NA ŠPANSKEM Socijalisti bodo v nedeljo glasovali samo za kandidate svoje stranke. — 16 duhovnikov ■je bilo aretiranih. JSmitli za.sel >v slabo družbo, ker vleče z Liberty League iu j 10. maja skupno s njenimi zagovorniki v senatu zbornico izvolili novega pred* MADRID, Španska, 21. apr. — Razeepljenje v "levi enotni fronti'' ^e bliža, ker so revolucionarni socijalisti mogočne splošne delavske zveze izjavili, da bodo prihodnjo nedeljo glasovali saano za socijalisti- \ čne kandidate. Prihodnjo nedeljo bo ljenili 473 elektorjev, ki bodo poslansko GROZEN UMOR POJASNJEN 241etni John Fiorenza je umoril znano pisateljico Mrs. Nancy Titter-ton. — Košček vrvi izdal morilca. ZNAČILNA SLIKA NOVI IZGREDI izvo- za isto vrv. Robinson se je oglasil k besedi. ko je republikanski senator Hastings pel slavo Suiithu in Liberty League. Hastings je trdil, da so bili predsednik Rooesvelt, Al Smith, John J. Raskob, Jouett Shousc in du I*oiit v raznih političnih bojih pravi tovariši. In tovariš Robinson, — je rekel Hastings,— je imel letu 111:28 za tedanjega demokratskega predsedniškega kandidata Smitha ^anio besede hvale. "O, vi bogovi in angeli/', je vskliknil sen. Robinsou, "kaka predstava, videti Al Smitha v družbi senatorja iz Delaware (Hastingsa)." Senator Robinson je opozarjal na izid primarnih volitev v državi Illinois, kjer jo predsednik Roosevelt dobil mnogo več glasov kot Borah in Knox. "Ako bo senator Hastings imel še kaj govorov," je za klical Robinson," republikanci sploh ne bodo dobili nobenih glasov, Roosevelt bo dobil vse." Hastings je rekel, da so se Smith in drugi demokrati pritožili, da se demokratska stranka ni držala platforme iz leta VXY2. Če se stranka pritožuje nad Smith- J oni, naj se spomni na strankin program, na čegar podlagi je dosegla zmago. In Robinsonu je očital, da je svojim prijateljem pripravil veliko razočaranje, ko je pogoltnil New Deal. Na veliki petek popoldne je prinesel v hišo 22 Beekman Place, tapetnik Krueger sofo, ki mu jo je dala popraviti 30-letna Mrs. Nancy Titterton. — Kruegerja je spremljal njegov pomočnik -4 letni John Fiorenza. Ker ?o bila vrata stanovanja odprta, sta vstopila. Nudil se jima je strašen prizor. V kopalni kadi je ležalo golo truplo 301 e t ne pisateljice Nancy Titterton. Pomočnik je takoj obvestil policijo, ki je u S TEMNEGA JUGA Izpoved priče, ki je bila tepena in povaljana vi smoli in perju. — Žrtve so bili voditelji brezposelnih. sodnika. V drzavnozborskih volitvah so republikanci levice, _____ socijalisti in komunisti tvorili I vedla obširno preiskavo. De-4'levo enotno frotno". Četudi tektivi in zdravniki so dogna-še niso postavljeni predsedniški kandidati, bodo republikanci levice najbrže predlagali ministrskega predsednika Manuel a A za no. demokratska jokoii Azana je prejšnji teden izjavil, da vlada ne bo trpela, da bi komunisti na Španskem dobili trdna tla. kar so poslanci desnice glasno odobravali, — medtem ko so socijalisti in komunisti molčali. Socijalištični voditelj Francisco Largo Caballero jo izjavil, da bodo socijalisti vlado ovrgli in če bo treba, se bodo tudi s silo polastili vlade. Vlada je razpustila kor civilne garde, ker so njegovi častniki nameravali vojaško vstajo proti vladi. Častniki so bili aretirani; po celi deželi se nadaljuje preganjanje fašistov. Madridski governor je na~ jznanil, da je bilo aretiranih 16 duhovnikov, ker so bili obdol-ženi republiki sovražnega delovanja. Pod isto obdolžbo je bilo v provinci Oviedo prijetih 00 oseb. SMRTNA KAZEN ZA IZDAJALCE llSINKING, Mančukuo, 21. aprila. — Kot naznanja japonsko vojaško poveljstvo, je vo-jako sodišče obsodilo na smrt štiri visoke mongolske uradnike, ki .»o bili več let v službi inančukuanske vlade, ker so izdali »vojaške tajnosti Rusiji. Štirje na smrt obsojeni so: Governer severnega dela province Hsingan, Lin Šeng, načelnik provineijalne polie^e Ceng Teh, šef generalnega štaba v Hsinganu, general Hu Ling in Šengov tajnik Hua Lingčiog. ROMUNSKA PROTI UTRDITVI DARDANEL BUKAREŠTA, Romunska. 21. aprila. — Namera Turčije, da utrdi Bospor in Dardane-le, zadeva na Romunskem na vedno večjo opozicijo. Romunsko vnanje ministrstvi se pritožuje nad tajnostjo, s katero je Turčija, ki je članica balkanske zveze, pripravljala ta korak in generalni štab praivi, da bi take utrdbe ogrožale romunske strategične postojanke. Splošno prevladuje mnenje da je balkanska zveza ogrožena in da je Turčija krmila lau-sannsko mirovno poogdbo in da je odrezala Romunski dostop do Egejskoga morja. Ji, da je nasilnež žensko najprej posilil, ji zvezal roke, jo zadavil in odnesel kopalnico. Na tleh so našli košček vrvi in tej vrvi so posvetili detektivi vso pozornost. Bila je vrv, kale o rs no rabijo tapetniki. Sum je padel na tapetniškega pomočnika Johna Fioren-zo, ki je sinoči priznal zločin. Povedal je, da je prišel dopoldne v stanovanje in vprašal gospodinjo, kam naj da popravljeno sofo. Še prodno mu je odgovorila, jo je zgrabil za vrat ter jo posilil, nato pa zadavil. Mirno je odšel va moža sta držala moje roke, nekdo drugi je potiskal mojo glavo v pesek, eden ali pa dva sta držala moje noge in so takoj pričeli udrihati po meni." Rogers pa ne ve gotovo, koliko udarcev je dobil. Pravi pa, da je dobil okoli 50 udarcev z robatim pa-om in z verigo." "Nato se me povaljali v smoli in perju od vratu pa do kolen." Rogers je ravno pričel pripovedovati, ko je bil pripeljan Shoemaker, ki je pozneje u-mrl, ko je bila obravnava odložena. Zagovornik je malo prej končal zasliševanje priče AVal-terja Rousha, ki je pričal, da je slišal kričanje, ki je moglo prihajati iz kaznilniške celice, ali p.a iz sobe, kjer je bil Shoemaker zaslišan. V PALESTINI V Jaffi in Tel Aviv divjajo plemenski boji. — Do sedaj je bilo ubitih 15 zidov in štirje Arabci. JERUZALEM, 21. apr. Kot pravi Paleor časnikarska a-gentura, je bilo zadnje dni v bojih med Araboi in Židi v Jaffi in Tel Avivu ubitih 19 oseb. Židje imajo 15 mrtvili, Arabci 'pa 4. Ko so Arabci zopet pričeli napadati Žide, so pričeli židje odhajati iz Jaffe in so odšli v bližnje popolnoma židovsko mesto Tel Aviv, kjer begunci tabore na ulicah in v parkih. Židovska brzojavna agentu-ra naznanja, da se policiji ni posrečilo vzdržati rednega prometa med Jeruzalemom in Tel Avivorn. Parnika Kosciusko in Jeru-1 zalemme se nista smela vstaviti v Jaffi, temveč sta morala peljati dalje v Ilajfo. Ha-dassah bolnišnica je na prebi" valstvo objavila oklic za prostovoljno darovanje krvi, ker je bilo v izgredih ranjenih mnogo ljudi in potrebujejo kri. Paleor agentura poroča iz Jeruzalema: "Vključno pet danes ubitih Židov znaša število žrtev zadnjih nemirov 19 — 15 Židov in 4 Arabci. Ranjenih je bilo 63 Židov in 20 Arabcev. Nekateri so bili tako zelo ranjeni, da bodo umrli. NEMČIJA PROTESTIRA VELIKA LAKOTA NA KITAJSKEM Iz Secuana poročajo o kanibalizmu.