Lelo XV
V.b.b.
Dunaj, dne 23. januarja 1935
Šl. 4.
KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom: »KOROŠKI SLOVENEC1*.
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Politično in gospodarsko društvo, Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
List za politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 15 grošev.
Stane četrtletno : 1 S 50 g ; celoletno : 6 S — g Za Jugoslavijo
četrtletno: Din. 25.— ; celoletno: Din. 100.—
Posaarje — Koroška.
Številke posaarskega glasovanja so objavljene: 474.119 glasov za združitev z Nemčijo, 46.530 glasov za samostojno Poštarje in 2124 glasov za Francijo. Devet desetin vsega posaarskega prebivalstva se je izjavilo za takojšnjo vrnitev v naročje domovine. Pričakovati je, da bo Svet zveze narodov korake za priključitev glasovalnega ozemlja k Nemčiji pospešil in — za nov korak je Evropa bližnje miru.
Ob tem za Nemčijo in ostale države pomembnem dogodku je razumljivo, da v časopisju srečavamo spomine na ostala, po svetovni vojni izvršena glasovanja. Vsa so nedvomno v svojem jedru izraz najvišjega spoštovanja poedinčeve volje in želje in dobra označba dobe, ki je znala sicer šteti, a le slabo tehtati. Nam v deželi se bojda zdi, da je med koroškim glasovanjem pred petnajstletjem in 13. januarjem 1935 celo dolgo stoletje, tako velika vsaj je razlika med gledanjem dobe politične demokracije in sedanje več ali manj avtoritarne dobe na tovrstna mednarodna vprašanja.
Najbolj preseneti med številkami posaarskega rezultata neznatna peščica glasov za Francijo. Ta številkica pač nazorno dokazuje korektnost francoskega postopanja, ja, petnajstletno nezainteresiranost francoskega naroda na obdržavanju Po-saarja. Velika je razlika med Nemci in Francozi, kajti zadnji niso zidali na lepe besede svojega Clemenceauja, ko jim je nekoč govoril o 150.000 Francozih v Posaarju. V drugo preseneti ugled, ki ga uživa v Posaarju katoliška Cerkev. Izid glasovanja so nedvomno odločili posaarski katoliški škofje s svojo jasno izjavo o dolžnosti ljudstva do domovine in naroda. Pretežno katoliško posaarsko prebivalstvo je v polni meri upoštevalo navodilo svojih škofov. Za svojo odločno zmago v Posaarju se ima Nemčija zahvaliti katoličanom, ki svoje načelne zvestobe do naravnih narodnih dobrin niso zavrgli niti kljub očiti protikatoliški smeri narodnega socializma in so za svojo zvestobo samo tirjali zvestobo režima do sebe. Dobili so s kanclerjevo obljubo, da bodo uživali v rajhu iste verske pravice, kot jih uživajo sedaj. Sedaj je torej narodni socializem njihov dolžnik. Tretje presenečenje okoli glasovanja je nemotena njegova izvedba, ki gre v veliki meri na račun prisotnih mednarodnih čet, inozemskih predsednikov glasovalnih komisij in strogega nadzorstva Zveze narodov.
Izid je jasen in brez najmanjšega dvoma. Z Nemčijo vred se ga veseli ves kulturni evropski svet, ki gleda v povrnitvi Posaarja v rajh odmaknjen zopet nov kamen spotike in ovire na potu k mirnejšem sožitju evropskih narodov. Nemčija ima spet svoje ljudstvo in svojo zemljo, Franciji je prištedena velika skrb rešitve nelahkega manjšinskega vprašanja, Zveza narodov pa se je osvobodila velike odgovornosti nadzorstva nad skoroda milijonom ljudstva. Ob teh pogledih se tudi mi odkritosrčno veselimo poteka in izida glasovanja predzadnje nedelje.
Vzporejanje letošnjega posaarskega plebiscita s koroškim pred petnajstletjem je zanimivo in poučno. Tam gledamo strogo zaveden in odločno katoliški narod, ki se zaveda svojih pravic in dolžnosti, pri nas pa sta danes in pred petnajst-letjem dve petini ljudstva odtujeni narodu in cerkvi, odtujeni po večdesetletnem smotrnem raznarodovanju. Razlika med nami in Posaarci je najprej ta, da naša zgodovina ne pozna šolstva z maternim jezikom in narodnim duhom sem od ustanovitve prve šole v deželi do danes, posaar-ska mladina pa pohaja že sto let samo v nemške šole. Posaarci so veliki med dvema urejenima in starima državama in so imeli 15 let časa za pripravo in premislek k tako usodnemu koraku. Ko-
roško glasovanje se je vršilo komaj dve leti po razsulu stare monarhije in je narod stal, pred vo-litvijo mecKj^maJ rojeno Jugoslavuo ,,/n-- k— vsaj zanj in tedanjS—Nefhce staro Avstrijo. 'V pčigled tedanjim tisočerim drugim skrbèfn je kratkovidno pripisovati neuspeh Jugoslavije preprosti propagandi koroških poverjenikov Jugoslavije, kvečjemu nekemu pretiranemu optimizmu. Enako kratkovidno je beležiti končni glasovanjski izid na konto dobro preračunane nemške propagande. Poleg mednarodne komisije s sedežem v Celovcu in „87“ antantnih častnikov, ki so prisostvovali glasovanju v občinah kot nevtralni člani, je o bodoči politični pripadnosti glasovalo ljudstvo glasovalnega ozemlja in se nedvomno tudi na'avstrij-
ske obljube z večino 6746 glasov izreklo za Avstrijo.
Glasovanja so v politični zgodovini narodov le redki dogodki in samo izjema od sicer običajnega političnega reda. Glasovanje predzadnje nedelje je vrnilo Posaarce Nemčiji in jim s tem zagotovilo neoviran narodni obstoj in razvoj. Nas koroške Slovence je glasovanje pred petnajstimi leti dodelilo Avstriji kot narodno manjšino in naša država ima lepo priložnost, da v ravnanju z narodno manjšino na Koroškem dokaže svojo narodnostno pravičnost. Mi državnih meja tudi v bodoče ne bomo rušili, pravične in zato notranje solidne in utrjene Avstrije pa se bomo odkrito veselili.
Nemčija ima ključ do miru.
Minulo leto se je končalo v Nemčiji šele s 13. januarjem. Čim bližje je prihajal posaarski dan, tem večja je bila bojazen v slehernem Nemcu, tem večje pa tudi veselje, ko je ta dan tako srečno zaključil politično vsebino dvanajstih mesecev. Evropa je spoštovala nemško narodno zavest. Kako naprej: so glasovi, ki napovedujejo iztrez-nenje Nemčije in njen povratek k politiki evropske vzajemnosti. Drugi svarijo pred pretiranimi upi in dostavljajo, da bi Hitler ne smel biti Hitler, če bi hotel seči po oalmovi vejici in odrešiti svet težke more političnega .-.asilja.
