6. štev. V Ljubljani, v 14. junija 1879. Letnik VI. Inseratl bh sprejemajo in velji Iristouna vrsta: S kr., če se tiska lkrat, 1 >> o II II •! II 1 II II II II 11 ^ II Pri večkratnem tiskanj »a «ena primerno zmanjša. R ok o pi si se ne vračajo, nefrankovana pisma se ue iprejemajo. Naročnino prejema opravništvo (arlm nistracija) in ekspedicija na Florijanske ulice h. št. 19. Politiiea list za sloraski uaM Po poŠti prejemar velja : Za celo leto . . 10 gi. — kr. ta pni leta . . 6 „ — „ ta četrt leta . . 2 „ 50 V administraciji velja: Za celo leto . , 8 gi. 40 krf' ra poi leta . . 4 „ 20 „ . sa četrt leta . . 2 „ 10 ,, V Ljubljani na aotn pošiljan velji 00 kr. več na leto. Vredništvo je v Rožnih ulicah štev. 26. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto. Bismarkova nova čolna postava in Avstrija. • ii. Viši col na kmetijske pridelke bo najbolj udaiil po Avstriji in Rusiji. Zat.o se nemški dunajski listi tako nad Bismarkom hudujejo. Pa to mržerije se nam kaj neumno zdi. Kaj mi brigamo Bismarka 1 ? On veudar ne bode hotel, da madjarski in poljski kmet dobro na stroške njegovih podložnih živita. Njemu je naloga in tudi dolžnost, da se v prvi vrsti na nemške podložnike ozira. Pa videl je tudi , da mora. če ne bode bolje, ves vladui aparat zastati. Bismark je imel v nemškem državnem zboru veliko nasprotnikov, ko je predlagal postave, ktere merijo na rešitev in povzdigo nemškega kmetijstva in sploh nemškega dela. Kteri so bili njemu nasproti ? Tako zvani „freihiindlerji1' ali prostotržc'. Ti htčejo, da so meje države vsem tujim pridelkom in izdelkom popolno odprte. Pogledimo, kaki so ti ljudje ! Najprej so kapitalisti ali ljudje, ki od suhega denarja žive, kteri vhčejo lepe odstotke od njega. Se ve, ti na to delajo, da so jedilne stvari, obleka in stanovanje prav poceni, obresti njih kapitala pa vedno veči. Ti ljudje pa tudi posestnike odirajo s svojim denarjem, saj gospodar, kteri je v denarni zadregi, vidi le denar, kterega na posodo vzame, na strašne obresti ga pa večidel še le bričev boben opomni. V drugo vrsto teh ljudi so šteti uradniki, sploh tisti, ki stalno plačo vlečejo. Ce cena stvari za životno potrebo poskoči ali vi soko stoji, se ne povišajo njih plač.-, to dobro vedo in zato se boje nove Bismarkove postave. Tem se pridružijo veliki trgovci s tujimi kmetijskimi pridelki in mešetarji za te stvari. Se ve, če ta kupčija neha, nimajo oni več posla in odpadejo jim veliki zaslužki. Dalje se morejo prištevati sem kupci s tujim, prekomorskim blagom, sploh blagom, ki se v Nemč ji ne izdela, ali pa v tako mali meri, da ne vstreza zahtevam. To so posebno štacunarji s tako zvanim špecerijskim blagom. Ti mislijo, da bode viši col na te stvari pomanjšal število kupcev in da bodo le malo prometa v tem blagu imeli. Ti se motijo. Tudi oni bodo več zaslužili, kakor pa zdaj zaslužijo Ako bode kmetovalec, delavec več denarja imel, ue bo gledal na višo ceno tega blaga. Ako bi bil Bismark iz gole ljubezni za nemško prebivalstvo novo postavo skoval, ne bi ua zadnje omenjeno blago večega cola nameraval postaviti. Saj te stvari (kava, čaj, rum, cimet itd.) se ne pridelajo v domačiji, domačemu delu se jih ui treba bati. Ker pa Bismark mora gledati tudi na vladne kase, je nastavil tudi tem stvarem viši col. Sploh Bismark hoče s svojim novim varovalnim colom doseči to, da popolno odstrani zemljiški iu dohodni, sploh direktni neposredni davek. Ou hoče, da bi ljudje davka ne čutili tako, da bi ga tako rekoč prostovoljno odrajtovali. Če kupim v štacuni ali na somenji kako blago, na kterem je velik col, nisem dal samo trgovcu zaslužiti, atnpak odrajtal sem že tudi v državno kaso davek. Potov se ve da nisem imel, da se znebim tega davka, plačal ga je že trgovec ali tisti, kteri je blago čez mejo pripeljal. Ta davek se prišteva indirektnim (posrednim) davkom. Vseh stvari, ktere so za življenje neobhodno potrebne, pridela Nemč'ja v toliki meri, oa more svoje prebivalce prež,veti. Kar bo č^z mejo prišlo, ui torej neobhodno potrebno, da se ohraui življenje, ampak kupi se ta stvar le, če se ima več denarja, kakor ga je treba za potrebo, torej v blagostanji, da s olepša ali slajša človek življenje. Trgovino s soljo in tabakom hoče Bismark še v vladnih rokah