— 3QP milijonov ljudi trpi lakoto v nekdaj rodovitni provinci. ČENGTU, Provinca Sečuan, Kitajska, 20. apr. — Prva poročila o kanibalizmu prihajajo iz raznih krajev province Sečuan, kjer je vsled velike suše nastala lakota. Izmed 70,000,000 prebivalstva strada okoli 30,000,000 ljudi. Več desattjsoč ljudi je že umrlo za lakoto, mnogo ljudi je po morilo svoje domače in se liajto usmrtilo. Prebivalstvo vživa pse, mačke in podgane, pa tudi travo, korenine in drevesno lubje. V mnogih slučajih pa so ljudje PRAGA, Čehoslovaška, 21. aprila. — Nemška vlada je pri čelioslovaški vladi vložila protest proti določbam pred kratkim sklenjene trgovske pogodbe med Cehoslovaško in Avstrijo, ker daje Avstriji prednost pred drugimi državami. Nemška 'vlada pravi, da je ta pogodba v nasprotju z nemško cehoslovaško trgovsko pogodbo. pojedli meso onih, ki so umrli za lakoto. V nekdaj rodovitni deželi si kmetje skušajo utešiti lakoto z ilovico, toda v največ slučajih pomeni to počasni samomor, kajti jlrej ali sloj umrje vsakdo, ki je jedel prst. Vse bolnišnice in sirotišnice so polne lačnih otrok. V kraje lakote je prišel general Čjang Kaj-šek, da bi nudil kako pdmoč, pa je najbrže brez vsake moči kot krajevne oblasti. Naročite se na "Glas Naroda" največji slovenski dnevnik v Združenih dr&avaK LAŠKO VOJAŠTVO JE ŠE VEDNO ODDALJENO 200 MILJ OD ADIS ABABE; ABESINCI ZMAGUJEJO "Naša ladja je z razvitimi jadri v pristanišču," — je izjavil Mussolini. — "Riir^sko mesto praznuje dvojni praznik: praznik dela in zmage." — Abesinci so uničili italijansko letališče in dva« najst letal. Badoglio poroča o zmagah. RIM, Italija, 2 1. aprila. — Danes je minilo 2698 let izza časa, ko je bil ustanovljen Rim. To priliko so izbrali fašisti, da so opozorili italijanski narod na zmago v Abesiniji ter na druga kulturna dejanja, za katera si lasti fašistična stranka kredit. Kakor prejšnja leta, so tudi letos zaceli ta dan z raznimi javnimi gradnjami poleg vsega tega se je pa letos začela tudi "olimpijada dela". Dasi je v Rimu precej deževalo, se je pojavil na raznih krajih -ministrski predsednik Mussolini v "korporalski" uniformi ter imel navdušene govore. Mussolinija so videli na strehi nekega starega poslopja, ki so ga začeli danes podirati in bodo na zemljišču zgradili moderno palačo. _ — Naša ladja je z razvitimi jadri v pristanišču, — je govoril Mussolini. — Srečno smo prestali vse težave in vse viharje. Bodočnost pripada nam in našemu delu. Rim praznuje danes dvojni praznik-, praznik zmage in dela. Ob priliki proslave ustanovitve Rima (so danes spustili v Trstu v morje dve novi križarki, ki imajo po osem tisoč ton. ADDIS ABABA, 21. aprila. — Italijanska armada, čije poveljniki so izjavljali, da bo najkasneje v treh dneh zasedla glavno mesto, je še vedno oddaljena dve sto milj od Addis Ababe. Na cesti, vodeči iz Dessye v glavno mesto, ni nobenega Italijana. Dopisnik angleške časniške agenture Exchange Telegraph poroča, da so Abesinci napadli severo-jzapadno od Dessye italijansko letališče, uničili devetnajst letal ter vse zaloge gazolina. Po mnenju nekaterih ne namerava maršal Ba-doglio iz Dessye udariti na glavno mesto, pač pa bo skušal po ovinkih doseči svoj cilj, da prekriža abesin§kemu cesarju obrambne načrte. Iz Solamede, nedaleč od Dessye, poročajo, da se ni tam pojavil še noben Italijan. Poročilo, da se bije vroča bitka severno od glavnega mesta, ni utemeljena. Vlada je v radijski in telefonski zvezi z najbolj oddaljenimi kraji ob cesti, vodeči od Dessye proti Addis Ababi, toda od vsepovsod poročajo, da ni o; sovražniku nobenega tsledu. Maršalu Badogliu se zdaj več tako ne mudi kot se mu je mudilo pred nekaj tedni, kajti Liga narodov ni odredila nobenih novih sankcij proti Italiji. RIM, Italija, 21. aprila. — Maršal Badoglio poroča, da južna italijanska armada zmaguje ter da je premestil svoj glavni stan v Dessye. — Zmaga generala Graziana severozapadno od Danane v provinci Ogaden je imela za Abesin-ce hude požsledice. Sovražnik je poražen ter se u* mika po karavanski cesti. Naši ljudje ga zasledu-« jejo. j — K italijanskem zmagam so največ pripomo-« gli laški aeroplani in pijonirji. Aeroplani so po* skrbeli, da sovražnik ni motil gradilcev cest. Štab generala Badoglia se nahaja v bivšem glav« nem stanu abesinskega cesarja. -_ mil.. ..iSua.t-LjJ^-i. jsJ "Glas Naroda" (▲ Corporation) Owned and Published by 8LOVEMC PUBLISHING COMPANY Frank Sakaer, President L- Benedik, Trcas. Plact. of bnaloees of the corporation and addresses of above officers: S1« West 18tb Street. Boroagfc of Manhattan. New York City, N. I. "GLAS NARODA" _•_(Voice of the People) Issned Every Day Except Sundays and Holidays Sa celo Ileto velja sa Ameriko In Kanado.....................$6.00 Za pol leta....................$3.00 Sa četrt leta ..................$1.50 Za New York za celo leto......$7.00 Za pol leta....................$3.50 Za inozemstvo za celo leto......$7.00 Za pol leta............,.......$3.50 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli DoSilJati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da te nam tudi prejSnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: CHelsea 3—3878 ZA POMOČ POUBDELCEM VOLITVE V FRANCIJI Prihodnjo nedeljo bodo v Franciji volili člane poslanske zbornice. Volilna kampanja je izredno ostra, ne samo v Parizu, pač pa tudi po drugih mestih in deželi. Izvoljenih bo 618 poslancev, dočim se volilnega boja u-deležuje 4807 kandidatov, torej nad tisoč več kakor leta 1932. Samo v departmentu Seine, kjer leži tudi Pariz, sta 1402 kandidatov. Število kandidatov odgovarja tudi številu programov, v katerih obljubljajo Franciji rešitev. Opazovalci soglašajo v mnenju, da so volilci zbegani in pri najboljši volji ne morejo ločiti krni h prerokov od pravih. V zvezi z volitvami se pojavljajo pereča vprašanja, na katera volici zastonj čakajo točnega odgovora. Ta vprašanja .so: — Ali bo vrednost franka zmanjšana, ali mu bo ohranjena sedanja vrednost? Ali more Liga narodov nuditi jamščino za trajen mir? Kakšno politiko bo zasledovala Francija napram Italiji, ker je Liga narodov jasno dokazala, da jo z ozirom na la- i sko-abesinski spor brez moči? Ali bo imela Francija kaj dobička od francoske - ruske zveze? To je par vprašanj, ki dokazujejo, da preprost Francoz ljubi mir in udobno žvljenje, ki mu ga pa nekateri i^olitiki ne puste živeti. Kandidati na ta važna vprašanja odgovarjajo po ovinkih ali pa sploh ne odgovarjajo. Kar se tiče franka, zahtevajo socijalisti nacijonaliza-cijo Francosko banko. Nadalje zahtevajo, naj bodo premoženjske razmere vsakega posameznega državljana točno preiskane in naj bodo vojni dobički vrnjeni narodu. Ista negotovost vlada glede zunanje - .političnih zadev. Radikalni elementi