Nemčija v očeh treznega opazovalca-Nemca:
Napetost med hitlerjanskimi četami in nemško vojsko ponehuje. Velikemu voditeljskemu zborovanju v Berlinu je prisostvovalo poleg drugih voditeljev še 500 visokih častnikov nemške vojske in mornarice. Nemčija ima danes poleg Hitlerja tudi že svojega gospodarskega diktatorja Schach-ta, ki oprt na nemško častništvo zaključuje dobo gospodarskih eksperimentov in nakazuje novo smer nemške gospodarske politike, ki nima več nobene vezi s socializmom in radikalizmom. Vse j to se vrši seve tudi pod silo gospodarske stiske: zunanja trgovina je v zastoju: Nemčiji primanjkuje deviz in industrijskih surovin, cene v državi naraščajo, gospodarstvo ječi pod neštetimi stro-j gimi ukrepi. Baje pa pada število brezposelnih in j naraščajo hranilne vloge.
Kulturna stremljenja tretjega raj-h a. Še vedno je dovolj hitlerjanskih glasnikov, ki
naglašujejo, da svet premalo ceni nemškega duha in zatira nemško kulturo in nemško pleme. Še vedno jih je v Nemčui dovolj, katerim je velika narodna nesreča, da je toliko večjih in manjših drobcev nemškega naroda po mejah in zemljepisni legi ločenih od države materinskega naroda. Ti se še niso naučili razločevati kulture in narodnosti od politike in nasilja. Ni čuda, saj tega ni znala ludi ne cesarska Nemčija. Mnogi še vedno naglašajo, da je ostra nacionalna zavest predpogoj političnih uspehov, in zato pripovedujejo .narodu o nemški krvi, nemški zemlji, nemškem plemenu in nemškem bogu. Poznavalci najnovejšega razvoja v Nemčijo sedaj trdijo, da se voditelji Nemčije polahno odmikajo od teh pretirancev in da je posebno posaarsko glasovanje iztreznjenje Nemčije močno pospešilo.
Nesrečna je dosedanja zunanja politika Nemčije. Zrahljane so vezi z zadnjimi prijateljicami — Italijo, Rusijo in Anglijo — le še Poljska gradi na nemško prijateljstvo. Z nasiljem proti mali Avstriji je Nemčija zaigrala velik del simpatij v svetu, ki jih je prej uživala.
Menda zadnjič je Nemčiji ponujena roka v spravo in sporazum. Velesile jo vabijo v družino evropskih narodov. Razveseljujoče poglede v bodočnost sta odprla Evropi po glasovanju Hitler in francoski predsednik Elandin, ko sta oba naglasila željo po miru in redu. A ne Francija, Nemčija ima danes v rokah ključ do miru v Evropi. Ali je to upanje Evrope pretirano ali upravičeno, pokaže bodoči razvoj.
Panevropa — slednji cilj. V veliki meri je sedanjemu notranjemu in zunanjemu presnavljanju evropskih držav povod velika gospodarska kriza, v kateri se države že leta sem nahajajo, Evropa je razbita v število večjih in manjših državic, ki zapirajo medsebojne meje in se obdajajo z visokimi carinskimi zidovi. Medtem pa so ameriške države povezane v enotno ameriško zvezo, velika Britanija zbira in združuje svoje dominijone in kolonije v vedno močnejšo gospodarsko celoto, sovjetska Rusija se organizme kot velikanska gospodarska sila, Japonska sega po gospodarski nadvladi nad vso Azijo. Tako ni čuda, če tudi v Evropi pri-; dobiva misel zbližanja držav vedno več prijateljev ! med vodilnimi državniki. Dosedanje državne skupine — velika in mala antanta, balkanske države, italijanski blok so pod vplivom rimskega sporazuma med Lavalom in Mussolinijem na poti do zbližanja. Naši Avstriji pa predpisujejo njeni voditelji nalogo posredništva med bloki in državami in želijo zato zanjo polno neodvisnost na zunaj in solidnost na znotraj. S pravičnostjo in nepristra-nostjo more Avstrija postati nositeljica lepe misli ! zveze vseli evropskih držav ali Panevrope.
Poljska hoče biti velesila. Poljska se je naveličala besedičenja in prerekanja z Nemčijo in Francijo ter je začela z obširno zasnovano ofenzivo gospodarskega značaja. Njeni pogledi gredo proti severozahodu, proti Baltiku, kjer išče prijateljskih stikov s tamošnjimi državami ter odriva nevarne-| ga tekmeca — Rusijo. Novo trgovinsko področje si nadalje ustvarja v Aziji, kjer je v vseh večjih | mestih ustanovila častne konzulate, ki naj zastopajo njene trgovinske interese. Pripravlja še J „letečo“ razstavo svojih izvoznih izdelkov, ki jih bo razstavila na Kitajskem, Japonskem in v Mandžuriji. Poljski izvoz v Afriko pa se je v enem letu zvišal za 50 odstotkov.
Ataturk — voditelj Turkov — pripravlja pred-njoazijski blok. Ataturk, to je novo ime za Kemal pašo, je imel nedavno, ko je bila pozornost Evrope obrnjena na pogajanja v Rim, važno posvetovanje z ministri Perzije in Iraka. Gre mu za ustanovitev zveze muslimanskih držav. Turki se dvigajo kot voditelji mladega muslimanskega in arabskega gibanja. Pokrovitelj gibanja pa je — sovjetska Rusija.
Estonija posnema Avstrijo. Državni prezident Estonske, države ob Belem morju, je napovedal preureditev države. Estonska dobi novo ustavo na poklicno-stanovski podlagi. Sklicana bo ustavna skupščina, kateri bodo pripadali zastopniki stanovskih zbornic, upravnih edinic, narodnih manjšin, cerkve, vojske, sodišč in voljeni narodni zastopniki. Stranke in stari parlament bodo odpravljeni.
K izgraditvi stanovske Avstrije je govoril minulo soboto na zborovanju strokovne zveze v Celovcu socialni minister Neustadter-Stiirmer in med drugim povedal sledeče: Živimo v prehodni dobi, iz starega državnega in gospodarskega reda ali boljše: nereda gremo v novi red stanovske države. Nova država bo izgrajena v treh stopnjah: najprej smo združili delavstvo v enotno in skupno strokovno zvezo, v kateri so danes u-članjeni delavci petih poklicnih stanov. Sem ne pripadajo kmetijski delavci, ki so v solidnih od-nošajih do kmetijskih gospodarjev. Sedaj organi-zujemo delodajalce in v te svrhe ustanavljamo organizacije kot obrtno zvezo, zvezo trgovcev in prometnih podjetnikov in zvezo finančnih podjetnikov. Ko bo izvedeno to delo, sledi daljši odmor. da se upostavi med skupinama delodajalcev in delojemalcev potrebno, po strankah zaigrano zaupanje, nakar hočemo delodajalce in delojemalce po stanovih združiti in upostaviti pravo stanovsko državo. — O priliki blagoslavljanja spominske plošče pokojnemu kanclerju v poslopju celovške delavske zbornice je pom. škof blagoslovil tudi križe, namenjene za posvetovalne dvorane in imel vsebinsko bogat govor o potrebi dejavnega krščanstva v vsem narodu.
Posaarci učijo!
Kar odkrito priznajmo: Tolike odločnosti in razboritosti med katoliškimi Nemci v Posaarju se nismo nadejali. Tako velika je njihova ljubezen do skupne nemške narodne družine, da so se je S oklenili, četudi jo vidijo ponižano in v njenem ponosu užaljeno pa nasilju hitlerjanstva. Kot otroci matere so se je oklenili, da jo spet dvignejo in ji vrnejo izgubljeno čast. Koncem minulega julija je manifestirala v veličastnem številu 70.000 kato- ! liška posaarska mladina za svoja verska in narodna načela ter izjavila, da se zanje ne boji nobenih žrtev, marveč jim bo ob žrtvah dosledna in zvesta. Čujte, kake besede je naslovil na to mladino predsednik še vedno nad milijon članov močne katoliške mladine v rajhu:
„Mi mislimo katoliško. Nemški narod mora postati božji narod, nemška država božja država!