obdržati in davek na tabak nekoliko po-vikšati. Dobiček iz prodaje teh dveh stvari se šteje tudi med neposrednji davek. Povedano je bilo, da bode Avstrija najbolj zarad tega po nemškem varovalnem colu zadeta, ker bo avstrijskemu žitu in živini na Nemško pot zaprta. Drugih izdelkov ne vva-žamo na Nemško toliko, da bi naši vladi kaka znatna škoda vzrastla. Rusija zavzima v tej zadevi nasproti Nemčiji ravno ta položaj, kakor naša država. Angleška ali bolje njene naselbine (kolonije) v drugih delih zemlje pridelujejo špecerijsko blago in trgovstvo njeno žanje lep dobiček od teh stvari. Pa Angleška ne bode n:č oškodovana, ker ne bode nič manj te baže blaga v Nemčiji poprodala, kakor zdaj. Saj v še blagostanje nižih krogov bo tem dopustilo, da si ne odrekajo vžitka teh reči. Tudi Francoska in Belgija, kteri vvažate zdaj veliko tako zvanih luk»uriosnih stvari (svilo, žamet, špice, dragocenosti itd.), to so rič1, kterih se najbolj gospoda poslužuje, ne bodete trpeli. Pričakovati je vsled premembe na gospodarstvenem polji na Nemškem pač da se deuar in ¡metek bolj med ljudi razdeli, da velika gospoda ne bode tako na stroške revežev živela (in to je glavni in najboljši pri-dobitek varovalnega cola), ali kupčija z luksu- Ljubljanske slike. Velika £OK|m (femina lvxuriosa). (Dalje.) Druge vednosti in zmožnosti njene so nekoliko francoski ali laški, morda celo neko liko zgodovine in zemljepisja, kolikor se more tega naučiti iz romanov, ker šolski poduk je kmalu pozabljen, — godbe na glasoviru, citrah ali goslih, navadno brez sluha in pravega okusa ter razuma, tako da človeku srce stiska, če vidi lične in nježne roke tako bezljati po glasoviru ali zapletati se med strunami, kakor hiti na kmetih ministraut razplesti svoj „konliteor"; pletkati in šivati zna le r.a videz, to je iglice jemlje v roke le, če se jej to zavoljo lepšega potrebno zdi, a vselej le takrat, kedar jo kdo vidi; — slednjič je še v kuhinji zvedena vsaj ktera toliko, da bi znala jajce trdo skuhati, če bi bila to moda ali bi se ne bala umazanih rok. Nektera tudi poje, pa le takrat, kedar že naprej ve, da jej bodo poslušalci ploskali, na javnem odru pa bi si ne pridobila pripo-znanja, če ne iz galanterije. Ako je lepa, so deluje tudi v koncertih in morda celo v gle- dišči, povsod pa navadno plosk velja le njej, ne temu, kar je igrala ali pela; izjeme od ti ga so redke, zato pa tudi tem večega pripoznanja vredne. Vičkrat jo vidiš tudi v kakem dobrodej-nem odboru, nekaj zavoljo tega, da se o njej govori, nekaj pa tudi res iz usmiljenega srca. Tiiko vidiš v svilnati robi in z dragimi roko vicami opravljati dela, ktera druge opravljajo z golimi, morda celo pomazanimi rokami in s prteuim predpasnikom. Vendar pri takih delih utegne biti res usmiljen angelj in njen trud izda vtč nego trud dveh, treh možkib. V cerkvi jo je, kakor sploh ženski spol, videti večkrat ko možkega. Če je res pobožni, stori to spodobno in v navadni ne spodtekljivi ali prevtč cčtni obit ki, na kteri bi drugi svojo radovednost pasli in svoje sodbe izrekali. Drugače ona, ki gre v cerkev kakor na ples ali v gledišče, da obleka pol sežnja za njo po tleh prah in blato pobira in šumi kakor Per čnik ali Savica. V cerkvi postavi se na najočitnejši kraj, da jo vse lahko vidi in občuduje, s čemer moti pobožuost drugih. To se godi se ve da "e ob ned"ljah in praznikih in vselej le pri ,.gosposki11 maši v Šenklavži, o kteri ljudstvo pravi, da je za lenuhe, ker je še le o pol dvanajstih. To je toraj prava cerkveua parada, pri kteri mora večkrat teči skoz šibe radovednih, s palčicami in raznimi očali oboroženih starih in mladih gizdalinov, kar jej je prej všeč ko ne. Glavna parada je koncert, gledišče, ples in nekoliko tudi javno sprehajališče. Tukaj obesi na se vse, kar lastna ali soprogova mošnja zmore, tako da je premikajoča se razstava raznovrstnega štacunskega blaga in kro-jačeve, šiviljne ter druge umetnosti. Na glavi je pripeta misel klobučka podobnega veverč-nemu gnjezdu bolj kakor človeškemu pokrivalu, in obsuta ter obšita z razno robo, posebno s cvetlicami ponarejenimi tako, da bi se skoro metulj nad njimi zmotil. Ne obnosi se tako pokrivalo ne, ker prav za prav nič ue pokriva, ampak kaže še več kakor njegova lastnica pod njim svojega