Politični ogfled. Avstrijske dežele. Avstrijsko. V torek, dne 17. januvarija, so se sešli gg. državni poslanci na novo ali bolje, na staro svoje delo. Našli so brž vse pri starem, tudi podlage za novo večino še ni gotove in je brž tudi ne bode. Nekaj bode pa vendar-le v državnem zboru novo: stari predsednik, dr. Smolka ne pride, vsaj ne več to zimo, na svoje mesto. To ,je pa pri zmešnjavah, kakor se godijo v drž. zboru, že tudi nekaj ter pride veliko na moža, ki iina posle cele hiše v rokah! — Grof Kuenburg, prej zaupni minister »nemške levice«, je poslanec za mesto Line. ali njegovi volilci, najbolj obrtniki pripravljajo mu — nezaupnico. Zaupni minister pa nezaupnica! Štajarsko. .lako žgeči so Nemci po naši deželi in ko bi mogli, snedli bi nas kar »z žlico zelja«, da bi nas ne bilo nikjer več, vsaj ne njim na poti. K temu jim naj pomore sedaj »nomško društvo«, ki išče udov najbolj »po planinskih krajih«, nihče pa se naj ne čudi, da so na čela tudi v tem društvu najbolj slov. odpadniki po vzgledu »Kmetskega prijatla«. — Deželni šolski svpt izdeluje načrt postavp, po kateri se odpravijo okrajni šolski »veti in pustijo le »glavarski šolski sveti« t. j. v vsakem glavarstvu bode le edcn tak šolski svet, ee obvelja tak naert v dež. zboru. K o r o š k o. Pri mestnem uradu v Celovci še ne znajo slovenski. Te dni so z ondot poslali slov. stranki nemško odločbo in na robu stoji: Slov. odgovor sledi. To so storili pač zato, da dajo slov. stranki in tako iz dalje, tudi visoki vladi >eno pod nos«. — V Grnem se prjpravljajo na občinske volitve in slov. možje zmagajo gotovo, če si bodo edini. Upanje še je sedaj za to. Kranjsko. Na občnem zboru »Slov. društva« v Ljubljani je bilo kacih 40 udov in spomina vredna je rcsolucija o slov. jeziku pri c. kr. sodnijah. Seveda zavoljo nje ne bode žp kmalu drug red pri sodnijah, vendar pa izve svet še, kako daleč smo še od enakopravnosti! — V Kranji se ustanavlja mestna hranilniea in je želeti, da začne krnalu svoje delovanje. Obč. hranilnice so dobre, ako so v dobrih rokah. Primorsko. Poleg tednika »Soča« izhaja po novom letu v Gtirici še vsacih 14 dnij »Primorec«: če bode le tudi za-nj denarja! — Troje iredentovcev pride v marciji iz Trsta pred c. kr. porotno sodbo v Gradci. V Trstu se ne upajo jih postaviti pred sodbo, ker Bog zna, kaki porotniki bi bili na vrsti, morebiti prenapeti Lahi in zložincem bi brž potom ne bilo dalje — pihati kaSe. llrvaško. Kcr je stranka »hrvaških rodoljubov« sedaj složna, ima* v saboru ali deželnem zboru v Za- grebu tudi zato več moči. Gelo »narodna stranka« pravo za pravo pa madjaronska, se ne čuti več tako mrne in to je dobro. Nova berila za ljudske šole so ako slaba, malo kržčanska, prav po brezverskem kopitu, kakor so tudi — kje drugje. Ogersko. Vlada se dela, kakor da ji je neljubo, da ljudje ne niarajo za »civilni zakon«, ali v resnici naj bode vpsela, da jo ljudstvo obvaruje prepada, v kaferi hoče jadovdtvo treičiU vlado z ljudstvom vrod. Posl. Rakovski je »veliki vodja« ogerskib freimaurerjev in žal, da zastopa ravno tak člov^k verne Slovence v Medjimurji. Vnnanj«; države. R i m. V ponedeljek jo bilo pri sv. očetu Leonu XIII. lajno konsistorije ali zbor kardinalov sv. cprkve. Sv. oee so inipnovali v lem, 4 novih kardinalov, med njima sta nuncij na Dunaji, msgr. Galimberti