Za to se boste združili z nami, da se boste z nami skupno borili za ta krščanski cilj. Vemo, da boste s tem sprejeli nase mnogo novih bolečin. Toda te nas ne strašijo in tudi vas ne bodo. Mi
j	PODLISTEK	j
Ksaver Meško:
Na Poljani.
(13. nadaljevanje.)
„... Prijel je za oralo in ni gledal več nazaj. Naprej je bil obrnjen njegov pogled, skrben, čuvajoč vso njivo. Srce njegovo je hrepenelo v večnost, v višave, za se in za vas... I ako je preživel ves dolgi dan življenja na njivi, skrben orač, neumoren sejalec. Pripekalo je pač solnce z neznosno vročino dostikrat, čestokrat je divjala morda burja — ko so se dvigali zoper njega pokvarjeni in izgubljeni in so mu grenili delo in trud dneva ... A vi vsi, ki ste zbrani tukaj, ste mu sledili brezdvomno s svojo vdanostjo, s svojo ljubeznijo trud in delo dolgega dneva."
A glej, kričalo je v srcih malone vseh: ..Nismo!"
Povsem nad glave, sklanjajoče se globoko nad klopi, je povesila žalost blagoslavljajoče roke. V potokih je lil njen blagoslov v srca, skesana, a obžalujoča prepozno.
....Prepričan sem, sejal je najboljše seme.
kleno zrno čiste besede božje, ljubezni in usmiljenja, a tudi gneva in groženj polne. In srca vas vseh so bila razorana njiva, čakajoča semena hrepeneče, hvaležno ga sprejemajoča v se. In iz klenega zrna je rasla sveža pšenica in je dona-šala stoteren in tisočeren sad ...“
..Ni bil vreden truda, naš sad. slab in snetljiv."
zaupamo v moč mladine, da bo to borbo prestala I s pomočjo tistega, ki v svoji večni ljubezni in modrosti vodi zgodovino narodov. Vi veste, kaj vas vse čaka, mladi bratje in sestre ob Saari. A ravno zato tudi vidite, da je s srečno krvjo zapisana vaša dolžnost, da še nam pridružite, da rešimo naš nemški narod. Mi mislimo na bodočnost in v luči krščanske vere so naše oči obrnjene v daljne daljave naše zgodovine, ker vemo, da bo enkrat zmagalo dobro in čednostno, če bo mladina tako hotela. Mi vas ne vabimo k udobnemu, mehkužnemu življenju, ampak k žrtvam vas kličemo. Katoliška mladina iz Posaarja, vi se žrtev ne boste ustrašili, ko gre za tako zvišen cilj, da v skupni borbi in s skupnimi žrtvami ohranimo krščanski značaj naše domovine."
Beseda čiste katoliške duše! In danes slavi zmagoslavje v Posaarju ta ljubezen do n ar oda in domovine, ki si želi le dela in žrtev, ne pa udobnosti in m e h k u ž j a.
Koliko se imamo od vrlega naroda ob nemški i Saari učiti mi! Taka odločnost in delaželjnost nam je potrebna, posebno pa naši mladini. Potem bi se iz spanja vzbudila sleherna slovenska vas in zaživela novo, lepše življenje ob vzvišenih idealih Boga in naroda. Tudi mi ne bi smeli iskati udobnosti, le dela iz vere, da je narod božja stvar. Ne bi nas smele strašiti sence okoli nas, saj bi verovali v sonce, ki sije v naših srcih in naših dušah.
Uk je posaarsko glasovanje za vse one, ki no- j čejo videti globoke vezi med verskim in narodnim j prepričanjem in ki nočejo verovati v sile, ki jih j ustvarja v narodu zvestoba do Boga. Prava narodnost je kos notranjega življenja in se zato bogati ob značajno s ti, ljubezni in čistosti. Taka narodna zavest šele je zmožna žrtev, premagovanja in borbe. Domotožje posaarskih Nemcev ni bilo sentimentalno in ne megleno, bilo je kot krik v temni noči, da hoče narod sonca in si ga bo znalo priboriti.
Končno postavi predzadnja — posaarska — nedelja v čudno luč vse one, ki nočejo o narodu in narodni zvestobi ničesar slišati vsaj ne pri nas koroških Slovencih. Narodno zvestobo posaarskih Nemcev občuduje celi svet in se z njo Nemci u-pravičeno smejo ponašati pred vsemi ljudstvi. Pri | nas na Koroškem pa živijo še vedno ljudje, ki jim je beseda o zvestobi do slovenskega naroda zločin nad deželo in državo. Kako naj sedaj ti ljudje govorijo o lepem zadržanju Posaarcev, da jim ne bo laž na jeziku?!
Posaarci učijo: Nas o zvestobi in požrtvovalnosti za narod, ozkosrčneže o tajnih, globokih vezeh verskega in narodnega prepričanja, omahljiv- J ce in nasprotnike pa o lepoti narodne zvčstobe. j Vsaj mi se hočemo učiti od njih.
Od oltarja do vrat je bila napolnjena cerkev z blagoslovom temne žene, stoječe sredi množice, dotikajoče se s težkimi in ležečimi rokami glav in src vseh.
..Zato pa molimo zdaj za dušni mir in za pokoj rajnega, da mu skažemo s tem hvaležnost."
V istem hipu je privzdignila roke mračna žalost, kakor da jih namerava skleniti k molitvi tudi ona. In v istem hipu so se oddahnila stotera srca; zlajšalo se je breme, ker je se izlil del velike, ležeče dolžnosti v molitev, glasečo se med plačem od oltarja do vrat.
***
Komaj je zatisnil župnik trudne oči, potrebne dolgega pokoja, je že začela duša narodova plesti ob njegovi osebi, v njegov spomin legendarni | venec.
Pričel je Florijan, pismouk. Zvali so ga pismouka, ker je imel doma sv. pismo, staro, strgano že in vse umazano od zunaj in ob robih listov. Prinesel ga je iz tujine, poleg spominov in izkušenj pač največji dar tujine. Ponudil mu je nekoč sosed kravo za nje. Čudno ga je pogledal sel, zavzeto in zaničljivo obenem. Skomizgnil je z ramami in je menil užaljen, da ga ne da za vse. Vedel najprvi novice iz sveta, že na poti s pošte je bral časnike: in ker je spredel v domišljiji čestokrat cele povesti, da ni vedel nihče, kje se končuje resnica, in kje se začenja izmišljena zgodba: in ker je govoril kakor knjiga, da so odpirali ljudje oči za čudeni in so poslušali strme.
Florijan je pričel. Prišel je njegov čas: v srcu
j DOMAČE NOVICE ffl
Ali smo res „mevže“?