ima. Pravih las je pod njim pičlo malo, komaj toliko, da pokrivajo pod njimi skrito tujo robo, to je tuje človeške lase in živinsko dlako. Pod vsem tem je kolikor mogoče bledo lice in žive oči, če mogoče s tem- nosnimi stvarmi ne bode zarad tega opešala. Število blagostajnikov se bode pomnožilo in ti bodo take stvari že kupovali. To se zna zgo diti, da se za tako velikanske cene ne bodo ti izdelki prodajali, kakor jih zdaj le eni morejo plačevati; zato se jih bode pa prodalo veliko več, se ve v manjši lepoti in vrednosti. Če zdaj bogatinka plača za kako pariško obleko 500—600 gld., pozneje ne bode mogla tega več. Zato bo pa 5 ali 6 premožnih gospa obleke po 100 gld. iz Pariza dobilo. Društveno razmerje v Nemčiji bode se bolj poravnalo, preskoki z enega stanu do dru zega se bodo manjšali. Okrožnica svetega očeta Leona XIII italskim škofom xara
  • , in da ne pripusti, da bi se ta ljulika zasejala na evangelski vinograd, ker iz nje bo izrastel le poguben sad za vero in za nravnost v hiši in v javnosti, ona bo navodila k novemu žaljenju in nasilstvu proti duhovščini. Ob enem nečemo nehati, č. bratje, podu-čevati vernike o veliki resnici katoliški, da zakon izvira od Boga, in da zven cerkvenega obreda nema zakon poštenosti, svetosti, ne blagoslova Božjega in milosti zakramenta. In da zavračamo očitanje, kakor bi bila cerkev sovražna vsakemu državnemu vplivu ua zakonsko pogodbo, kažimo na one cerkvene'izjave, ki so državam prepuščale vpliv na posvetno pogodbo zakona in da so se verniki okoristili po državnih določbah o zakonu samo, da je država pri-poznala verski nauk in svetost zakramenta. Vi poznate tista vodila, č. bratje, iz mnogih pisem apostolskega stola, posebno iz breve Benedikta nimi obrvimi, da se vidijo bolj žareče, usta kar je moč ozka z gostimi ter belimi zobmi svojimi in tujimi. Za tem pride život kolikor mogoče okinčan. Obrajta se bolj obilnost in če je Bog ni dal, pomaga umetnost. Krilo je rajši zgorej ko spodej prekratko, posebno na plesu več razkriva, ko pokriva. Srce je obširno, prostora v njem ni le za enega, ampak včasih za njih več; po raznih kotih leže tu in tam popuščen' ljubimci, na prvem mestu pa ne stoluje vselej soprog, včasih tega celo še v njem ni. Navaden človek bi mislil, da ženska potem, ko je dosegla svoj glavni namen, namreč moža dobila, se manj briga za unanji svet, ker mora vso svojo pozornost obračati na dom. Ali motiš se, ki to misliš, dandanašnja vč-lika gospa se po poroki ne odpove drugemu svetu, marveč potem še le jame njega veselje prav na ves stezaj vživati; če se mlada, ne-omožena gospodična lišpa in skuša prikupiti se možkemu svetu, dela to gospa v obče še veliko bolj, med njo in gospodično, ktero za-ničljivo „nezrelo stvar" imenuje, je o tem hud boj, in zmaga je večidel na njeni strani, ker je v takem boji že bolj izvedena iu bkušeua ter zmi bolj dražiti možke slabosti. Se ve, da je za tako življenje treba soproga, ki to pripušča ali vsaj braniti ne more. Zato je prva skrb njena ta , da si spravi moža pod noge, za kar je navadno dobila potrebnih naukov že od svoje matere, ki je imela svojega soproga, njenega očeta, popolnoma v brzdah. Ni treba ravno doseč: tega z grdo, zgodi se tudi z lepo ali z zvijačo. Saj ima ženska pri rokah toliko raznih pripomočkov, n. pr. kujanje, omedlevice, prošnje, žuganje, prilizovanje, sladkanje, očitanje, solze, smehljanje itd., da si možki obrzdan prej, ko to sam čutiš, in te brzde ne boš iznebil se drugače, nego če jo s silo pretrgaš ; potem je pa tudi tvoje domače sreče, miru in marsičesar druzega konec. Soprog je toraj večidel le zavoljo imena, a brez druzega pomena ko da daje in pridobiva potrebnega drobiža za njene izmišljije; če je pa Bama že z doma seboj prinesla cvenka, potem je še za to nepotreben in se pri sostav-ljanji proračuna za predpustne veselice, poletno potrato in toplice še k posvetovanju ne pokliče, Sploh je le, ker je bil potreben za spremenitev stanu, in če bi ne bil ta, bi bil pa kteri drugi; če umre, dobi kmalu naslednika, ki pa navadno ni nič drugačen od njega. Včasih pride na njegovo mesto kak pozneje pridobljeni ljubimec, pa le, kedar je gospa prišla že više v leta in zapazila, da med Bvetom ne velja več toliko, ko nekdaj. (Dalje prih.) XIV. na