odločno nasprotujejo vsem. fašističnim stremljenjem. Nekatere stranke -so za ostrejši nastop proti Nemčiji, druge kažejo napram Italiji preveliko popustljivost. Med strankami in strančicami so organizacije, ki nimajo svojih lastnih kandidatov, pa žele pomnožiti svoje članstvo. Precej močna je takozvana Ljudska fronta, ki je odločna nasprotnica fašizma, toda v splošnem nima jasnega programa. Evropska javnost nestrpno pričakuje izida teh važnih volitev. Marsikateri francoski politik, ki je igral zadnja leta veliko vlogo, bo moral -zapustiti svoje mesto. In pojavilo se bo več novih mož, ki doslej še niso imeli prilike preiskusiti sve-jih zmožnosti. Ob izida nedeljskih volitev bo v veliki meri odvisna b<* doča politika Francije. DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V JUGOSLAVIJO f 8.75__________Din. 1M $ C.:*____________Din. 200 9 7J»___________Din. SO« 91 L.78______Din. 000 947.00 _ Din. 2000 V ITALIJO Za 9 9-25 .................. lir 100 9 18.20 ________________ Ur 200 9 44.00 ___________ Lir 500 • 9 87.50 ___________Ur 1000 9174*00 _______Lir 2000 9290JO _________________ Lir S000 XMB MB OBNB OBDAJ HJTBQ MENJAJO SO NAVEDEN K CBNB PODVRŽENE SPREMEMBI GOBI ALI DOLI Tftčjlh BMtkor kot isonj medeno, bodisi ▼ nil Utah doroUntano ie bolje povoj«. prejemnik dobi ▼ starem kraja izplaCIlo t dolarjih. MUNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO 9L— PUBLISHING CDMBABX Glci lUcsa*1* XOStK, N. L Mesto tak oz va nega Agricultural Administration Act (AAA), ki ga je Vrhovno Sodišče Združenih držav proglasilo protiustavnim, ji- Kongres vzakonil kot nadomestilo novi zakon, ki gre pod imenom Soil Conservation Act (zakon za o-hranjevanje prsti).' Ta novi zakon skuša doseči isto svrho kot prejšnji, namreč odpomoč farmerjem, ne da bi pa obdavčeval industrij, ki vporabljajo poljedelske produkte, in brez nekaterih pot<*z "poljedelske ga planiranja", t. j. vnaprej proračunjanja poljedelske produkcije in primernega omejevanja nekaterih pridelkov — ki jih je vseboval prejšnji zakon in ki so se izkazala kot nepraktična ali so vzbujala preveč nasprotstva. Eden izmed namenov novega zakona je preprečiti znatne prebitke neizvožljive pšenice, koruze in drugih žitnih pridel kov, ali skuša reševati ves pro-, bi (Hm prilagojenja poljedelske produkcije k potrebam razpo-ložlijvega domačega " in ino-zemkega tržišča bolj iz tališča koncrvacije prsti. Federalna vlada hoče prvič v zgodovini voditi borbo proti sistematičnemu uničevanju produktivno-nosti ameriških poljedelskih zemljišč. Petdeset miljonov akrov ameriške zemlje je bilo že razrušenih vsled erozije prs ti. Dodatno k tem »krom je bila najboljša vrhnja prst 100 miljonov akrov zemlje popolnoma ali dolom odplavi jena. Skrajni čas, da se temu razsula stori konec, kajti drugače preti katastrofa vsehnu ameriškemu poljedelstvu. Soil Conservation Act določa strošek od $500,000,000, katera vsota naj se izplača do januarja 1938 onim farmerjem, ki hočejo sodelovati, kot nagrado za njihovo prostovoljno prispevanje napram konscrvatciji poljedelske zemlje. Po dveh letih se federalna plačila bodo na pravljala le onim državam, ki bodo med tem vzakonile primerne postave in nvedle kon-servacijski plan, ki bo všeč poljedelskemu departmentu. Zakon daje poljedelskemu tajniku razsežno oblast, da vposta-vi predvojni odnosa j med farmo in mestom za one farlmarje, ki se ravnajo po določbah tega zakona. Zakon pa tudi gre ne primerno dalje kot razveljavljeni AAA, kar se tiče konser-vacije prsti, prilagojenja poljedelsko produkcije in vzpostav-Ijenja farmarje.va dohodka na višjo podlago. Tekom začasne dveletne dobe, za katero je bil zakon spre jet, se bodo plačila napravljala farmarjem za izboljšanje in konserviranje njihovih zemljišč s tem, da sadijo travo mesto tržnih pridelkov, in plačila bodo znašala od enega do desetih dolarjev za aker. Dočim po prejšnjem zakonu so farmarji dostikrat dobivali podporo enostavno za to, kar so pustili svoje alkre neobdelovane, se po novem zakonu zahteva, da farmar -stori nekaj pozitivnega za zboljšanje in konserviranje poljedelske zemlje. Za upravne svrhe je bilo vse ozetmlje Združenih držav porazdeljeno v petorico pokrajinskih divizij, in za vsako se določijo posebna pravila glede ravnanja za iz gradnjo prsti, kot na primer kake vrste trave naj s«' sadijo za preprečevanje erozije. Pro-Kram se 'bo upravljal potom državnih odborov, okrajnih društev in državnih poljedelskih šol. Te agencije bodo nudile farmarjem potrebne informacije, tako da morejo odgovarjati kvalifikacijam za plačila. Prav malo ljudi je, ki nasprotujejo ideji konservacije prsti na narodni podlagi, ali kontro liranje poljedelske produkcije potom omejevanja orne zemlje ostane še yedno jako sporen predmet. Oni, ki ugovarjajo poljedelski politiki sedanje vlade, jo dostikrat nazivajo "ekonomijo pomanjkanja". Planiranje poljedelske produkcije je po njihovem mnenju nemogoče brez dogovora z vsemi deželami, ki izvažajo žitne pridelke. Na drugi strani zagovorniki sedanjega poljedelskega programa poudarjajo, da ogromni prebitki žitnih letin pritiskajo na cene poljedelskih pridelkov in znižajo dohodek poljedelca. Na primer, popolna dobra letina pšenice bi producirala prebitek čez domačo potrebo od 175 miljonov bu šel j nov, od katerih moremo izvoziti le 50 miljonov. Treba skratka prilagoditi produkcijo k resničnem potrebam in obenem konservirati rodo vitnost zemlje za bodoče generacije. TEŽAVNO ŽIVLJENJE NA NOTRANJSKEM no prav zgodaj, saj kmetje že sadijo krompir. Samo tega se boje ljudje, da ne bi prišla slana in uničila vse. Čeprav je pomladi za kmeta vsega in tudi krme za živino, gre vendar z novimi upori v novo rast. Pri teiii pa skubno gloda, če mu bosta ostala naklonjena vreme in nebo. VOJAŠTVO STRAŽI CERKEV EL PAlNO, Tex., V.), aprila. — Ko je bila danes v starodavni katedrali v Juarez, Mehika, prva maša izza 25. oktobra leta 1934, sta zastražili cerkev Dopisi, Brooklyn, Ar. Y. Kakor jo bilo že porocano, priredi društvo Bratska Zveza svojo pomladno veselico v soboto dne 25. aprila «v Slovenskem Domu, 253 Irving Ave., Brooklyn, N. Y. Začetek zvečer Ob 8. uri. Ker mislim, da bo to zadnja veselica v dvorani, pričakujemo, da nas bodo naši prijatelji v velikem številu obiskali, da bomo vzeli slovo od dvorane in bomo »začeli obiskovati Revnega Hudiča. Pozdrav! Anton Staudohar. KAlKEK, 6. apr. — Z nastopom proti Italiji je tudi pri nas na Notranjskem zastalo življenje, tako da se današnji časi še zdaleka ne dajo primerjati s prejšnjimi, ko so ljudje zaslužili in živeli še kolikor toliko udobno. Po vojni in še pred leti, ko je šla lesna trgovina, je delavec na rampi zaslužil do 100 dinarjev na dan in še čez, če se je potrudil. Tudi vozniki, ki so vozili preje les iz Lioš-ke doline in prav od