Gospod urednik! Potožil vam bom o veliki naši rani, ki tako močno pači lice našega narodnega obraza. Kar iz primerov bom govoril, vi pa jih natisnite v našem glasilu:
Pride nedavno v neko gostilno, .kjer je bila zbrana družba domačinov, navaden popotni agent. Bolj mestno je bil oblečen in nemško je govoril, pa je ob njegovem prihodu mahoma utihnila prej tako živahno se pomenkujoča domača družba. Črez hrbte so se ozirali za tujcem, ob njegovi navzočnosti je postalo ozračje vedno bolj mučno, dokler se ne ojunači eden domačinov in nagovori tujca — nemško. Črez par minut so domačini nadaljevali svoj pogovor v neki spakedrani nemščini. Namesto da bi bil vstal korenina, udaril ob mizo in se prav po gorjansko pridušil, da bi ne bilo več treba biti strah — zajcev.
Na nedavnem zborovanju v nekem našem kraju je poleg domačega govornika govoril še Nemec, trezen mož. Samo nemški je znal, pa je tolmačil svoje misli v svojem jeziku. Ljudje so mu kimali in pritrjevali in imel je utis, da so ga razumeli. Slučajno se je po zborovanju zapletel v daljši pogovor z enim udeležencev in na žalost je moral dognati, da je dobri mož mnoge njegovih mislih napak in mnoge sploh ne razumel. Pa je dejal trezni nemški mož pozneje znancu-Slovencu: „Več samozavesti bi bil pričakoval od tega sicer tako dobrega slovenskega ljudstva. Le vesel bi bil in bolj siguren si uspeha, če bi bil navzoči predsednik zborovanja raztolmačil moje besede v domači govorici. Predsednik pa se je sam „po-flisal", da je govoril nekam čudno nemščino."
Še tretji slučaj. Pa priplava pred tedni v pristno podjunsko hišo nemški list. Gospodar ga najprej gleda postrani, ga obrača, slednjič pa se vse-de k mizi in skuša razbrati njegove novice. Nekaj je razumel, mnogo je moral preiti in izpustiti, od prebrane vsebine mu je ostala neka bleda slika, ki bi ji tudi pri najboljši volji ne mogel dati izraza. Pa glej spaka, ko ga poseli njegov sosed in se začudi ,imenitnemu" čtivu, mu vrli gospodar odvrne z važnimi besedami: „Štu beri, da boš še ti kej vedov od svetovne politike." Pametni sosed je seveda tovrstno svetovno politiko vedel bolje oceniti.
Od teh doživetih slučajih sem si mislil: ali smo res že take suženjske duše, da izgubljamo sleherni ponos in sebe ter druge varamo z nečim, kar ni res in bi nam bilo samo v sramoto? Ali so naši značaji res že tako hlapčevski, da smo celo že v zasmeh tujcu? — Človeku se včasih naravnost toži, da niso naši ljudje manj dobri, pa bolj podobni onim gorjanskim koreninam, iz katerih besede, hoje in obleke odseva preprosta, a ponosna slovenska duša. Več ponosnih, stasitih gorjancev in manj „mevž“ bi nam bilo treba in svet bi se kmalu zasukal po nas.	kt.
se je spočel nemir kakor vsakikrat ob velikih dogodkih, ko je šla usoda s težkimi koraki mimo njega: v mislih so vstajali spomini, obledeli že in zabrisani. Oživljali so se dogodki, odbegli že davno; spet so se oglasile besede, pozabljene v hrupu dneva, počivajoče v grobu srca do danes. Kakor veže dekle zlato nitko z nitko, je spletala domišljija neumorno malenkost z malenkostjo in je spletla velik venec, krasan in pisan. Ker kos pesnika je tičalo v Florijanu od nekdaj. Še je ležal župnik na odru, in že je razvila domišljija selova peruti in je poskusila prve polete.
Prišel je kropit znanec, starec, dober in zgovoren. Ko je odhajal, je šel Florijan za njim, ga je spremljal pred župnišče, do cerkve, še kos pota po cesti.
„Škoda gospoda! Bili so vrl mož."
„Blag mož, resnično."
„ln kako priprost, brez vsega napuha... Govoriva nekoč o Skrivnem razodenju Janeza evangelista. Govoriva... hipoma utihne župnik, pomisli, se nasmehlja in pravi: Florijan, prijatelj, ti poznaš sv. pismo natančneje nego jaz."
Začuden je pogledal poslušalec.. Hipoma je zrasel pismouk pred njim visoko, s spoštovanjem je strmel vanj, odkril bi se mu malone.
Florijanu je laskalo to občudovanje; ponos je zadrhtel v srcu, a oči so se trudile, da kažejo mir in ravnodušnost.
„Tak je bil! Tako priprost, Jako ponižen gospod... Daj Bog mir in pokoj blagi njegovi duši."
(Dalje sledi.)
Kje je mali drobiž? Znano je, da je narodna banka koncem leta vzela iz prometa v juliju minulega leta izdane novce v vrednosti 50 g. Sedaj poročajo od tam, da jih je ostalo kljub odtegnitvi iz prometa nad milijon med ljudmi. Kdor jih še poseduje, jih bo moral menjati naravnost v narodni banki ali pri kaki državni blagajni. Začetkom februarja bo izdan prvi del novih novcev za 50 g. Še bolj je čudno, kje so mali bakreni novci po grošu in dveh. Narodna banka jih veno- j mer izdaja, tako je koncem decembra dala v pro- j met skoroda cel milijon „barovcev“ po 2 groša. | Novcev po grošu je bilo skupno danih v promet 143 milijonov. Prvi in drugi pa so postali čudno redki in so trgovci pri menjavanju često v zadregi. 3 milijone je izdala banka srebrnikov po 5 šil. s sliko celjske Marije. Izgleda, da jih je večina v rokah zbirateljev.
Bistrica na Žili. (Radio in smučarji.) Tudi mi smo postali vrlo moderni in povrhu športniki. S pomočjo naših gospodarjev, ki kažejo za razvoj tujskega prometa obilo zanimanja, smo lani dobili krasno smučarsko progo. Letošnjo zimo smo jo še izpopolnili, da jo danes prištevajo med najlepše v deželi. Vodi od vrha našega Ojsternika, ^035 m, ki ima na svoji glavi že italijanski mejnik, tik do naše vasi in je dolga celih 14 km. U-stanovili smo tudi posebno smučarsko društvo, hi nosi ime „Untergailtaler Skiverein“. Za krstne botre so mu bili predsednik koroških smučarskih društev g. Bildstein iz Vrbe, finančni kontrolor Webhofer in župnik Maierhofer. To zimo smo prišli tudi v — radio. To se pravi, da oddaja celovška postaja dnevno temperaturo in snežne lege po zračnih valovih vesoljnemu svetu. In ko pripoveduje o Ojsterniku, smo to — mi. Posebno vneti smučarju so naši zahomški fantje, ši — Hej!
Kotmara vas. (Razno.) Nezgoda se je pripetila. Na Silvestrov večer se je vračal skozi Plešivec domov v Črezdol zasebnik Tomaž Miiller. V gošči m temi je zašel ter strmoglavil črez 60 m visoko skalo ter se ubil. Dobili so ga drugo jutro. — Letna bilanca ljudskega ..gospodarjenja" ze bolj žalostna: 18 zibeli, pa 15 krst. Poročilo se je skupno lani sedem parov, med njimi trije društveni odborniki „Gorjancev“: Waldhauser Martin je poročil Reziko VVurdnikovo, Nemec Franc. pd. Joplicar. Roziko Hirzahovo, Nemec Janez, pd. Žmuk, pa Lunico Podežnikovo. Bilo srečno! - -Zadnja naša društvena prireditev je bila strogo zastrašena, ker se je oblast bala nemirov. Pa je dojal nek naš možakar službujočemu inšpektorju: Laleč smo že, ko zamorejo nastopati igralci, sinovi starodavnih kmetiških družin v kotmirški občini, samo še zastraženi. In je resnica! Na večstoletno družinsko zgodovino gledajo igralci in dlani naših ..Gorjancev" in lani jim je kulturni svet podelil častne diplome za večstoletno bivanje družin na isti kmetiji. Danes pa mora sinove takih družin stražiti orožništvo pred nemirneži.