škofe holandske: Reddita sunt od 17. septembra 1746, iz breve Pija VI. na škofa v Loconu od 28. maja 173S, iz okrožnice Pija VII na francoske škofe od 17. svečana 1809 in v našem času iz poduka svete poenitentia-nae na škofe taljanske od 15. svečana 1866. Kar Bmo Vam tu povedali, č. bratje, vteg-nilo bi zadostiti, da se duhovi razsvetijo in da se nevarnost odstrani. Če bi pa vendar človeška hudobnost zmagala, in bi morali gledati, da bi se sveti zakrament po teh in enakih na-redbah bolj in bolj v nevarnost spravljal, žalilo bi Nas to hudo, kakor tudi Va3. Pa po nepremagljivem izgledu aposteljnov in Naših prednikov hočemo dajati poduke, kako naj se po Božji postavi sveti zakon krščanski in vest vernikov vedno bolj varujeta. Za sedaj pa izrekamo v znamenje Naše ljubezni nad Vami, č. bratje, nad vso duhovščino in njej podložnimi ovčicami iz celega srca apostolski blagoslov. V Rimu, v vatikanu, na binkošten ponedeljek dne 1. rožnika 1879. Leo XIII. papež. Volitve. Vsled mnogih pritožb, ki so došle volilnemu odboru ljubljanskemu zlasti iz litijskega okraja, naznanjamo , da po §. 28 postave od 2. aprila 1873 okrajni glavarji določujejo dan m uro volitve volilnih mož, kraj pa in sobo, kje se ima volitev sama vršiti, določujejo župani. Za volilne može so bili v Kresnicah v okraju litijskem in v Vi ni ca h na Dolenjskem izvoljeni vrli in značajni narodnjaki. Do-tičae dopise prihodnjič. Volilni shodi bodo na Vranskem, v Mozirji iu Brežicah, h kterim pride dozdanji državni poslanec g. dr. Vošnjak, da poroča o svojem delovanju v državnem zboru. Volilni shod na Vranskem bo jutri 15. junija ob 3. uri popoldne v čitalnični dvorani pri gospod Šentaku, v Mozirji v pondeljek 16. junija ob 3. popoldne v čitalnici in v Brežicah v nedeljo 22. junija ob 2. uri popoldne v gostilni gosp. Jurija Kolenca tik Save. Volilen shod bil je v Brežicah in za mestno skupino Celje postavljen g. Šnideršič za kandidata, a g. Šnideršič je se kandidaturi zopet odpovedal. Želeti je, da jo vendar prevzame. Volitev volilnih mož v Konjicah bila je 10. junija tako naglo, da nobeden vo-lilec ni vedel za njo. Da je vse srečno izpalo, za to gre zahvala preč. g. predsedniku katol. pol. društva nadžupniku dr. Ulagi, ki so iz 12 srenj hipoma pozvati dali volilce. Tako so bili izvoljeni: Kolarič Jurij, Klinoc Jaka, Kračun Anton, Bolik Jožef in Bornekar Fr., pošteni, značajni možje, ki bodo z veseljem glasovali za g. barona Goedelna. Slava in hvala I Narodnjaki bodite oprezni povsod! Koroški Slovenci so se naslonili na konservativne Nemce in proglasili kandidate v kmetskih občinah. Za okraj Celovec-Velikovec je postavljen č. g. Andrej E i n s p i e 1 er, za Špital sv. Mohor: g. dr. Josip plem. Aichen-egd, c. k. notar, za Beljak-Borovlje: č. gosp. dekan Neste. Politični pregled. Avstrijske deiele. Okrožnica, ki jo je razposlal grof J[o-liciitvart velikim posestnikom kranjskim, katera jih opominja, naj delajo raje na to, da se prepiri med narodi poležejo, namesto da še pomagajo ščuvati, iu kjer jim daje sploh kaj lepe nauke, vzbuja občno pozornost po celi Avstriji. Razume se, da naši stari sovražniki iščejo na pismu, kaj in kje bi se kaj grajati dalo, priznajo pa vendar, da je po večem resnica, kar grof piše. To pismo bo vplivalo tudi na grajščake drugih dežel, ker pisano je za vse, in ne bo ostalo brez nasledkov, vsaj se velikoposestniki ne bodo tako tesno oklepali več tistih „naprednjakov", ki jim zdaj žugajo vzeti volilno pravico! Iz C"elja Be poroča, da se je g. Š n i-deršič kandidature odpovedal. Savinjski trgi imajo toliko narodnih volilcev, da se jim mora priložnost dati, da pokažejo svoje rodoljubje. Treba bo zbrati druzega kandidata, ki nikakor ni brez vsega upanja, da zmaga. Mnogo dunajskih olirlniškiii in trgovskih društev je izdalo volilen oklic, kjer se naglaša pred vsem narodno gospodarstvo in se priporočajo v volitev le taki možje, ki imajo zmožnost in voljo, da hočejo podpirati boljšo gospodarsko politiko. Katoliška stranka v dolenji Avstriji je postavila v sedmih okrajih svoje kandidate, in sicer šest za deželo, enega za mesta; kan didati so: grof Kuefstein, Oberndorfer, opat Rbssler, Ruf, Worell (Orel), dr. Porzer in o. Rogner. Dolenja Avstrija je imela dosedaj samo enega