Prezida, so imeli zaslužek. Notranjski kmet pač nikdar ni živel prav dobro, toda še zmerom je bilo toliko, da je mogel izhajati. Da nos pa je tudi na Notran jskem i ' * - , . , dve sotniii vojaštva, med lesnim delavstvom m voz-1 0 niki zavladala brezposelnost in z vsakim dnem je slabše. Dela in zaslužka ni, čeprav bi vsi radi prijeli za 'kakršnokoli de lo, samo da bi bil kakšen denar za sol in kavo. Kar je večjih kmetij, so zadolžene čez mero, tako da so vasi, ki bi jih la'hko kupil količkaj premožnejši bogataš. Slabo je zlasti po hribih, kjer je le malokdo, pri katerem bi našel še kak d i nar. Ljudstvo se tolaži s tem, da bodo prišli boljši časi, ko se bodo orlprle meje in podobno. Pri nas se skoraj ne more govoriti o premožnejšem kmetu, ki bi lahko živel saimo od svojega posestva in od tega, kar pridela. Večinoma so bajtarji z nekaj njivami, tako da si morajo preživljati sebe in družino, posebno, kjer jih je več pri hiši. Tako odhajajo še zdaj, če prav bolj po redko, ljudje v Slavonijo na sezonsko delo v gozdove delat doge. Tudi z izseljevanjem ni več, kakor prejšnje čase. Se prod leti si je notranjski kmet in delavec rad privoščil kozarec vina. Danes so gostil-po vaseh prazne, vasi same LEPA PRILIKA ZA SLOVENSKEGA ROJAKA! Prodajalna zidana iz opeke se proda ob glavni ulici. Trgovina z mešanim blagom in mesnica; obleke za ženske in perilo za moške. Bara za mehke pijače in lahko se napravi Beer Garden. Zraven je hiša osem sob. Front je na ulico. Prostor je pripraven za mali reštav" rant ali za beer garden. Vse ri drugih društvih) na odru zajemajo iz življenja, oziroma pravo jed iz sklede, če zahteva vloga kosilo ali večerjo na mizi. In če se dejanje vrši v gostilni, ni na mizah pobarvana vo da, pač pa resnična pijača. Ljubavni prizori se običajno po igri nadaljujejo, brez gledalcev in brez prič, seveda. * Nemški diktator Adolf Hit-ler je praznoval te dni 47. obletnico svojega rojstva. V deželi so se vršile svečanosti. kakoršnih ni niti cesarska Nemčija poznala. V zvezi s tem bom nekaj povedal, kar bo mogoče to ali ono čitateljico zanimalo. Po fotografijah bi človek sodil, da ima Hitler črne lase, črne muštace in temno polt. Pa ima samo lase črne, muštace pa rdečkaste barve. Njegova polt je lnlečno-bela in rdečkasta. Njegov glas je liripav in pi~ skajoč. Ženske sovraži tako kot komuniste in socijaliste. * Edward Chandler v Davenport, Iowa, leži v bolnišnici z obvezano glavo. Ko se je nekega 'večera vračal po samotni poti proti domu, ga je neki moški oplazil z železno cevjo in ga podrl na tla. Sklonil se je k njemu, mu posvetil v obraz in se opravičil rekoč: — Ne smeš zameriti, nisem mislil tebe. Ne morem pomagati, če si mu tako podoben. * Prijatelj Peter Rode je v četrtkovem dopisu dobro pojasnil finančne razmere mesta, v katerem imam tudi jaz dvomljivo čast živeti, pa se nič ne razburjam. Če ima občina pravico napovedati bankrot, čemu bi jaz ne imel te pravice! * Ne le Amerika tudi Jugoslavija je dežela neverjetnih možnosti. V sta rok rajskih listih sem čital, da toži v Jugoslaviji neka nad trideset let stara ženska štirinajst let starega fanta zaradi očetovstva. Pravi, da jo je zapeljal in sedaj zahteva od njegovih sta~ rišev odškodnino za nezakonskega otroka.' Uboga in pomilovanja vredna reva. Štiriintrideset let je stara in >e je torej dvajset let ust rajno ustavljala nevarnostim življenja v splošnem in moškim posebej. Pa pride štirinajstletni korenjak, ji govori sladke besede, ji slika lepo bodočnost, ji napoje toliko sladostrastnih besed ter jo tako premani, da se mu uda. .Mi ni to nekaj strašnega? Skrajni čas bi bil, da bi bila v Jugoslaviji uveljavljena postava, ki bi prepovedovala štirinajstletnim otrokom zapeljevati nad trideset let stare ženske. In vsako tridesetletno žensko, ki pravi, da jo je štirinajstletnik zapeljal, naj bi strogo kaznovali. JUNAKI ARENE SO BIKI DR. P. W.; Že za ran a začno Papuanci delati. Žene in dekleta se vča «ili odpravijo na delo celo sred: nori, če se je treba n. pr.' od |H>lja.ti na kuko oddaljeno zent ljisč<>. Z gorečimi plamenica mi iz suhih palmovih listov tekajo sem in tja. Pripravljajo riba rak o in poljsko orodje in čolne. Vse to se dodaja kai tako, nihče se ne razburja ir tudi ne govori ne. f'olni odri nejo v nor, a ko se prikaže son cc, j»» že vse na delu. Ženske i* okraja ob jezeru Sertani so z«'Io marljive in nikoli jih ne vidi A brez posla. Mimo domačih del izdelujejo tudi mrože za ribji lov, lončene posode in po t robno domače orodje. Seveda ženske tudi kuhajo. Moški pa postavljajo hišo, delajo čolne, vesla, kaimnite sekire, lesene sklede in sploh vse tlru^o, karkoli je leseno ali kamnito. Predvsem pa moški lovijo ribe; skoraj samo mladi fantje pa hodijo na lov. Starci — in samo ti — na gladilo kamnite sekire, ker je tako glajenjo mirno de lo, ki ga starci lahko zmorejo. Stari ljudje pazijo tudi nf{ pse in prašiče, in če so matere zaposlene, pazijo tudi na otroke. Ko so leta 1893 prišli prvi Evropci na zahodni del Nove Gvineje so domačini že poznali železo, vendar se še dandanes ukvarjajo z orodjen iz kamna. Kakor nekoč, vidiš še zdaj, kako sodevajo starčki pred kočami in kramljajo in tolčejo po svojih kamnih. < o neprestano udarjajo s kamnom na kamen, dobijo polagoma kamen za sekiro, >ki ga potem še obrusijo in izgladijo. Kamnita sekira pomeni za to kraje denar. Z lepimi kamnitimi sekirami si morejo kupiti ženske in prašiče. Mimo sta rili biserov imajo te sekiro prav veliko vrednost, mogoče še večjo ko v nekdanjih časih. S kamnitimi sekirahni pa ne o-pravljajo dosti del, marveč pa- NA NOVI GVINEJI x> prehode hrustanča»ti del ned obema nosnicama. V odprtino vdene črno vrvico in pri-»eže nanj zelen, moder ali ru-nen biser v velikosti graha. Dečku odstranijo v kasnejših letih ta lišp, deklice pa ga ob-Irže, dokler se ne omožijo. — Sicer pa Papuanci ob jezeru >entani niso dosti nališpani. Crog vratu imajo vrste biserov di jedrc od sadežev; krog člon-iov in gležnjev kak obroček iz esa; v laseh imajo moški glav lik iz palmovih paličic, v uhljih thane, vendar so uhani bolj :nak časti poglavarjev. Pač pa majo dekleta lepe, težke in Iragoeeno uhane iz želvovine. \'i jo dobijo v zameno pri dm-rili plamenih. Kadar so pri poglavarju kaki shodi, tedaj se morajo«noški -e posebej okrasiti in so zlasti oo prsih in hrbtu pokriti s pijanimi plašči iz listja. Vsak dan si otroci zaitikajo za obročke krog lakti listje krotonove-ga grmičja. Tako okrašeni in jen, ne za'beljen in tudi ne začinjen. Za dodatek so le kake majhne, opražene ribice. Najdragocenejše živilo jo on-di — sol. Sol je ko zlato, čeprav bi jo lahko pridobivali iz morske vode. A dasi je želja in hrepenenje po soli tako veliko, vendar nihče ne misli, da bi je mogli dobiti iz morske vode. Za prgišče soli si mogel še prod