Galicija. (To in ono.) Pregled lanskega ljudskega gibanja kaže bolj žalostno sliko naše župnije. Irneli smo lani 21 pogrebov, od teh dveh tujev, hi komaj 7 rojstev. Torej smo številčno nazadovali za celih 12 oseb. Najstarejša so bili med lanskimi rajniki Glenčeva mati z 86 leti, sploh pa je bilo minulo leto usodno za naše matere, ker je bela žena pokosila poleg Glenčeve matere še šest drugih mater, med njimi dve mladi materi. -— Pričakujemo. da nam letošnje leto prinese izboljšanja |'a gospodarskem in kulturnem polju. Želeli bi si boljših cen kmetijskim pridelkom, boljše letine za z'.to kot lani, želeli bi si znižanja davkov in jav-"ih dajatev. No in kaj bi si še želeli: da bi ne bil bouk v naših ljudskih šolah docela nemški, ker je tak pouk naših otrok bolj podoben navadni dre-KUn kot .pa vz£°ii- Hočemo, da so naši otroci do-lr° priučijo obeh deželnih, jezikov v pisavi in go-voru. lorej ob koncu leta vam poročamo, katere °d teh želj so se uresničile.
Blače na Žili. Dne 10. januarja je tukaj umrl Posestnik Jože Abuja. Po dolgi mučni bolezni je burno zaspal v Gospodu. Zapušča ženo s petimi buhmi otroci. V sorodstvu je bil z imenitnimi starešinami slovenske Žile, tako s Pridčevimi \ Bla-oah, v Merminovimi na Bistrici in Sebacherje-verm v Dulah. Znani nekdanji celovški odvetnik L .Abuja je bil istotako iz blaške družine. Rajni •le bil zaveden Slovenec. Naj počiva v miru!
Mohliče. (Sveža gomila.) Veliko je bilo joka pri 'Jas dne 1. januarja, ko smo pokopavali mlado ^eno, mater in gospodinjo Tončko Kajžer, roj.
"tej, komaj 34 let staro. Mučenica je to zaslu-^ a, ker je bila vedno vzorna v svojem položaju.
si smo jo spoštovali in cenili radi njenih zmož-"osti in načitanosti. posebno pa še, ker se ni izne-'erila svojemu narodu. Pa proti jetiki ni bilo več
sredstva. Preko trinajst let je bila poročena in je v teku tega časa izpolnila svojo dolžnost na-pram narodu. Ogromno število žalujočih je poslušalo žalostinke moškega pevskega zbora pod vodstvom g. Povodna na domu in ob grobu in tolažilne besede domačega dušnega pastirja. Ohranili jo bomo v trajnem spominu, zaostali bodo našli tolažbo v molitvi, njej pa naj sveti večna luč!
Najstarejša Jugoslovanka je umrla. Minuli teden so v slavonski Županiji pokopali 103 letno Kato Pucaničevo, ki je bila menda najstarejša Jugoslovanka. Štirikrat je bila poročena in štirikrat postala vdova. Vse življenje ni poznala nobene bolezni razun nahoda. Ljudem je nasvetovala za dolgo življenje samo vsestransko zmernost. Zanimivo je, da se ji je v zadnjih letih vid izboljšal in da je lahko brala do smrti. Sovražila je moderne stroje in posebno letala.
Drobiž. Celovški magistrat razglaša, da morajo vsi, ki prinašajo v mesto meso, taisto najprej oddati v svrhe preiskave v uradu mestnega živino-zdravnika v klavnici. Izvzeto je meso, ki ga osebe prinašajo v mesto zase. — 3. februarja pride v Celovec kancler dr. Schuschnigg in bo govoril na zborovanju voditeljev Sturmscharen. — Pazite pri nakupu žarnic! Tuji agenti hodijo po deželi in prodajajo manjvredne po višjih cenah. — Pri Po-krčah je izkopal pos. Kuess na svojem posestvu tik ob poti več okostnjakov in daljše bodalo. Slutijo, da gre za grobove izza turških vpadov. — Prevejan divji lovec je Georg Hasslitzer v dolini reke Malte. Pozimi in poleti biva v „svojem“ revirju. Ko se je nedavno poslavljal višji sodni svetnik Troy, mu je divji lovec poslal pismo z jelenjim stegnom ter priporočilom. — Bivši dež. glavar dr. Lemisch obhaja v februarju 701etnico rojstva. Povodom rojstnega dne pozivajo v „Freie Stimmen" „neki“ Korošci, naj mu ljudje čestitajo z dopisnicami. — Otmanjska hlapca Tomaž Schuster in Ernst Sablatnik ter pos. sin Jožef Schnitzler so bili vsled slikanja kljukastih križev obsojeni vsak na 2 meseca težke ječe. — Gorelo je gospodarsko poslopje gostilne „pri Kroni" v Velikovcu. Gasilci so požar pravočasno zadušili. — Pogorel je veliki hlev ob mestni klavnici v Celovcu. — V Št. Štefanu pri Vovbrah je umrla 221etna Alojzija Gregorc, rodom iz Naborjeta pri Trbižu. — V Celovcu ^e umrla žena znanega nadporočnika Ar-neitza, ki se je izselil v Južno Ameriko. — Umrla ,ie najstarejša Grebinjčanka 89letna Marija Druck. — V Blačah na Žili je 14. t. m. umrla stara Sčip-čeva mati. Letos bi imela obhajati zlato poroko; ena ob njenih hčera je soproga višjega železniškega uradnika v Bosni. — Dne 20. t. m. sta bila poročena v cerkvi v Podgorjah g. Janez Miiller, pd. Cvitarjev na Rutah, in gdčna Pepca Schellander, pd. Podlipnikova v Podgorjah. Mlademu paru o-bilo sreče in blagoslova v novem stanu!
	
NAŠA PROSVETA	
Premalo čitamo! Naš prijatelj, pisatelj mesečnih pisem v našem listu, je omenil, da na deželi malo čitamo. S tem je povedal resnico, ki je le pre-resnična in prebridka. Malo, skoroda nič se ne čita na naših vaseh. Tudi društveni knjižničarji splošno trdijo, da pada število bralcev društvenih knjig od leta do leta. Tudi drugo čtivo le redko najdeš na domači mizi, kvečjemu še kak časopis ali kak verski mesečnik. Morda ni vsa napaka v slabem šolstvu ali naši prezaposlenosti, v veliki meri je temu kriva tudi neka med nami vedno bolj se razširjajoča bolezen, ki se kaže v otopelosti in v nezanimanju do vsega, kar- je kakorkoli v zvezi z duševnim svetom. Preveč se je doslej hvalisalo podeželsko ljudstvo in njegovo preprosto življenje in premalo so naglasili sence, ki se vedno temnejše in strašnejše vzdigajo okoli nas. Bolezen duševne otopelosti se je strahovito razpasla tudi že po naših vaseh, med našim rodom. Kaj bo končna posledica? Da se med nami naseli neka nevednost in neukost, ki nas bo vse gtala mnogo denarja in časa. Le premalo se zavedamo mi vsi, da je najdražja roba na svetu še vedno neukost in nevednost. Zato. prijatelji, segajmo vsaj mi s večjim veseljem po knjigah in črpajmo iz zakladnice, ki nam stoji odprta!