katoliškega poslanca (Ilarranta), če se zdaj v sedmih okrajih kandidati postavijo, smemo misliti', da se je stvar toliko na bolje obrnila, ker brez vsega upanja bi toliko kandidatov ne postavili. V Galiciji so se sprli E"oljaki iu judje, zato skušajo Rusini jude na svojo stran dobiti, in jim obetajo osem sedežev, Poljaki pa 60 judom obetali le štiri sedeže. Sploh sep ovsodi knndidati predstavljajo in svoje misli razvijajo. Največ se govori o gospodarskih stvareh, če so pa tudi vsa sredstva dobra, ki se uasvetujejo, to se bo še le pokazalo. V nanje d ran ve. „Wehrzeituug" in drugi listi opominjajo, da bo treba na laško mejo večo posadko postaviti, ker imajo Lahi ravuo zdaj veliko vojaško moč ob naših mejah razpostavljeno! Na Francoskem pridejo v kratkem Ferryeve šolske postave v razpravo pred narodno skupščino. Debata obeta postati silno viharna, ker so vsi katoliki, monarhisti in bo-nopartisti nasprotniki te postave. Tudi je nekaj republikancev, ki bodo govorili zoper postavo, ktera vničuje vso svobodo poduka. V imenu svobode se hočejo zatreti katoliške šole, in vsak otrok bo prisiljen obiskovati državne šole, kjer vlada brezverski duh. In tako silnostno postopanje se imenuje dandanašnji „svoboda"! V Maccdoniji se še vedno ustaši prikazujejo, ker pa nemajo od nikod podpore, ne morejo nič posebnega narediti. V Čriiojsoro so prišli ruski oficirji, da bodo vso deželo, posebno novo pridobljene kraje zmerili in narisali, ter potem naredili nov zemljevid Črnegore. Bili so v Cetinji prijazno sprejeti. Izvirni dopisi. volilnega okraja trebanjskega, 10. junija. Včerajšnji shod volilnega okraja trebanjskega bil je dovoljno zastopan. Ob 3. popoldne se je nepričakovano število merodajnih mož iz sosesk : Št. Rupert, Mirna, Velika Loka, Dobrniče , Žužemberka , Ilinje, Zagradec, Amcrus in Trebnje v prostorji trebanjskega župana zbralo, naj bi uganili, kdo bi bil za tekočih šest let državni poslanec okraja trebanjško-kočevskega. Več jih je pi-Bmeno poslalo svojo misel in željo, ker jim osebno zarad važnih opravil priti mogoče ni bilo. Škoda, da se je bilo pri sklicanji zbora pozabilo na to, da je ta dan vobližji : Žužemberk , Višnja gora in Mokronog somenj, ker sicer bi bila osebna vdeležba še obilnejša. Po kratkem razgovoru se je konečno enoglasno določilo, da se bode tukaj volil grof 3arbo, kteri tako že zastopa naš okraj v deželnem zboru. Spodobi se tedaj, da mu tudi svoje zaupanje skažemo in ga pošljemo v državni zbor. On je mož, ua kterega se popolnoma zanesti smemo, njemu tedaj damo tudi svoje glasove. Gospod grof je zboru naznanil, da se sicer za poslanca ne ponuja, da pa vendar, ako mu volilci svoje zaupanje skažejo, poslanstvo sjirejme. Bili so vsi osebno, kakor pismeno za g. Barbota, le trije so se protivili njegovi kandidaturi , a le zgolj iz osebnih ozirov in zavoljo tega, češ, da on premalo govori, a tudi ti so se obnašali moško, ker djali so: „Z večino tudi mi potegnemo in rajši se izbrati ne damo za volilne može, kakor bi škodovati imeli narodni stvari ter tako nasprotniku k zmagi pripomogli." Tako je prav. Proč z vso osebnostjo, vsako strankarstvo naj že enkrat neha pri nas. V bistvenih rečeh bodimo vseskozi edini, ker le v edinosti je moč. Le takrat, ko bodemo sami ojačeni, da ne bodo več tujci ali odpadniki uad nami gospodovali, ne bode škodovalo , če se prav med sabo včasih malo ravsnemo; a za zdaj je vsaka nesloga za nas pogin in le v tej naši neslogi našim protivnikom pšenica cvete. Nezapopadljivo , vse graje vredno je obnašanje nekterih sicer narodnih mož, ki se za poslance vrivajo našemu okraju. Naj bi le-ti pomislili, koliko škodujejo s svojo neprevidnostjo narodni stvari I V naš okraj se ni treba nič vtikati, da se štrena ue zmeša, zakaj naš okraj bil je do zdaj najnevarnejši, ker bo treba še precej dela, da se bodo vsem zaspanim oči odprle, ker je še dokaj zagrizencev sem ter tje, kteri so zakleti sovražniki vsega, kar je narodnega. Kdor se uam nepoklican vsiluje za poslanca, je izdajica naroda in naj se še tako narodnega šteje, ker uam glasove cepi. Toda upamo, da bode skoraj drugače; volilni shod je veliko dobrega storil, ker je vo-lilce zedinil, in jako nas je razveselila vest, da je tudi Mokronog in Radeče za nas zagotovljen. Hvala