nekaj leti dobiti vsega, karkoli si hotel. Po ure dolgo so me vozarili otroci s čolnom po jezeru, ali mi prenašali težke tovore, če so vedeli, da bodo dobili za plačilo nekaj soli. Od jutra do noči so me ti paglavc-ki kar oblegali, a tudi odrasli so bili vmes, in me venomer prosili sli. <4SeM (sol) in kar iiaprej "So!" To je prvo in zadnje, karkoli slišim in če jih kaj vprašam, je za odgovor več ni "so!" Vedno sem nosil s seboj škatlo soli. ki sem z njo vso plačeval ko z denarjem. Sol ližejo ko drugje sladkor. S soljo sem ?i pridobil vso ot- nališpani begajo okoli ko pravi!roke. Še so spominjam majhne-pravcati škrateljčki. Veliko si dajo opravka z las Tudi moški imajo dolge, mi. močne, goste laso. Kakor časih Turek ni bil pravi Turek, če ni imel dolgo brade, tako tudi Papuanci ni pravi moški, če nima prav po predpisih urejenih las. Karjcnomer si uravnavajo frizure; včasih so se pri tem gledali v naravno zrcalo — v vodo; zdaj imajo že vsi evropska zrrala. Malokateremu Kvropcu bi bi la talka frizura všeč, ko vse kar teče od olja in so lasje poni aza ni z rdečo kredo in visijo v zlepljenih štrenah na čelo. A za Papuanee je to pač — lepota. Dvakrat na dan, zjutraj in zvečer jedo Papuanci na Novi Gvineji. Gospodinja pripravlja jedila v istem dolu koče, kjer tudi vsi spijo, delajo in kjer jo 4 ud i ognjišče. Kuhajo pa ga fantička, ki ga je mati poslala k meni po malo soli. Dal sem mu jo za dve pesti in ves vesel je stekel k materi. A dotlej mi je sledil ko kužek. Svoj živ dan nisem ne prej ne slej doživel tak iskrene vdanosti. Zarana zjutraj, ko je bilo še temno, se je že priplazil k moji koči, kjer jo čepel in potrpežljivo zdel, kdaj bom prišel von in mi bo pomagal veslati. Tudi drugi pridružili, a tako urno in lepo veslati ko on. Junaki arene so toreri, o katerih ljudje mislijo, da žive v blagostanju, da imajo sijajne dohodke in da gredo od uspeha do uspeha ne samo v areno, temveč tufli izven nje. Toda slava torerov ima tudi svojo senčno stran, kakor vse na svetu. Ni vsak torero junak arene. Med njimi so tudi strahopetci in nerodneži. Drugi %o pet so poguniui in spretni, pa ne znajo bikov ubijati. Zabo-sti bika pravočasno in v pravi poziciji jo umetnost, ki ni dana vsakemu toreru. Pravi junaki arene so pa biki, Če že ne vedno, pa vsaj ve činoma. Bik nima samo enega sovražnika, temveč mnogo in ve da napa dajo istočasno, a njeprovo orožje je samo pogum. Biki so najmanj tako pogiimni, kakor to rori, toda to jim nič no pomaga. V areni zmaga tisti, ki je bolj prometen, inteligenten, spreten in izkušen. Ubogi bik pa seveda ni izkušen. Bikoborba ali corrida, kakor ji pravijo Spanci, sine trajati največ 15 minut. < 'o se toreru no posreči v tem času zabosti bika, se borba prekine. Bika od vedo iz arene in nikoli več se ne vrne v njo. Izkušeni bik je namreč zelo nevaren. Prodno bi omagal in so udal, bi nabodel na ostre roge več slavnih torerov. No podlegel bi nobenemu izmed trikov, ki se jih je učil torero dolga leta. Bik izgubi bitko v 15 minutah, ker nima časa, da bi spoznal zvijače svojih nasprotnikov. Pogu ma mu ne manjka in zato lahko trdilmo, da jo on pravi junak arene. Za hik<»borbo dober bik mora biti star najmanj štiri leta in največ pot. Taki biki se Mehike niso posebno dobri, večinoma so slabotni in boječi. Zanimivo je, da so tudi najboljši toreri doma iz krajev, od koder prihajajo najboljši biki. L. 1779 je usmrtil bik v areni to rera Pedra Romera. Star je bil 59 let in v areni je ubil 5600 bikov. Še zdaj so v Španiji to reri, ki usmrte na leto 100 bikov. BIVŠI ZDRAVNIK ABESIN. CESARJA BEOGRAD, 3. apr. — V Beograd je prispel bolgarski zdravnik in novinar dr. Jordan Ši-rokov, ki je bil pml leti v abe-sinski vojski polkovnik, nekaj časa pa tudi cesarjev zdravnik. Kot gost Jugoslovansko-bolgar ske lige priredi v Beogradu in nekaterih drugih mestih predavanje o Abesiniji. Rojaki v Kanadi! Seznanite se s Slovensko-Ame-rikanskim Koledar jem. Ze 42 let izhaja. — Gotovo je vreden 50 centov. ZA PRIZNANJE OČETOVSTVA JE TOŽEN 14-LETNI DEČEK ZAGREB, 3. apr. — Sodišče v Stomi se bavi z nenavadno tožbo. Neko 32-letno dekle toži 14 lotnejra dečka, da jo j< ■ . *,». » ., ii-r c\ un mi, mu ju j<" zijo le na to, da so lepo ugla- veomoma samo moemk .z moke ,ja, ln (Ia • (|(V otmk ki jene in lepe oglike. Pač sekajo sagojevo palme. Najprej zavro ^ rir.akuj(, T(>žba zahteVa, 7. njimi majhna drevesa in gr- vel,k lonec vode in vkuhajo ru- na] <4 ljivw„ očetovstvo ___! w ! _ vr» o rv !r o cfr« n I ■ «•/1 .Im t«f/» o ii n*/i ' * * mieja. < e je treba kak nov kos pra gozda in goščavja spremeniti v rodovitno zemljo, tedaj je vsa vas na nogah. Otroci splezajo na drevesa, lomijo veje in ob-delavajo vejice s kamnitimi "ibavtcami". — Že čez nekaj dni jo goščavjo golo, vso drevje in grmič je obsekano in ko so veje in debla posuše jih zažgo. Kmalu zatem pridejo ženske in začno saditi krompir, banane in sladkorni trs. Seveda stojijo še obžgani štori in štrolji dreves, a ti jih ne motijo. 0qz nekaj mesecev jih zažgo in polje je očiščeno. Ker zemljo prav nič no pognoje, se kmalu izčrpa in dajo ji šest do 'sodem let počitka; po tej dobi je spet rodovitna. — Obrežje jezera Sentani, kjer so bili nekoč nasadi, je zdaj pusto in poraslo s suho travo (alanga lang). Le nižja ležeča moč vir nata zemljišča so jako plodna in ondi raste "sago" neke vrste palma; iz stržena delajo moko, ki je poglavitna hrana tukajšnjih Papuancev. Seveda so Papuanci, kolikor n'rso pokristjanjeni, najrajši goli. Vendar se tudi poganske ženfike sramujejo svoje golote vpričo tujcev in se koj poskri-jejo v kočo ali pml listje, ee vi dijo, da jih tujec gleda. — Papuanci se lišpajo s tetoviranjem. V roke, noge in život si z razbeljenimi paličicami už-go kako znamenje. Dečkom užgo vrh nosu obliko srca, deklicam pa na oba lica nekaj črt. Čim more dojenček saan sedeti, mu su& s špicasto palici monkasto ali rdečkasto sagojevo moko, ki jo nekoliko premešajo z leseno kuhalnico in gosti, lepljivi močnik je skuhan. Se vrelega začno jesti. Gospodar je sam zase, mati in majhni otroci pa zase. Poseben lonec močnitka pa pošiljejo sinovom v obredno hišo, kjer se odrasli dečki posvečajo paipuanskim poganskim obredom. Neverjetno je. koliko toga močnika spravi Papuanec v želodec. A močnik ni niti osol- prizna in se s tožiteljico poroči. Zadeva je posebno zanimiva zaradi tega, ker jo toženec pač najmlajši nezakonski oče v vsej državi. Tedaj; ko jo bil baje tožiteljico zapeljal, je bil star šole 13 let in pol. Domnevni mladi zapeljivec nima staršev in lo njegov varuh neki sodnik. Razpravo so odgodili, da preiščejo še neke drugo okoliščino, ki naj bi odgovorile na vprašanje, kdo jo bil zapeljan; on ali ona. fantki so se mu imenujejo novillos in z njimi se nobeden ni znal j,oro novilloros, mladi toreri. Dober