Sestra o bratu. Ne mislim na naše brate v tujih krajih tam onstran morja, ne, danes mislim na naše brate v naših družinah in naše razmerje do njih. Sestre smo jim in kot sestre imamo do njih — seve tudi obratno oni do nas — mnoge dolžnosti in naloge. Dolžnost do njih nam ne sme biti teža in neprijetno breme, prostovoljno in z
veseljem jo moramo vršiti. Pestro, kot je že življenje ljudi, je razmerje in naloga sester do bratov. Težko bi bilo povedati vse in zato se omejim samo na kratko sliko, kako je neka sestra lepšala življenje svojemu bratu-delavcu v tovarni. S pravo sestrsko ljubeznijo ga je obdajala in to svojo ljubezen dokazala največ v skrbi zanj. Predno je odhajal na delo, je bilo pripravljeno zanj vse potrebno, obleka, malica in še dobra beseda. Zvečer jo je našel vedro in se ob njej razvedril sam, na mizi ga je čakala topla jed in poleg nje še toplo sestrino zanimanje za vse njegove skrbi in želje. Tako mu je lajšala težko delo, ob svojem notranjem zadovoljstvu ji je vračal s svojo ljubeznijo. Tako je veselje, ki ga je želela svojemu bratu, napolnil tudi njeno dušo, da je kmalu postala sončni žarek vse svoje okolice. — Le skromna je ta slikica, povzemite pa vse iz nje, kako zamore tiho in neopaženo vzgajati svojega brata — njegova sestra.
Glinje-Kotmara ves (Igra). V nedeljo 27. t. m. priredijo „Gorjanci“ iz Kotmare vesi pri Cingelcu na Trati ob 3. uri pop. igro „Dve nevesti". Med odmori nastopi znani kotmirški moški zbor in dva solopevca. Na prireditev vabi odbor.
Loče nad Baškim jezerom. „Jepa“ priredi v nedeljo, dne 27. januarja ob 3. uri pop. pri Ročičniku v Ratenčah svoj redni letni občni zbor. Poleg običajnih poročil še govor, šaljiv prizor in deklamacije. Članstvo vljudno vabi odbor
Grebinjski Klošter („Domen“). Nekdaj je spal, a že je vstal in dela — naš Klošter namreč. Vedno pogosteje zaplešejo Klošterčani po deskah novega odra. Menda se jim je že zazdelo potrebno, da pokažejo velikim in malim svoje fare, kaj znajo. Za 30. m. m. in 6. t. m. so sklicali vso faro, da ji pokažejo pridnega Jurčevega hlapca, Metinega Domna, kako je razumel zvestobo gospodarjevi hčerki Ančki in jo po mnogih zaprekah vzel v zakon. Prireditev je vzbudila med gledalci splošno zadovoljstvo. Posebno dobro se je vživel v svojo vlogo Domen sam. Svoje lepe nevestice Anke je bil lahko vesel, ko pa se je znala zanj tako lepo jakoti. Za razvedrilo in smeh je v obilju poskrbel Urh Za-platnik. Sova pa je imel pravi nastop bahatega grajščaka. Igra je bila dobro obiskana, četudi ni bila naznanjena v našem listu, čemur je menda vzrok prevelika naša ponižnost.
II GOSPODARSKI VESTNIK |||
10 zapovedi za kmeta. Na zborovanju kmečkega stanu v Nemčiji je bila sprejeta resolucija, ki vsebuje 1U zapovedi za pospeševanje poljedelstva: 1. Svojo zemljo izkoriščaj kar najbolj! Nemčija ima premalo zemlje, da bi dopuščala ekstenzivno delo. 2. Gnoji še bolj, in sicer tako, kakor je treba! Kjer hočeš, da bo rastlo, tam je treba tudi več snovi. 3. Uporabljaj najboljše seme! 4. Varuj se enostranskega dela, ker daje raznovrstnost v obdelovanju večjo gotovost, medtem ko enostransko delo ustvarja negotovost zate in za nemški narod! 5. Nikdar ne povečuj po nepotrebnem obdelane površine za pridelke, ki jih nemški narod ne potrebuje, ali ki ne dajejo gotovega donosa! 6. Zeleno krmo prideluj kot sporedni pridelek! 7. Zboljšuj svojo zemljo z melioracijo! Ledino pretvarjaj v kulturna tla! 8. Imej samo toliko živine, koliko je lahko prehraniš s krmo, ki zraste na tvojih tleh! 9. Imej samo plodonosno živino in ne takšne, ki samo žre, a nič ne korišti! 10. Imej ovce! Na svoji zemlji pridelaj čimveč in vse, kar je pridelanega, izkoristi varčno! Tako zavaruješ obstoj svojega naroda in sebe. Zato ne obotavljaj se: delaj!
Kako zatiramo mah na močvirnatem travniku.
Če hočemo iz slabega zemljišča napraviti dobro travišče, ga moramo osušiti, apnati, branati in posejati z žlahtnimi travami. Brez osuševanja ne gre na mokrih travnikih, ker preprečujejo kisline rast sladkih trav. V tako zemljo pride premalo zraka, kar pospešuje rast mahu, ki duši druge trave. Tla osušimo z jarki, ki jih napeljemo tam, kjer se voda steka iz višjih leg. Osušeno zemljišče dobro prebranamo, da odstranimo mah, nato ga poapnimo, da uniči mahove koreninice in pospeši razkroj hranilnih snovi. Ta dela najbolje izvršimo ob uglednem času pozimi, spomladi pa zemljišče posejemo z žlahtnimi travami. Prej še potrosimo nekoliko komposta, ki nudi prvo hrano mladim travam.
O domačem siru. Domači sir izdelujemo iz kislega ali sladkega mleka. Za kisli sir segrejemo kislo
mleko na 40 stopinj Celzija, nakar ga v prtiču obešenega odcedimo. Če hočemo imeti še bolj suhega, ga vloženega med dve deski obtežimo. Siru dodamo poleg soli še nekaj začimbe, n. pr. kumine, paprike ali popra. Uživamo ali svežega ali oblikujemo hlebčke, ki jih na toplem zraku toliko posušimo, da ne plesnijo. — Iz sladkega mleka napravimo sir s pomočjo sirišča. Za en sir vzamemo 12—14 litrov mleka, segretega na 3 stopinje Celzija in kakih pet noževih konic sirišča. Sirišče raztopimo v pol kozarcu mrzle vode, ki smo ji | pridali šepec soli. Sirišče v mleku temeljito pro-mešamo, da se enakomerno razdeli. Posodo z za-sirjenim mlekom nato pokrijemo in postavimo na topel kraj. Čim se strjeno mleko oglato cepi in ne pušča na prstu drobcev, je dovolj zasirjeno. Tako mleko nato razrežemo z dolgim, lesenim nožem in ga zdrobimo, da dobimo debelost pšeničnega zrna. Sedaj ga ponovno segrejemo na 43 stopinj Celzija in ga previdno mešamo, da se ne prismodi. Ko smo ga vzeli od ognja, ga nekaj časa mešamo, da se vsa zrca enakomerno posušijo, pustimo ga par minut, da se umiri, odlijemo del sirotke, sirnino pa denemo v redko tkan prtiček in to prenesemo v sirno oblikovalo. Slednje mora imeti luknjice za odtok sirotke. Zato je dober tudi lonec z luknjastim dnom. Ko se sirotka odteče, ga previjemo v suh prtič in nekoliko obtežimo, črez noč pa ga pustimo brez prtiča v oblikovanju. Drugi dan ga solimo po vrhu, raztopljeno sol razmažemo po površini, to ponovimo štiri dni zaporedoma in ga vsakikrat obrnemo. V petih do sedmih tednih je sir dozorjen.