in ogerski primas, Klavdij Vaszarv. Italija. Blizo Messine ste Irčili italijanska in francoska ladija druga ob drugo, italijanski se ni kaj, francoski pa se je godilo budo ter je vlonilo z nje troje mornarjev. Dobro, da ta polom sicer ne pomenja druge nesrpče. — Po vsej Italiji vre med delalci, ker ni dpla, zalo pa tudi ni jela, ali kdo jim raj pomaga do dela? Vlada odriva delalce od sebe, pa tudi občine jim ne dajo dela. Francosko. Možje sedanje republike imajo veliko sreče; ker so blizo vs>, kar iib ima kaj moči pri ljudstvu, v vrsli očilnih goljufov, zato ni moža, ki bi vzel metlo, da zinete republiko in nje glave s površja. Več res ne zasluži. Pravi se, da predsednik Sadi-Carnot odstopi ter pride na njega mesto peneral Saussiers: ali pa vzame on potlej tisto metlo v roke? — Ker prihaja v razne liste po Nemčiji in Italiji poročil o »panamski rabuki«, ki niso vladi po volji, zatn je izgnala ona dva poročevalca, enega pa so zaprli. No bolje zato ne bode. Anglija. V Egiptu so angle;';kih vojakov že jako siti in radi bi jih tem prej, tem rpji pognali iz dežple, toda doslej si še niso tega npali. ker niso imeli zaslombe pri kaki drugi državi. Anngleška vlada pa sumi, da so Rusi tudi v Egiplu tisti, ki mešajo štrenjo! Mogočp je že tudi to! Nemčija. Vojaški predlogi nemške vlade imajo hv-.c težave v državnem zboru in to ni drugače, saj se izdajp za vojaštvo še itak preveč. — Nemški cesar Viljem II. je zbolel in se j« moral vleči. Doslpj pa ni nevarnosti za njegovo življenje. Rusija. Garevk: pnde neki za dalje časa v Berolin ler ostane ondi gost cesarjev. Kaj boC-e ondi? — Pri ministerstvu jp bilo vrč važnih sprememb, vsp pa kažejo, da hoče car spraviti red v vlado in nje delovanje. Bolgarija. Sprememba v državni ustavi, po kateri ni Ireba, da je knez ud pravoslavne ali razkolniške eerkve. se np jzvrši tako lali.ko, kakor so mislili, kajti metropolit (razkolniški nadškcf) ustavlja se ji na vse prptege. Misli si. da ga k temu vspodbuja ruska vlada in je to čisto lahko verjeti. Srbija. Proračun za leto 1893 se napravi po lanskem proračunu in pride v skupščini v posvetovanje še le po veliki noči. Dotlpj torej t» nima zborovanj. Po novem redu dobi skupščina 134 pcslancev. Mesto Beli Grad ima 4 poslance, Niš m Kragnjevac dva, drugih 21 pa vsako po enem. T u r č i j a. Turki se sicer ne pečajo veliko s politiko, njo prepustijo radi sultanu in njegovi vladi. Sedaj pa delajo tudi v tem izjemo in sieer o panamski rabuki se piše v turskib listih veliko, seveda ne na pohvalo Irancoske, kršeanske omike. Kaj pa, da goljufija ni krščanska omika! Afrika. Khedive egiptovski, Abbaspaša je odpustil troje ministrov, ker so bili prevee na voljo angleške vlade. Na mesto njih je poklieal druge možp, ali s tem se je zameril angleški vlali in cna trdi, da khedive nima pravice do take sprf-membe pri vladi, ako ona v to ne dovoli. Khedivp pa se, vsaj -ioslej, nič ne izmeni za angleške pritožbp. Amerika. ^Na otoku Haiti je vzbruhnila, ustaja ler se ljudem predsednik republike, general Hippolvte ne dopade. Do ustaje je prišlo vsled volitev. — V Giehagu bodo v času razstave poosebna blagajnica neke avslrijske banke. Tako bode lažje tje ili iz naše državp, ker ne bode treba vsega denarja nesti s seboj, ampak ga elovek dobi pri tisli banki, ako ga pri nas njej izroči.