bik tehta 25 do 30 arrob po 25 funtov, torej okrog 320 kg. Močan jo tako, da lahko vrže v zrak picadora s konjem vred. (Sproten je dovolj, da na 1 kratko razdaljo prehiti tudi[ konja. Bik, ki vidi dobro na obe očesi in ki ni boječ — glede tega ga preizkusijo, ko je star dve leti — je nevarnejši od vsake zveri. Bili so že primeri, da so biki v areni niso bali levov in tigrov in da so usmrtili celo slona. Bik Wizard je ranil lota 1K44 v Cadizu sedem torerov in ubil sedem konj, prodno so ga u--mrtili. Leta 1906 je pr<*skoč>l bik V i bora ograjo arene in ra nil torera. Usmrtili ga niso, ker mu matador ni znal zadati zadnje rane. Lota 1884 jo preskočil bik Oficial ograjo, ranil tri torero in tri stražnike, |to-tem so ga pa morali ustreliti, sicer bi bil še bolj divjal. Najboljši biki prihajajo iz Andaluzije in Castilie. Biki iz; NAJVEČJI SUHI DOK V ANGLIJI V angleškem pristanišču Southampton je največji suhi dok za čiščenje in popravljanje garnikov. Širok je 135, dolg pa 1200 čevljev, ter je. zgrajen iz betona. Knjigarna 216 West 18th Street "Glas Naroda" New York, N. Y. IGRE ANTIGONE, Sofokiej. OO strani .............. AZAZEL, t rilo vez. ........................... broširana .80 BENEŠKI TRGOVEC. Igmkaz v 5. dejanj.... .60 Klasične ipre najslavnejšega dramatika, kar jih pozna svetovna literatura. Dela je prevedel v krasno slovenščino naš najbolj ; Si pesnile Oton Župančič. C VRAN DE RERGERAC. Heroična komedija ▼ petih dejanjih. Trdo vezano ..............L7t ČRNE MASKE Spisal I^eonid Andrejev. 32 str. Cena .... .33 Globoka ruska drama je podana v jako lepem slovenskem prevodu. EDA, drama v 4. dejanjih .................... .69 GOSPA Z MORJA, 5. dejanj ................ .75 KAMELA SKOZI UHO ŠIVANKE. Veselo igra v 3. dejanjih. V igri nastopa 11 oseb...... .45 KREUTZERJEVA SONATA Spisal L. N. Tolstoj. 136 strani. Cena.....60 S čudovitim mojstrstvom priklene Tolstoj v tem romanu bralca nase. Mukoma doživljamo prizor za prizorom, grozovitost za gro-zovitostjo do strašnega konca. LJUBOSUMNOST Spisal L,. Novak. 45 strani. Cer- ........ .30 Dejanje te veseloigre je napeto in polno pristnega humorja. Scenerija je skromna, število oseb nizko (6>. Našim malim odrom, ki žele uspelega večera, knjižico to;>lo prii»o-čamo. LOKALNA ŽELEZNICA, 3. dejanj ........... LJUDSKI ODER: 5. zv. Fo 12 letih, 4. dejanji ........... .60 MAGDA. Spisal Alozij Remec. 80 strani. Cena...45 Žaloigra ubogega dekleta v dvanajstih prizorih. "To je britka, globoka zgodba ženske, ki trpi. pada in odpušča in umira po krivdi moža." MARTA. SEMENJ V RICHMONDU, 4. dej. .. .30 MOGOČNI PRSTAN. Milčinski, 52 strani ____ .35 NAMIŠLJENI BOLNIK, Moliere, 80 str........50 OB VOJSKI. Igrokaz v štirih slikah .......... .30 OPOROKA LUKOVŠKEGA GRAJŠČAKA 47 strani. Cena .......................... .30 Ta veseloigra znanega češkega pisatelja Vrh-lickega je namenjena predvsem manjšim o-drom. PETRČKOVE POSLEDNJE SANJE Spisal Pavel Golja. 84 strani. Cena.......40 Božična igra v štirih slikah, primerna za večje odre. POTOPLJENI ZVON Spisal Gerhart Hauptmann. 124 su ^na...50 Dramatska bajka v i>etih dejanjih. PEPELUH, narodna pravljica, C. dejanj .Z str. .35 REVIZOR, 5. dejnnj. trdo vezana .............75 R. U. R. Drama v 3. dejanjih s predigro, (ČapekVezano ........................^ ROKA V ROKO ............................ -30 MACBETH, Shakespeare. Trdo vczano.151 str. Cena: mehko vezano.....70 Vez......w OTHELO. Shakespeare. Mehko vezano ------ ™ SEN KRESNE NOČI. Shakespeare. Mehko ^ vezano. Cena ---------------------------------------------- * SKOPUH. Moliere, 5. dejanj, 112 str......... -»0 SPODOBNI LJUDJE ("ŽIVETI") Spisal F. Lipovec. 40 strani. Cena ...... To je ena izmed petih enodejank. čijib de-' nje se vrši pred svetovno vojno. Namen k ga je imel pisatelj, nam odkriva na čela knjige z besedami: — Ni stri'.i, temveč zdravilo, kar ti dajem. TESTAMENT Spisal Ivan Kozman. 105 strani. Cena---- Ljudska drama v štirih dejanjih. Vprizori-tev je omogočena povsod, tudi na takih o-drih, ki ne zmorejo za svoje predstave prevelikih stroškov. TONČKOVE SANJE NA MIKLAVŽEV VEČER Mladinska igra s petjem v 3. dejanjih.....C0 ZAPRAVLJIVEC, Moliere, 3. dejanja, 107 str. -50 ZGODOVINSKE ANEKDOTE. Cena .......... -30 ZA KRIŽ IN SVOBODO. Igrokaz v o. dejanjih .35 ZBIRKA LJUDSKIH IGER. 3.snopič. Mlin pod ženijo. Sv. Neža. Sanje .60 13. snopič. Vestalk*, Smrt Marije Device, — Mar j in otrok ........................ -30 14. snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica,— Materin blagoslov ............t..... -30 15. snopič. Turki pred Dunajem, Fabjola in Neža ................................ -SO 20. snopič. Sv. Just, Ljubezen Marijinega trnka ............................... ^0 PESMI in POEZUE AKROPOLIS IN PIRAMIDE ................ -M BALADE IN ROMANCE, trda vez............ L25 brofiirana L— KRAGULJČKI (Utva) ...................... BOB ZA MLADI ZOB, trda ves.............. .4« MOJE OBZORJE, (Oangl) ...................IS NARCIS (Gruden). broS. .................... .30 NARODNA PESMARICA. Cena .............. .50 POLETNO KLASJE. Cena .................... .50 PRIMORSKE PESMI, (Gruden), vez. ........ .35 SLUTNE (Albrecht), bro5.................... .30 POHORSKE POTI (Glaser). broSrano........ -30 STO UGANK (6ton Zupančič) ............... JBC VIJOLICA. Pesmi za mladost ................ jM ZVONČKL Zbirka pesnij sa slovensko mladino. Trdo vezano ............................ Ji ZLATOROG, pravljic«, trda ves. ............ M ŽIVLJENJE Spiml Janko Samec. 100 stranL Cena...... AS PESMI Z NOTAMI MEŠANI IN MONK I ZBOR Ameriška slovenska lira. il Kari Adamič ............................. ^ PLAN INKE Pesmi za xipran, alt. tenor in na*, umasbii J. 1 ji ha mar.........................Cena 1.2® MOŠKI ZBOR Gorski odmevi. (Laharnar) i zvezek ..........45 Trije moški zbori. (Pavčič» Izilala GlasUna Matica ...................40 DVOGLAS NO Naši himni ..............................-• • • MLADINI Osem mladinskih i>esmi ol> 100 letnici rojstva Fr. stika s klavirjem ali liarnionijem. 1'glasil Emil Adamič ................'.'ena 1.— MEŠANI ZBORI Trije mešani zbori. Izdala Glasbena Matica .. .15 RAZNE PESMI S SPREM LJE VAN JEM: Domovini. (Foester) Iz«la!a Glasbena Matica .. .40 Gorske cvetlice. (Laharnar) Četvero in petero raznih glasov.......... .45 V -pepelnifni noti. (Sattner) Kanlanta za soli, zbor in orkester. Izdala Glasbena Matica ........................ »75 Dve pesmi. (Prelovec). Za moški zbor in bariton solo .....................................................-20 NOTE ZA GOSLI Uspavanka, zložil J os. Vedral............Cena 1.— MALE PESMARICE Št. 1. Srbske narodne himne .................15 Št. la. Što čutiš, Srbine tužni.................15 Št. 11. Zvečer ...............................15 Št. 13. Pod ok uira ...........................15 Slavček, zbirka š«dskih pesmi. (Meor. 15 iiesmic. (Pregel)..L— MEŠANI IN MOŠKI ZBORI. (Alj?