O ceneni pitanju. Mnogi se vprašujejo, ali je pitanje v očigled nizkim tržnim cenam sploh še umestno. Vendar ni druge oblike, da bi bila svin-jereja donosna. Zato mora iti naše stremljenje za tem, da bomo poceni in dobro pitali. Trije načini pitanja so znani: 1. hitro pitanje s krompirjem, kateremu dodajamo nekoliko žitnega zdroba in bel-jakovinastega hranila. Poizkusi na Perkovem posestvu v Celovcu kažejo, da se je teža svinj ob tovrstnem pitanju v 99 dneh zvišala za 29 kg na 100 kg. Za to krmljenje je treba seve velike količine krompirja, močno krmo pa navadno dokupu-jemo. 2. pri pitanju s krompirjem in žitom je umestno predpitanje s peso, silo-krmo i. dr. in šele pri teži 70 kg začnemo s pravim pitanjem. Poleg krompirja polagamo živalim tudi nekaj žita, zato pa le male količine močne krme. To pitanje je razmerno najcenejše. 3. Najdražji in za naše razmere povsem neumestno bi bilo pitanje z žitom, ker bi ga morali dokupovati, kar pa je pri nizkih cenah za svinje in prašiče nesmiselno.
Več zelenjadi! Gospodinje, tod je dohodek za vas! Več zauživamo v državi v zadnjih dosetletjih sadja in zelenjadi, vendar je to le v mestu, ne pa na deželi. Vsaka kmetija bi morala imeti v teh časih dobro obdelan zelenjadni vrt, par sto kvadratnih metrov zemlje in zelene hrane je celoletno dovolj za večglavo družino. Vrt pomaga štediti in pomaga iz zadrege, če poide moka pred letino. Meščani in letoviščarji zelenjad radi kupujejo in marsikatera kmetica si tako pribori par prepotrebnih šilingov. Gospodinje, zato vas opozarjamo na solato, špinačo, grah, fižol, korenje, kumare i. dr. Družini in gospodinjstvu bo pomagano.
Kmetijski obrati v pliberškem sodnem okraju.
V občinah Pliberškega sodnega okraja je število kmetijskih obratov sledeče: Pliberk 34, volilcev v kmetijsko zbornico 31 ; Bistrica 221 med temi 31 gorskih kmetij, volilcev 197; Libeliče 105, gorskih kmetij 85, volilcev 69; Libuče 121, gorskih kmetij 64, volilcev 102; Blato 208, gorskih kmetij 28, volilcev 170; Žvabek 59, gorskih kmetij 54, volilcev 54. Za podporo v pomoč gorskim kmetom teče I 71 prošenj za skupno vsoto S 41.600.— in sicer je prošenj iz občine Bistrica 8 za vsoto S 3800.— ; Libeliče 21 za vsoto S 14.500.— ; Libuče 24 za vsoto S 12.600.— ; Blato 15 za vsoto S 9.200.— in Žvabek 3 za vsoto S 1.500.—. Prošnje bodo predvideno rešene do konca februarja; do tega časa se pri prosilcih ne smejo vršiti eksekucije.
Celovški trg koncem minulega tedna. Pšenica 40—42, rž 30—32, ječmen 22—26, oves 20—21, ajda 22—24, koruza 18 22, leča in grah 80—1, -, fižol 35—50, krompir 14—16, seno sladko 7—10, kislo in slama 6—7, zelje 30—40, repa 30, goveja mast 4,—, čajno maslo 4,—, sirovo maslo 3,—, prekajena slanina 4, —, svinjska mast 2,20—2,80, jajca 15—16, kokoši 3,^1,—, drva kratka, trda 4,-5,—, mehka 3,—4,— šil. za kv. meter.
ZANIMIVOSTI
Pri najvišjih Slovencih.
Rev. G. M. T r u n k.
V	dobi prohibicije smo ga tudi kuhali, že razumete. Leadville je bil na glasu, da kuhajo takega, ki vščipne še čevelj, če ga spustiš na jezik. Drugi, ne naši ljudje, Prava morija za — denar. Naši so bili kolikor toliko pošteni, ako hočete, saj neki ljudje morajo piti, in naj bi bila tudi šmira, s katero se kolena na vozovih mažejo. „Bu!egarija“, kakor tega šmenta imenujejo, je prinesla nekaterim tisočake, jih je pa večinoma zopet sam hudobec odnesel, mnogi so propadli gmotno, moralno in versko. Ni blagoslova. Danes je vsaj ponehalo.
Mnogo je pri nas vdov. Delo v rudniku povzroča neko vrsto sušice, dere; pljuča kar razpadejo, pride kri in smrt. V topilnici so nevarni strupeni plini. Pri boleznih je najbolj nevarna v teh viso-činaoh pljučnica. V mrtvaški knjigi je do 90 odstotkov zaznamovanih takih smrtnih vzrokov kakor omenjeno, je pa pri nas bolj zdravo, kakor le kolikje. Treba je previdnosti. Vdovam pomaga zavarovalnina od jednot, da se ribajo naprej.
Izmed naseljenih Slovencev je imel le eden srečo, če že tako hočete. Izmed prvih je prišel iz Suhe Krajine Frank Zajc, imel glavo na pravem mestu, z drugimi odprl neko majno in jo v pravem času za pol milijona prodal. Zdaj ima velik „biznes“ in je ostal stara korenina. Malo ponosni smo, da smo najvišji Slovenci, precej ponosni tudi ,da smo v Leadvillu vsaj v enem izmed naših tudi najbogatejši Slovenci, izmed vseh v Ameriki, dasi smo drugi tudi le bolj „vse glih po šestnajst'1.
V	politiki smo kot Amerikanci po navadi. Ame-
rikanska politika je ali dobra, ali pa bunk, vobče pa gre, ko ni ribarij, kakor tam pri vas. Nekaj imamo tudi še starokranjske politike. Tu je mize-rija. Ne more se ravno pričakovati, da bi kaka jugoslovanska ideja prodrla, saj še nima zgodovine, pa ima zgodovino Avstrija in od nekdaj že smo bili Austrians. Bratje bolj od juga hudo politizirajo, ko se vsedejo skupaj, pa bi prav radi videli tam v Jugoslaviji Turke, Italijane, Lahe, Nemce... prav vse, samo le — Srbov ne prenesejo. Kaj boš? Pač ne more biti kake jugoslovanske miselnosti to mora prinesti le mladi rod. Sicer pa pridejo vsaj enkrat v letu poleg katolikov tudi pravoslavni in muslimani v cerkev. Vsaj nekaj edinosti je.	(Dalje sledi.)