Bogu! Ni se nam treba bati, da bi propadli. Od Mokronoga, 8. jun ja. Kar so razpisane nove volitve za državni zbor, pričelo se je tudi pri nas živahno gibanje. Že pripro-sti kmet, ki je pričakoval z Dunaja pomoči in zboljšanja svojega slabega stanu, a zdaj vidi, da je postalo vse le še slabše, maje z glavo in pravi, da tako ne more več dalje trajati, in se ozira po možeh, ki bi se na odločnem mestu res zti-nj postavili na noge, ne pa molčali iu prikimovali vsemu, kar tista „gosposka" strai ka na Dunaji hoče. Takih mož ni veliko na izbir, tudi se poznajo še le po delih, ne po besedah. Marsikteri, ki se je videl prej vseskozi pošten, vkrene jo v stran ali se pa vstraši žuganja, če se že no dii zapeljati po obljubah. Zato treba nam takih mož, ki so se že trdne in zanesljive skazali, in ki so toliko samostojni, da jim ne moreš ne s strašeujem ne z obljubami do kože. Takih mož, kakor sem rekel, uimamo veliko, a ravno mi smo tako srečni, da ga imamo med sabo. Grof B a r b o je ta mož. Ni treba naštevati mi vseh njegovih zaslug, saj so že vsemu svetu znane. Pač je dozdaj zastopal volilni okraj ljubljanski, in mi smo prepričani, da ga nam bodo dosedanji njegovi volilci neradi prepustili; toda od njegove znane domoljubnosti in od politične zrelosti dosedanjih volilcev njegovih pričakujemo, da ga dobomo za poslanca zdaj mi, njegovi sosedje, ki mu za to pa tudi obljubimo, da ga bomo volili vsi. Volitev volilnih mož bo, tega se za gotovo nadjamo, izvršila se pri nas in v nam bližnjih občinah popolnoma v narodnem smislu, možje, ki bodo imeli voliti nam poslanca, ne bodo muhe, da bi se dali zapeljati drugim. Toliko Vam smem že zdaj obetati. O drugih krajih mi je zdaj le toliko znano, da so se povsod naveličali Dežmana, ki svojih obljub ni spolnil, in da nima nobenega upanja izvoljen biti, če bi prav Kočevarji stali za-nj ; njih je namreč premalo, drugih pa ga ne bo nihče volil. Njemu je pač pri nas ura že odbila, naj se oglasi s svojo kandidaturo drugje. Vi radeške okolice ua I>o-!cnj<«kcm, 7. junija. Kakor povsod, se tudi pri nas pripravljamo za nove volitve v državni zbor, o kterih se mnogo govori. Akoravno so med narodnjaki in privrženci nemškutarjev misli o kandidatih različne, v tem so vendar oboji ene misli, da Dežman ne sme biti več voljen, ker je nas do zdaj tako slabo zastopal in tudi svojih nam danih obljub ni spolnil. Taki možje pač niso sposobni za ljudske zastopnike, manjka jim namreč ne le poznanja noših rev in potreb, ampak celo še dobre volje ; tako n. pr. Dežman potem , ko je bil izvoljen, ne enkrat ni pokazal se med nami, da bi pozvedel želje in težnje naše, kar je pa g. Pfe fer pogosto storil; v državnem zboru pa se je tako obnašal, da nij nikdar oglasil se za svojih volilcev prid, pač pa nasprotno. Pretresavši vse to smo jeli ozirati se po drugih boljših, našega zaupanja vrednejših možakih, in hvala Bogu 1 ni nam bilo segati v daljavo, saj ga imamo med sabo moža plemenitega stanu, plemenitega mišljenja in značaja, ki že toliko let vrlo zastopa svoje volilce tako v deželnem zboru kranjskem v Ljubljani kakor v državnem zboru na Dunaji. Nikdar ni kazal ne najmanjše omahljivosti, vselej pa stal trdno za pravico , za narod in bil odličen ud državopravne stranke. Pa kaj bi dalje našteval zasluge tega možaka, dosti je, da zapišem njegovo ime, in to je: gosp. grof Bar bo. Da, gosp. grof Barbo bodi naš poslanec v državnem zboru, to tem več, ker od vseh strani trebenjsko-kočevskega volilnega okraja slišimo, da ga hočejo imeti za poslanca. On živi med nami, pozna naša bremena in reve ker je sam kakor grajščak tudi kmetovalec, razen tega pa še zavoljo svoje osebne vljudnosti povsod priljubljen. Njega bomo toraj volili vsi in skoro bi stavil, da enoglasno. Kaj bodo storili Kočevarji, ne vemo, ali njih bo premalo. Prvotne volitve se bodo vršile ta teden in že zdaj smo si gotovi, da bodo voljen za volilce možje trdnega narodnega prepričanja pri kterih nasprotniki naši ne bodo nič opravili ne z žuganjem, ne s sladkimi besedami in ne z obljubami. Enake vesele reči Vam za-morem poročati iz Boštanja, Šentjanža, Šentjurja itd. Tudi tam je narodna zavest zbujena in ljudje se s praznimi obljubami ne dajo več loviti na limanice. Slabšega poslanca, kakor