«' — zvezek. Psalni 11^; Ti veselo i»oj; Na dan; Iiivna noč ...............................49 0. zvezek. Oi>ouiin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gos|»oa pogleda m na tebe in si pravim: Ta ponosni krasni mož je tvoj oče, ne smeš mu delati sramote. In nato gre zopet nekaj časa dobro. Samo, če si z menoj zadovoljen." Spočetka je vladalo čudovito lepo razmerje med očetom in hčerjo. Henrik Mantel je znal pri svoji hčeri pregnati vsak strah. Proti njemu je bila zaupno odkrita in mu ni ničesar prikrivala, kar jo je navdajalo. Sam pa je bil proti njej tudi vedno tak. da ga j<* razumela v vseli zadevali. (>ba sta bila pač navdahnjena ene poštene volje, da premostita dolgoletno ločitev in da med seboj odstranita vse, kar bi ju moglo mit u je vati. Postala sta skoro neločljiva. Henrik Mantel je hotel vse nadomestiti, kar je svoji hčeri v dolgih letih ostal dolžan. Eva je bila vsa srečna, da ga je rešila srčne zapuščenosti, kakor jo je tudi on izvlekel iz zapuščenosti. Tako je bilo njuno skupno življenje prava sreča za oba. y kratkem sta spoznala, da sta oba istega -značaja. Eva se je sedaj naučila življenja razvajene, bogate mlade dame, toda to je premenilo samo njeno zunanje bitje, v svoji notranjosti je ostala ponižna in skromna, kot je bila vedno. Nastopala je samo s ponosno gotovostjo, kei>je vedela, da hoče njen oče tako imeti. Henrik Mantel pa si je tudi nadel nalogo, da svojo hčer še dalje izobrazi. V svoje veliko veselje se je prepričal, da je bila zelo razumna. Da njeno znanje še bolj razširi, obišče ž njo Louvre, Versailles, in vse prosvetne zavode, kjer je mogla povečati svoje znanje. Obiskala sta tudi več koncer tov in oče se ji mora čuditi, kako globoko je poznala glazbo. Dogovorila sta se, da bosta pozneje, ko se enkrat kje vstano-vita, skupaj igrala. In že na daljnem potovanju sta imela mnogo priložnosti, da sta igrala na gosli. Kadar je igral oče, je Eva spoštljivo poslušala in se je od njega skušala kaj naučiti. Kadar pa je igrala hči, jo je z velikim zanimanjem poslušal oče, jo je opozarjal na napake, toda ji ni prikrival, da ga. je njeno igranje ganilo. "S tvojim igranjem pokažeš mnogo, Eva. Vsakdo mora, takoj opaziti, da si s celo svojo dušo pri igranju. Četudi ti' Še manjka tehnične izohraaW, toda'to, kar duševno položiš v J igranje, si bo vedno pridobilo srca/' ji pravi nekega dne. Njegovega priznanja je bila zelo vesela. Nekega dne jo vpraša, oko bi so čutila srečno, ko bi jo kdaj na koncertih cenili kot umetnico, Tedaj p« se ozre vanj s plahim pogledom. "Vedno bom imela napake, oče. Pred teboj morem igrati in v svoje igranje vliti celo svojo dušo, če pa stojim pred tujimi ljudmi, tedaj se mi zapre srce in mi je mučno, če so v pre te v mene tuje oči, kadar igram." Oče ji p rikima. "To razumem in sedaj že tudi vein, da svoje umetnosti ne kažeš rada pred javnostjo. K sreči ti tega .tudi ni treba. Tudi jaz: sem moral take ovire premagati, toda za moža je to lažje. Pozneje sem si pomagal s tem, da sem se popolnoma zaprl proti poslušalcem, da mi je bilo, kot da sem sam. Toda igral sem za svojo ženo, svojih oči nisem obrnil od nje. In tedaj sem bil veselo rešen vseh ovir in s tem sem prišel do svojega velikega uspeha." "O, oče, ko sem te prvič slišala igrati v Curiliu v hotelu, tedaj si mi segel v dušo prav do dna." "Da, Eva, tedaj sem igral za tebe, samo za tebe. Vedel sem, da te moram pridobiti samo z godbo. In hvala Bogu, se mi je to tudi posrečilo." V takib razgovorih stji si medsebojno odkrivala svoje srce in sta se vedno bolj zbliževala. V tem času je v Evinem srcu obledela bolečina po Ludviku Oldenu. Oddaljil se ji je kot kak ljub pokojnik. Skupno življenje z očetom je bilo tako zelo izpolnjeno, da pogosto ni prišla do tega, da bi mnogo mislila na Oldena. Poleg tega pa je.prišlo nad njo tudi ni no go novega. Na obisk v Parizu je s ledilo potovanje v Italijo. Oče ji je odkril vse umetniške zaklade te dežele. Dalje časa sta bila v Genovi, Florenci, Rimu in Neapolju, sta obiskala Sicilijo, nato pa sta se odbijala proti severu v Beneteke, ki so Evo zelo zanimale. Nato sta obiskala jezera severne Italije in sta se nato preko Milana vrnila v Genovo. Od tu sta odšla na francosko Riviero, kamor sta prišla ravno ob času cvetličnih slavnosti in Eva je pr išla v družbni vrtinec, kajti v Niči je imel njen oče mnogo poznancev, katerim se ni mogel odtegniti. Eva pa se je tudi morala naučiti občevati v najvišji družbi in ob strani svojega zastavnega očrta je zbujala veliko pozornost. KJma-lu so jo obdajali oboževalci, ki so tekmovali med seboj kdo bi si mogel dobiti njeno večjo naklonjenost. Toda nikdo ni mogel napraviti na njo globokega utiša. In ravno v tem času je opazi njen oče, da Eva ne more pozabiti enega moža, kateremu je dala svoje mlado srce tako naglo. To je opazil na mnogih znakih, ne da bi sama slutila, da se mu je zopet in zopet izdala. Nikdar nista govorila o Oldenu, toda spomin nanj je živel pri Evi vedno. Ni ga hotela in ga ni mogla pozabiti, četudi je mogla misliti, da je že davno poročen z drugo. In po vsem veselem družabnclm veselju se loti Eve hrepenenje po .tihem, prijaznem domu. Lepo si je naslikala, kako bi se z očetom kje nastanila in ž njim živela v miru. Življenje velike dame ji ni ugajalo in nekega dne odkrito pove očetu, kot mu je bila navajena vedno vse povedati, kaj občuti v svojem srcu. Oče je popolnoma zadovoljen. Svoji hčeri je samo hotel dovoliti vžiti vse, kar more osrečiti mlado dekle. Na tihem je že sam napravil svoj sklep in je bil le rese}, da si je ftvn zaželela rmirrto življenje. *' ■ B-*- « ______ (Dalje prihodnjič.) POSLEDICA VIHARJA i | L SI OVENIC PIBLISIIIXG COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th St., New York Pišite nuni za «t*ue vozilih listov. reservaeijo kaliiu in Izjasnila za potovanje [ I Pogled na trgovski del mesta Gainesville v državi Georgiji, ki je jKirušil tornado. Tornado je divjal samo tri minute ter povzročil okromno škodo. OTROK V ROKAH POBEGLEGA BLAZNEŽA SHIPi NEWS Na parnikih, ki so debelo tiskani, t* vrše v domovino izleti pod vodstvom izkušenega spremljevalca. Iz blaznice Den Dolder na fomra Holandskem je pobegnil nevaren blaznež, katerega so šele pred kratkim pripeljali v blaz- i nje vedno bolj naraščalo; jo-1 kal je otrok, krohotal se je blaz-| nož. Naenkrat pa je vse pone-po policijo, ki je v nekaj halo. 