POŠTNINA PLAČANA PRI PTT LITIJA 61270 MESTO TREBNJE VABI TREBNJE BO NAJMLAJŠE SLOVENSKO MESTO Razglasitev za mesto in predstavitev grba mesta bosta v dnevih “Trebanjskega koša” in XXV. mednarodnega salona likovnih samorastnikov, od 24. - 28. junija 1992 Vlada države Slovenije bo v četrtek, 25. junija 1992, ravno na dan državnosti, dobila svoje najmlajše mesto. Nič zato, če bo to mesto med manjšimi, saj njegov hiter razvoj zares mnogo obeta. Govorimo seveda o Trebnjem! Še pred dobrimi 30-imi leti je bilo vas in pozneje tako imenovano naselje mestnega značaja. Zelo ugodna prometna lega in razvoj Trebnjega kot središča občine ter nosilca trgovinske dejavnosti, sta dobesedno potisnila razvoj kraja pospešeno naprej in danes Trebnje izpolnjuje vse zahtevane pogoje in značilnosti mesta, od splošne ravni razvoja do gospodarske razvitosti in ustreznega števila prebivalstva. In kje sta tukaj vloga in mesto prebivalcev Trebnjega? Pravzaprav sem jo nalašč omenil za konec naštevanja, saj se mi zdi najpomembnejša in tudi odločujoča. Trebanjci smo vedno znali tenko občutljivo prisluhniti razvoju kraja, tako v centru kot na njegovem obrobju. Enakomerno smo razvijali zlasti in- frastrukturne objekte in omogočili neboleče stapljanje obrobja z mestnim jedrom. Zadovoljiva, če že ne zelo dobra prometna povezava, logična in neboleča dnevna migracija prebivalstva, pa tudi organizirana pozidava obrobja kraja s funkcionalnimi in modernimi stanovanjskimi hišami, gospodarskimi poslopji ali poslovnimi prostori, le še zaokrožijo zanimiv iz-gled, prijaznost kraja in njegovo funkcionalnost. Ogromno smo k temu pripomogli sami prebivalci krajevne skupnosti Trebnje, saj se končuje že četrti samoprispevek. Taje bil tudi v “zlati dobi socializma” popolnoma nepolitičnega značaja, bil je iskrena in zavestna odločitev pravih Trebanjcev, da kraj, v katerem živ ijo, sami vzamejo v roke in krojijo njegovo usodo. Verjamem tudi, da noben sistem ne bi bil boljši; po zaslugi prebivalcev kraj danes postaja najmlajše slovensko mesto. Ne po zaslugi ali milosti kogarkoli, marveč po delu in volji Trebanjcev samih. Škoda bo, resnično škoda, če bomo ob izteku samoprispevka, ki bo že januarja 1993, zamahnili z roko in rekli “dost nam je tega”. Življenje nas in naših otrok v kraju dokazujeta nasprotno, da le hotena in zavestna želja lahko obrodi želj ene sadove in daje pričakovane rezultate. Ne zapustimo te naše skupne njive, obdelujmo jo družno in uspešno naprej. Verjamem v dobro žetev. Ob tem, ko vsem Treban-jcem čestitam za razglasitev Trebnjega za mesto in za promocijo njihovega grba, ki je nastajal skoraj pol leta, naj povem, da bo prireditev v dnevih od 24. do 28. junija potekala pod geslom “Mesto Trebnje vabi"! Bržkone še ni bilo ne v Trebnjem ne v okolici združeno toliko lepega naenkrat. V četrtek, 25. junija, na dan državnosti, bo Trebnje slovesno razglašeno za mesto, promoviran bo njegov grb, potekala bo tradicionalna prireditev “Iz trebanjskega koša” (kar štiri dni), v soboto bo jubilejni XXV. mednarodni salon likovnih samorastnikov, pričakujemo predsednika Skupščine Republike Slovenije g. Franceta Bučarja, člana predsedstva Republike Slovenije dr. Dušana Pluta in... Pa kaj bi še naštevali, o vsem boste pravočasno obveščeni, zaenkrat pa samo še vabilo - sodelujte po svojih močeh v organizaciji praznovanja “Mesto Trebnje vabi”, pa četudi samo tako, da svoj kraj za te dni pražnje oblečete in umijete. Predsednik sveta krajevne skupnosti OBVESTILO Prispevke za naslednjo številko Glasila občanov sprejemamo do 6.7.1992. Prispevki naj obsegajo 11/2 tipkane strani (45 vrstic). Vabljeni k sodelovanju. CD trimo TRIMO NA NOVIH TRGIH Podjetje TRIMO je ustanovi- teh trgih. konec maja pa bo TRIMEX pri- riere ni posebno blizu. Ker je to telj dveh podjetij v tujini. V TRIMEX ima sedež v Mun- šoten s TRIMO proizvodi še na velika