g. Dežman, pač ne moremo dobiti, mislimo, da se nam tudi več ne bo prišel ponujat, ker mora vendar slabo vest imeti, če je sploh kaj ima. 1» Sarajeva 6. junija. (Napredek splošni in razne zanimive novosti.) Da glavno mesto Bosne v vsacem obziru brzo napreduje je vsacemu znano, če le malo časopise čita. Da pa v tako velikanskem obsegu, more le tisti verjeti, kdor se sam prepriča. Tu hočem razni gotovo zanimivi napredek le kratko omeniti, da bodo častiti čitalci si nekoliko predstavljali moči, muko in vztrajnost dotičuih organov in podvzetnikov. „Fijakerja" pred letom nisi tukaj nobenega našel. Kazun par zasebnih ekvipaž nekojih konzulatov si Sarajevec kočije še misliti ni mogel; ako pak danes zahtevaš kaj tacega, si že lahko izbiraš. Tudi se je otvorilo društvo, ki vozi z „omnibusom ' na vse strani, posebno ob nedeljah v toplice „Hidže" (lV2 ure iz Sarajeva) v jako prijetnem kraji. Hiše bodo okinčane kmalo z našimi številkami in dobile tablice podobne ljubljanskim; da jih bode dunajski kuiturouosec napravil, si pač lahko mislite, ker težko je najti ali izmisliti stvar, v kojo bi se „švaba" ne utikal in srečno ne dospel do materijalnega vspeha. Pomoči ima na vseh straneh.j Turška groblja (pokopališča), koji polovico najlepšega zemljišča sarajevskega prevzemajo, zagradila sta se tako, da je prav lepo videti čedno ogrado, med ktero počiva na tisuče tur ških svetnikov, ki so ¡se vse svoje življenje vklanjali proroku. Nezagrajena groblja bila so res tako nesnažna in skoraj ostudna vsacemu, ki je mimo njih hodil in moral gledati bt dasto klanjanje turško na nj h, še vi č pa je bilo zdravju škodljivo zavoljo neumnega pokopovanja v sredini mesta. Vlada je tudi prepovedala dalje pokopavanje na vseh grobljah v mestu in odredila jim zunaj mesta prostore. Za porez ali davkarijo pcčelo se je popisovanje po mestu. V ta namen odloč la je vlada štiri komisije, koje so si mesto razdelile v štiri okraje. Tri komisije dobile so po 25, ena pak 26 mahal (glavne ceste ali otčine). V vsoki komisiji zastopani so ljudje vseh ver in pridjan po en perovodja, kteri vsako najmanjšo stvar popiše in finančnemu oddelku naznani. \lemo grede naj omenim, da so tukaj jako velike mahale, n. pr. vsaka je večja od dunajske ceste v Ljubljani, nadalje ima vsaka mahala po 4 — 6 in celo po 10 ulic, tedaj iz 101 mahale, kolikor je tudi „džamij" (turških cerkva), razvidi se, koliko stotin je ulic v Sarajevu. Hiš čujemo da je preko 9000, natančno število pak se bode znalo po dovršenju popisovanja. Ravno tako moram omeniti, da so tej komisiji od petorice tukaj namestjenih Slovencev trije od vlade pridjaui in v splošno zadovoljnost sodelujejo. Turci sicer celo stvar nekako neradi pogledujejo, ali konečno vendar človek ne čuje ne ene žaljive besedice, popolnem udani podvržu-jejo se našim naredbam. Pred kratkem omenil sem Vam tudi novo „srbsko - hrvatsko kazalištno društvo", koje je pred nekaj časom sem dospelo. Napreduje prav dobro in celo Turci hodijo že k predstavam in res ne vidiš skoraj nič druzega kakor same „fese", ako predstavo obiščeš. Ali komaj za-donelo je po svetu, da je društvo zadovoljno, že se je oglasilo drugo hrvatsko-srbsko društvo pod ravnateljem Gjuro Peteš em, koji že naznanja svoj prihod z velikanskimi plakati, ki gotovo vsako drugo enako priporočilo v tem manevru prekose. Tedaj tudi v tej stroki dobimo konkurenco. Konečno nsj še omenim nekoliko o izseljevanji Turkov. Kakor iz gotovega vira ču-jem, izseljuje se jih vsak teden na stotine in vsi odpotujejo v Carigrad. Med izseljenci najdeš uboge ali verne turške družine, ktere bogatini seboj jemljejo. Ako to izseljevanje še nekaj čaBa traja, potem se bo zmanjšalo znatno prebivalstvo. To pa sicer ne škodi nikomur, ker vsi izseljevalci so nepremakljivi Turki in sovražniki Avstrije, tedaj „sretan jim put." Vreme imamo tukaj prav izvrstno, nebo vsak dan jasno kakor ribje oko. Pred kacimi 10 dnevi bilo je mraz tako, da si moral zimsko suknjo obleči, danes pak imamo 34 stopinj vročine, tedaj več kakor na Kranjskem v najtoplejšem času. Solnce tako pripeka, da človek komaj diha. Ne vem, kako bomo prestali mesec julij in avgust, ker sedaj je še le početek. Sa rajevci pravijo, da se skoraj vsak lahko privadi vremena. Domače novice. V