Nazaj hoče na ..hudičev otok“. Francija ima za nevarne zločince posebne ječe na takozvanem ..hudičevem otoku". Na»tem otoku je prebil 26 let bivši francoski poročnik Ulmo, pred 6 meseci pa je bil izpuščen v svobodo. Kmalu se je je naveličal in hoče sedaj nazaj. Takole je izjavil nekemu časnikarju: Ko sem se po 26 letih vrnil v svobodo. sem našel svet popolnoma izpremenjen. Vse resnične vrednote so brez veljave. Ljudje zamenjavajo kvaliteto s kvantiteto in jim imponi-rajo samo še zunanje številke. Menda edina strast človeštva je še ta, da se čim hitreje razvija in da gradi čim višje stavbe. — Kaznjenec ni govoril neresnice.
Zemlja raste iz morja. Na Švedskem opazujejo, da raste morska obala počasi iz morske površine. Tekom zadnjih 100 let se je dvignila zemlja okoli Štokholma za pol metra, v severnih delih pa za cel meter. Potres, ki so ga nedavno čutili, spravljajo s tem v zvezo. Bil je tako močan, da se je bilo bati, da se ne bi posuli tamošnji rudniki.
Smešni sprevodniki v avtobusih. V nekem poljskem mestu so nastavili komike kot sprevodnike, da bi tako dvignili avtobusni promet. Sprevodniki opravljajo običajni posel, vmes zabavajo publiko s šalami, solospevi in kratkočasnicami. Avto-družba je dala nalepiti sledeče lepake: Proč s krizo! Vozite se v naših avtobusih, med vožnjo vas bomo razveseljevali. Naši sprevodniki vas bodo kratkočasili.
Plešoče medvede so srečali. Nedavno so izleteli gimnacijci glavnega mesta Bolgarije, Sofije, v bližnja gorovja. Na neki ravnini so grede počivali, kar zagledajo dva medveda, ki jo lomastita k njim. Prestrašeni zbežijo, najkorajžnejši med njimi pa j od daleč opazujejo zverini. Medveda se .s slastjo lotita razloženih jedil, nato pa začneta veselo plesati. Pozneje so dijakom pojasnili, da so srečali 1 najbrže dva v svobodo izpuščena medveda, ki so
ju njuni lastniki naučili plesati. Pred kratkim je namreč vlada odredila, da morajo lastniki ubogih zverin opustiti drezuro in živali izpustiti v svobodo. Menda je kosmatincem ples v svobodi bolje prijal.
Najvarnejša jetnišnica. Najbolj nevarne zločince odpravljajo ameriška sodišča na otok Alcatraz blizu San Francisca. Jetnišnica je opremljenja z najmodernejšimi iznajdbami elektrotehnike. Po vseh prostorih plavajo električni valovi in z največjo natančnostjo nakazujejo vse kovinaste predmete kot pila, nože, ključe i. dr. Jetnišnica ima četvorna vrata, skozi katera ne pride nikdo neopažen, posebni aparati opozarjajo na skozi i-dočega s posebnimi svetlobnimi znaki. Jetnišnica se nahaja na skalnatem otoku, čigar obal pada 60 m navpično v morje. V tej jetnišnici v resnici ne more pobegniti nobena živa duša.
Tudi rekord. Vse lovi za rekordi. Ni čuda tedaj, če je tudi Nemec Einbilder postavil svoj rekord, da je skozi uho navadne šivanke potegnil 18 nitk. Par dni navrh pa ga je potolkel nek Ljubljančan, ki jih je vtaknil devetnajst in nato še drugi, ki se je postavil z šivanko z 27 nitkami. No, morda se še med nami naMe kak sličen, „rekorder“.
Dolgini, združite se! V Ameriki so dolgini, ki merijo preko 1.80 m, ustanovili svoje društvo, ki šteje danes že do 10.000 članov. Pravila jim predpisujejo, da bojkotirajo vsako trgovino, ki prodaja prenizke stole in mize, prekratke postelje in obleke. Predsednik toži v svoji prvi javni o-krožnici: Čim bolj napreduje normizacija (enakost mere v industriji), tem neznosnejše je za nas. Kmalu ne bomo mogli skozi nobena vrata, za nas ne bo izgotovljenega perila in obleke, v avtu ali vlaku se ne bomo mogli stegniti. Vse izdelujejo samo za male. — Samo v Ameriki, pravi predsednik, šteje nad 2 milijona sotrpinov, po vsem svetu pa jih je brez števila.
Bogataši se bogatijo. Finančni minister Zedinjenih držav je izdal statističen pregled, ki kaže, da so se dohodki imovitih Američanov v prošlem letu pomnožili, medtem ko so se dohodki obče v državi skrčili. Celih 46 ameriških državljanov je v davčnih podatkih navedlo, da so imeli lani najmanj 1 milijon dolarjev čistih dohodkov, medtem ko je bilo leta 1932 komaj 20 takšnih oseb. Leta 1931 je imela Amerika 77 „čistih‘‘ milijonarjev v rekordnem letu blagostanja ali kakor pravijo v letu prosperitele 1929 pa celo 513. Imen statistika ne navaja. Največji bogataši so še vedno Ford, kralj avtomobilstva, bančnik Rokefeller in Mellon.
Modri lasje in rdeča ušesa je najnovejša ameriška moda. Ta moda je nastala zaradi nenavadnega slučaja. Filmska igralka Beecherjeva, ki je imela snežno bele lase, si jih je dala umiti v Londonu. Lasje so pri umivanju postali svetlo modri in se barva ni dala več odstraniti. Igralka je bila izprva nadvse nesrečna, po vrnitvi v Ameriko pa so „novo“ modo posnele takoj njene sovrstnice in postali modri lasje so najmodernejša ameriška moda. V New Yorku so izmislili slično „modrost“: Ušesa si barvajo rdeče in smatrajo to za zelo originalno. Kmalu si bodo Američanke izmislile še modo rdečih ali celo modrih nosov.
Med vajenci. Miha: „Če se moj mojster razjezi, postane rdeč ko kuhan rak.“ G a špar: „Čudno. Če se pa moj mojster razjezi, zardim jaz po obeh straneh."
Listnica uredništva. Nagrade za marljivo sotrudništvo smo minuli teden razdelili. Nagrajence in vse ostale naprošamo tudi za nadaljno sodelovanje. — G. J. K. Smo že svoječasno povedali. Politika je danes predvsem vprašanje boljših živcev. — G. J. T. Tudi nam o celovških „iz-gredih" ni znano. Kratko smo o tem poročali v političnem delu zadnje številke. — G. W. J. Prazne demonstracije so nesmiselne in kvečjemu škodljive. Svojo upravičeno nevoljo lahko izrazite na nmestnejši način. — G. R. S. Vašo zadevo smo izročili pristojnemu mestu. — Na ostala vprašanja odgovorimo v februarju.
laobr. druitwo »Gorjanc»«» v Kotmari vasi
priredi v nedeljo, dne 27. januarja ob 3. uri
Dve nevesti.
Vmes solospevi in nastop domačega zbora-
Vabi odbor.
popoldne v dvorani pri Cingel» cu na Trati veseloigro
Lastnik: Pol. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdatelj in odgovorni urednik: 2 i n k o v s k y Josip, typograf, Dunaj. X., Ettenreichgasse 9. Tiska L id o v»
tiskarna Ant. Machàt in družba Dunaj, V., Margaretenplatz 7.