dežela z velikimi potreba-Nemčiji je formirano podjetje chnu. Ustanovljen je bil marca sejmu v Hannovru. mi po gradbenem materialu, TRIMEX HgmbH in v Franciji leta 1990 in je že kar dobro uvel- TRIVIT ima sedež v Parizu, računamo, da bo postalo franco-podjetje TRIVIT S.R.L. javljen na nemškem trgu. TRI- ustanovljen je bil aprila 1992, in sko tržišče naše veliko tržišče v Obe podjetji sta bili ustano- MO proizvode je firma predsta- sicer kot prva firma države Slo- prihodnje, vljeni z namenom, da bi povečali vila na dveh specializiranih sej- venije v Franciji. Francoski trg Dve firmi sta že, v tretje gre prodajo TRIMO proizvodov na mih v Numbergu in Leipzigu, Slovencem zaradi jezikovne ba- rado, pravijo. SPOŠTOVANE BRALKE IN BRALCI! Prejeli ste drugo številko časopisa Glasilo občanov, ki bo sedaj prihajalo brezplačno na naslove vseh gospodinjstev, ki jih je v občini Trebnje okoli 5000. Odzivi na prvo številko so nas prepričali in veseli smo tega, da je bila odločitev o ustanovitvi lokalnega časopisa pravilna in tudi izbor vsebin v skladu z vašimi pričakovanji. Naša želja je, da bi se občanke in občani občine Trebnje seznanjali z zanimivimi in pomembnimi dogodki v občini. Da bomo pri tem uspeli, pa vabimo k sodelovanju vse, ki želite in hočete sporočiti, pokritizirati, pohvaliti dogodke v vašem kraju, firmi, politični stranki. Če niste vešči pisanja, pokličite naše uredništvo, ali pa bo k vam prišel naš novinar. Časopis bo zanimiv, informativen in aktualen, če bo to VAŠ ČASOPIS. Milan Rman V TEJ ŠTEVILKI Občani o novih občinah str. 2 Naš pogovor: Janez Vidic, župnik iz Šentruperta strani 4 in 5 TRIMO na novi poti stran 6 MESTO TREBNJE VABI Na sestanku predstavnikov Krajevne skupnosti Trebnje, Tabora likovnih samorastnikov, Turističnega društva in Planinskega društva TESNILA je bilo dogovorjeno, da se letošnje prireditve ponudijo pod skupnim nazivom MESTO TREBNJE VABI. Tako bo 24. junija ob 20.uri KRESOVANJE na VRHTREB-NJEM, kjer bo Planinsko društvo TESNILA položilo temeljni kamen za planinski dom. Za gosta večera je povabljen g. IGOR BAVČAR, tudi sam planinec. 25. junija bo ob 19. uri Trebnje slavnostno proglašeno za mesto, obenem bo otvoritev tradicionalne turistične prireditve IZ TREBANJSKEGA KOŠA. Za slavnostnega govornika je povabljen dr. DUŠAN PLUT, član predsedstva RS. Kulturni program za ta večer prispeva Občinski pihalni or-kesterTrebnje. V petek, 26. junija bo na Trebanjskem košu zaigral ansambel Lojzeta Slaka, nastopila bo folklorna skupina in še kaj. 27. junija bo ob 18. uri otvoritev XXV. Mednarodnega tabora likovnih samorastnikov, kjer prireditelji pričakujejo kot slavnostnega govornika predsednika skupščine RS dr. FRANCETA BUČARJA. V zabavnem delu večera bo igral ansambel SLOVENIJA. Poletne prireditve bodo zaključene v nedeljo, 28.junija, ko bo ob 10. uri v trebanjski cerkvi maša v spomin Friderika Barage. Slavnemu trebanjskemu rojaku je posvečeno tudi srečanje pri njegovi rojstni hiši v Mali vasi, ki bo ob 11. uri. SKUPŠČINSKA KRONIKA SPREJET PRORAČUN OBČINE N a skupnem zasedanj u vseh treh zborov občinske skupščine 31.3.1992 je bil sprejt proračun občine Trebnje za leto 1992 v višini 278.911.000 SLT. Ker so prihodki proračuna nižji od odhodkov, bo del sredstev potrebno zagotoviti v obliki kreditov, in sicer v višini 16.000.000 SLT. Ob upoštevanju predlogov, ki so bili izraženi v razpravi, je bil osnutek proračuna občine Trebnje za posamezna področja popravljen, in sicer v višini 7.100.000 SLT. Za 6.700.000 SLT je bil popravljen na račun večje finančne izravnave iz republiških sredstev (na podlagi izjave poslanca v zboru občin Skupščine Republike Slovenije g. Metelka, daje bil na seji republiške skupščine sprejet amandma, ki omogoča občinam doseganje 90 % javne porabe glede na povprečje R Slovenije). V višini 400.000 SLT pa je bil osnutek popravljen na