Ljubljani, 14. junija. Narodni volilni odbor ima v nedeljo popoludne ob 4. uri v čitalnični dvorani sejo, h kteri vljudno vse častite ude tega odbora vabi Predsednik. (Kandidati za kmetiSke občine kranjske) so že določeni ti-le: Za ljubljansko okolico gosp. K 1 u n , za trebanjsko grof B a r b o, za novomeško g. Pfeifer, za Gorenjsko grof Ilohenvvarth, za Notranjsko g. Obreza. Glavni odbor bo brž razglasil jih, a mi storimo to že danes, ker smo zvedeli, da gosp. Ilegali okoli Ljubljane nekaj na svojo roko snuje. (Iz seje deželnega odbora 6. julija). Prošnjo glavnega odbora za obdelovanje ljubljanskega močvirja na c. k. ministerstvofpoljedestva, naj bi ono poslalo na državne stroške komisijo strokovnjakov močvirje ogledat, da bi se po tem ogledu in izreku strokovnjakov postavila načela za postopanje pri osuševanji in obdelovanji močvirja, je deželni odbor deželni vladi s priporočilom izročil; — o prošnji občine metliške za 2 volilna razreda se je deželni odbor v svojem odgovoru na dotični dopis deželne vlade izrekel za 3 volilne razrede; — deželni komisiji za odvezo zemljišč je deželni odbor odgovoril, da se vjema z njenim načrtom postave, po kteri bi tisti, ki se do postavno odločenega časa ne oglasijo pri odvezni komisiji za uravnavo svojih pravic in tirjatev, morali sami stroške pozneje napovedane trpeti. (Cerkveno.) Zarad reda in ljubega miru, svetuje duhoven svojim duhovskim bratom, naj v dosedanji službi božji sami nikar ne pričenjajo novotarij, češ, da so (po Cerkv. Glasbeniku) rimske, dokler na Kranjskem nam sploh ne dojde v Rimu potrjeni novi „Ordo cultus divini" za škofijo ljubljansko. (Šolsko). Te dni so vršile se na tukajšnji realki in na gimnaziji pismene zrelostne po-skušuje, ustmene pa se bodo na realki 8—10' julija, 11 — 14. na gimnaziji, tako da bode 15. se koučalo šolsko leto v srednjih šolah. Zarad bolehuosti nadzornika dr. Gnada bode vodil maturo na realki in ua gimuaziji nadzornik dr. Zindler. (Opozorujcmo Č. občinstvo) na današnji inserat narodnega pasarja g. Zadnikarja. („Sokol") napravi jutri v nedeljo 15. t. m., če bo vreme ugodno, izlet na Ostri vrh nad Zalogom, povabljen je k njemu vsak narodnjak. Peljalo se bo ob eni popoldne z vlakom do Zaloga, potem se poda. |družba na Ostri vrh, kjer se bo kakor slišimo, pod milim nebom na ražnji spekio več janjčkov. Sploh se bo v nalašč za to napravljeni „Sokolovi krčmi" dobivala jed in pijača po jako nizki ceni. Zvečer se družba vrne v Ljubljano nazaj z mešanim vlakom. (Gosp. grofa Barbota) je zadela velika nesreča in nedomestljiva zguba. Umrl mu je na grajščini radeški njegov stareji sin, jako nadarjen in blag mladenič. Če o tej britki zgubi častitega gosp. grofa moremo tolažiti s čem, bedi to občno sočutje vse dežele in ua-roda slovenskega. (Gorelo) je v četrtek zvečer nn unauji Gorici na mahu blizo Brezovice pri Ljubljani, pogorelo je 6 hiš. Videti je bil velik žar. Val. Zadnikar, [>usur v fijiililjani na sv. Pctr» ce«ti, se priporoča čast. duhovščini za izdelovanje vseh cerkvenih posod, monštranc in kelihov vsakih zlogov, celo ali na pol srebrnih, dobro pozlačenih, tako tudi za napravo naj-boljih strelovodov (blitzableiter) s platino; nadalje ima v zalogi kuprene vrvi (kupferdrat-seil) za izpeljanja strelovodov. (i) Postranski zaslužek. Vsled 23 letnih skušenj in študij dajemo za majhen denar poduk za izobražene gospode, kako si morajo ustanoviti gotov zaslužek brez kapitala. Iu ta je posredovanje s kupfijskim kreditom. Poštenim ljudem se lahko pripomore h kreditu, tako vsem pridnim , podvzetnim trgovcem, obrtnikom, posestnikom, ki v trenotku denarja potrebujejo. Denar se dobi po 2 po 3 odstotke, prav po človeški. Iščejo se zaupni možje, zobraženi iu premožni, ki imajo od 5000 do 6000 gld. premoženja. (2) i Tudi družnikc iščemo, ki imajo kaj denarja za vlogo. Mi priskrbimo ljudem različne službe, tako gospodarjem, kmetovalcem, obrtnikom, umetnikom, godcem, pevcem, veduostno izobraženim, učiteljem, učenikom , za oba spola, in to brezplačno. Tudi se denar izterjava, kdor ga sam neče izterjati. Allg. Handelsagentur, Waaren-Commission et Export von Leo Binder, Wien, Reinerstrassc 29. Ixdujatelj in odgovorni vrednik il'dip lladerlap. J. rila.nikovi uauloamki v L.ju!iijBui.