'minutah prihitela. Medtem pa Ljudje zunaj so mislili, da je je iz blaznice že tudi prišla no-, blaznež otroka najbrž zadavil, vica, da je od tam pobegnil ne- Vodja policijske straže je spre- Za- luco, ker je neozdravljivo bo j varen blaznež. Ta pa se je, ka- j videl, da ne sme več čakati. Z lan. Pobegnil je skozi zamre-^or hitro je zbudil župnika,; to je velel stražnikom naj str ženo okno na stranišču na vrt naglo potuhnil in skril. Polici-ter odtod preplezal visoki zid ja je bila prepričana, da se blaznež klati blizu župnišča. in ušel v gozd. Njegov beg so sicer takoj opazili in ga začeli zasledovati. Ker pa je bilo že temno, so morali zasledovanje prekiniti do drugega dne. Pobegli blaznež je bil oblečen v samo srajco. Na svojem begu se je ponoči oglasil v vasi l>il-thoven ter vaščanom povzročil noč polno groze in strahu. Mod potjo je nekje našel železen drog ter ga nosil s seboj. Ko jr prišel v vas. je začel trkati na vrata župnišča, kjer pa je župnik že spal. Župnik so je zbudil in misleč, da >o vlomilci, kateri so noč poprej pri njem v resnici vlomili, je naglo tele e jajo. Prevrtan od več krogel e je blaznež zgrudil na tla. Po-icisti so vdrli v izbo, kjer so Medtem pa je blaznež hitel I pa našli otroka docela nepoško-skrivaj drugod po vasi in po-1 dovanega. vsod začel razbijati na vrata j ----- ter pobijati ši|M' na oknih. Ko je to opravil, je izginil. Le pri enem kmetu je počakal pred vrati, da so mu odprli. T\o je stopil kmet na prag in ga vpra šal. kaj želi. je blaznež odgovoril: 44Jaz sem prerok Ilija, ki hoče nocoj pri tebi nekaj ur USPESNO SREDSTVO PROTI REVMATIZMU 'ZA. aprila: Bremen v Bremen lie de France v Havre 25. aprila: Con te "di Savola v Genoa 2. maja: Champlain v U«*re En ropa v Bremen Vulcania v Trst 6. maja: Washington v Havre 8. maja : Beren Karla v ('be r hour z 9. maja: Bremen v Bremen Paris v Havre Rex v Genua 12. maja : Norinandic v Havre 10. maja: K u ropa v Bremen ^0. maja: Manhattan v Havre 21. maja: Afjiiitania v Cherbourg 23. maja: Champlain ▼ Havre Conte dl Savola v Genoa IG. maja: Normandle v Havre ^8. maja : Bercngaria v Cherbourg 12). maja: Kex v Genoa Breme., v Bremen 3. junija: Washington v Havre 5. junija : Queen Mary v Cherbourg I lu ropu v Bremen 6. j lin i j ji : Paris v Havrn Sati.rnia t Tr^ ' 11. junjja: I le de France v H.! tre Aipiltanln v Cherbourg 13. Junija : Bremen v Bremen Conie di Savola ▼ Genoa te. junija : Normandie v Havre 17. junija: Bercngaria v Cherbourg Manhattan v Havre 20. junija: Kuropa v Bremen Vu'eania v Trst Champlain v Havre 24. junija : Queen Mary v Cherbourg 27. junija : I .a fayette t Havre Rex v Genoa Aipiitania ▼ Cherbourg 30. junija: Normandle v navr- 1. Julija: Washington v Havre 2. julija: BereDgaria v CberDourg 3. julija: lie de France t Havre Conte di Savoia f Genoa 8. julija: Queen Mary v Cherbourg U. julija: Saturnia v Trst Champlain v Havre 14. julija: Normandie v Havre 15. julija : Manhattan v Havre 16. julija: A(|uitania v Cherbourg Bremen v Bremen 18. Julija: Rex v Genoa 23. julija: En ropa v Bremen lie de France v navre Berengaria v Cherbourg Z EMLJEVIDI STENSKI ZEMLJEVIDI Na močnem papirju s platnenimi pregibi ......... ...7.5U POKRAJNI ROČNI ZEMLJEVIDI: Jugoslavija-------30 Dravska Banovina........... 30 CANADA .................40 ZDRUŽENIH DRŽAV VELIKI .................40 MALI ....................15 NOVA EVROPA ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV: Alabama, Arkansas. Arizona, Colorado. Kansas. Kentucky, Tennessee, Oklahoma. Indiana, * Montana, Missippi, Washington, Wyoming ............ .26 Illinois, Pennsylvania. Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York, Virginia .............40 Naročilom Je priložiti denar, bodisi v gotovini. Money Order ali poštne znamke po 1 ali S renta, če pošljete gotovino, rekomandi-rajte pismo. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 W. 18 Street New York, H. Y. Rimski kctminči državni zavod poroča, da mu je skoraj u-spati. (V me takoj ne nslisiš. spelo izslediti skrivnost čudež-ti- pošljem v vice!*' Kinet j«- na-1 noga lorila proti vsem vrstam irlo zaloputnil vrata in nesporni j revmatizma. ki ira ji* uporabljal blaznež je str.i^no preklinjaj<>č i neki Alberto Rinaldi in je ž o15.\( t FtJTU VAX J E 1)1 J LJUBLJANE Ali potujte s priljubljenimi ekspresnimi parni k i: C O LUMBV S HANSA ~ DEUTSCHLAND HAMBURG ~ NEW YORK I z borne železniške zveze od Cherbourpa, Bremena ali Hamburga. 2a p0j3Sr, |a vprašajte lokalnega agenta ali HAMBURG - AMERICAN LINE NORTH GERMAN LLOYD 57 BROADWAY. NEW YORK VA2NO ZA NAROČNIKE I'nleg tiasliiva J,» razvidno ilo '-«1;:J in;?.te plačano naročnino. Prva številka iwui'iii mestr, ilrii^a »lan iti tretja i« leto. I»a nam prihra-liiti' liepotn'bne^a »lela in stroškov. Vas prosimo, »i>nikt! v \ nšem kraju ali i>a kateremu izme«l za>topikov. kojili imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskali tu'li ilru^e naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. ŽIVALI ŽIVIJO PO URAH. Prav zn prav jo čudno, da je večina živali navezanih na določene ure. Kr!»snice n. pr. se svetijo le ponoči, čeprav jih imatmo zmeraj v- temi, vendar opazimo, da so v nočnih urah njih svetlobne pičice dosti svet-Ko po stražniki hoteli vdreti ,lojše ko v dnevnih. Isto opazi- na izho, so ugotovili, da se je begunec dobro zabarikadir af. mo pri ponočnih metuljih. Ti metulji morejo svoje oči spre- Pred vrata je postavil težko i min jati na srledanje podnevi in skrinjo, sam pa se je postavi? za gledanje ponoči. Ko so znanstveniki ujeli ponočne me tnlje in spravili v t^maii prostor. so opazili, da so bile ponoči oči naravnane za ponočno ob vrata z železnim drogom. Stražniki so mu klicali, naj se uda. Nastal je seveda velik šunder. Zato so jo otrok, ki je dotlej spal, zbudil in začel pre- irlodanjo. podnevi za dnevno — t rešljivo jokati. Sole sedaj je | čeprav so bili metulji zmeraj v blaznež zapazil otroka v ziboli. j temi. Prav tako se vedejo po- SRlonil se je eez zibelko in ga začel gledati. Strašne «minute vodne rože, ki vztezajo svoje lovke in jih krčijo, kakor se so minevale, vmes pa je kriča menjavajo dnevni in nočni časi. CALIFC HCXIA : San Fraueiseo. Jarob Lausfain COLORAIMI: Pueblo, Peter Culi^, A. Saflič Walsenburg, M. J. Baynk IXIHAXA: IudiauaiMilis, Fr. Zupančič. ILLIXOIS: Chk-aso, J. Bevčič, J. Lnkanieh Cicero. J. Fabian (Cbteago, Cicero in lllinuis> Joliet, Mary Bambb-b La .Salle, J. Sj^olidi Mascoutab. Frank An>ni!*tiQ Xortb Clikugo, Joe Zelene KANSAS: Giranl. Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND: Kitzmiller. Fr. Vodopivec S t ever, J. feme (Za Pennsylvania, W. Va. in Maryland) MICHIGAN: I»etrolt, Frank Stular MINNESOTA: Chisboim. Frank Gouže Ely. Jos. J. Peshel Eveleth. Louis Gonže Vlrgina. Frank Hrvatieh MONTANA: Roundup. M. M. Panian Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha. P. BrodecJck NEW YORK: (lowanriii, Karl Stmisha Little Fans, Frank Masle Cleveland. Anton Bobek, Chas. Karl-linger, Jaeob Ilesnik, John Slapnik JHIO: Girard, Anton Xatfode Lorain, f^ouis Balant, John Kun