račun zmanjšanja sredstev za reševanje romske problematike. Tako so se povečale postavke: - pospeševanje kmetijstva za 2.100.000 SLT, - požarno varstvo za 1.150.000 SLT, - varstvo naravne in kulturne dediščine za 1.000.000 SLT, - lokalne in krajevne ceste za 1.000.000 SLT, - denacionalizacija za 500.000 SLT, - vzdrževanje šolskih objektov za 500.000 SLT, - regresiranje obrestne mere za 850.000 SLT. Sprejetje bil tako spremenjeni in dopolnjeni proračun. VPRAŠANJA IN POBUDE POSLANCEV (zastavljena na 14. skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Trebnje). ANKETA PREDLOG NOVE UPRAVNE RAZDELITVE Občina Trebnje naj bi se po predlogu nove upravne razdelitve Slovenije razdelila na občine Trebnje, Mirna in Mokronog; po drugi varianti pa naj bi bil sedež ene občine tudi v Velikem Gabru. Nekaj občanov smo povprašali, kaj pričakujejo od te delitve. Sašo Cvelbar, Mirna: Pravzaprav si niti ne predstavljam, kako naj bi predlagani sistem v praksi deloval. Pričakujem predvsem večjo prožnost v tem smislu, da bi vsa tista opravila, zaradi katerih moram sedaj v Trebnje, lahko opravil na Mimi. Dvomim pa, da bo to res možno. Jelka Klemenčič, Trebnje: Predvidena upravna razdelitev Slovenije me ne prepriča, saj se ne morem znebiti občutka, da bodo imele te majhne občine še manj moči kot sedanje. Tako se bo moč države zbrala v enem centru, kar pa, mislim, ni najbolje. Vsaj za moje pojmovanje demokracije ne. Stane Urek, Trebelno: Menda v državah, ki so nam pri tem projektu za vzgled, že niso več tako navdušeni nad tako razdrobljenostjo. Predvsem se sprašujem, od česa bodo take občine živele. Sam bi, na primer, raje več zaupal matičnim uradom in jih prilagodil današnjim potrebam obča- nov, področje uprave oziroma samouprave pa menjal le tam, kjer ljudje to res želijo. Marina Ostanek, Šentlovrenc: Delam v trgovini, kjer je pretok in-fonnacij relativno velik. Zanimivo je, da se ljudje o tem sploh ne pogovarjajo. Iz tega lahko sklepam, da o predvideni upravni razdelitvi ne vejo kaj dosti. Tudi sama sem premalo seznanjena, da bi lahko kaj bolj kvalitetno komentirala. Pa me zanima! Na koncu koncev prinaša vsaka taka raz- delitev verjetno tudi precejšnje spremembe v življenje kraja in posameznika Slavko Žnidaršič, Mokronog: Zelo dvomim, da se bo predlagani model obnesel tudi v praksi. Vsaj na našem področju ne. Svet se vrti okrog ekonomske moči, okrog denarja. Mislim, da ga taka razdelitev usmerja predvsem v eno vrečo, odkoder ga bodo lahko dobivali tisti, ki bodo bolj agresivni, kar pa že dobro poznamo iz preteklosti. Jelka Klemenčič Stane Urek Marina Ostanek S&t&iK-S Slavko Žnidaršič ZAPOSLENOST IN BREZPOSELNOST V OBČINI TREBNJE Odbornika Boža Kravcarja iz zbora krajevnih skupnosti je zanimalo, zakaj ni bilo organizirane javne razprave v zvezi z zazidalnim načrtom za Cviblje in zakaj je ZUN Občine Trebnje zbiral podpise lastnikov zemljišč s tega področja. Vprašal je še, zakaj so kmečke pokojnine tako nizke, celo nižje v primerjavi s štipendijami. Jože Smolič, odbornik zbora krajevnih skupnosti, je vprašal, ali je grad Mala Loka že prodan, za kakšno vrednost in za kaj bodo dobljena sredstva porabljena. Vprašal je še, koliko zahtevkov v zvezi z denacionalizacijo je ustrezni upravni organ rešil in koliko odločb je bilo že izdanih. Anton Kek, odbornik zbora krajevnih skupnosti, je zahteval od skupščine, da posreduje pri ŽG Ljubljana, da bi le-to poskrbelo, da vlaki v Štefanu ustavljajo vsaj v tistih terminih, ko gredo otroci v šolo in delavci v službo oziroma se vračajo. Krajani tudi predlagajo izgradnjo polzapomic, ker se je na tem prehodu zgodilo že precej prometnih nesreč s smrtnim izidom. Vinka Tomažina, odbornika zbora krajevnih skupnosti, je zanimalo, ali se zgradba ob križišču v Slovenski vasi gradi v skladu z zakonskimi predpisi in kdo je investitor. Marjan Uhan, odbornik zbora združenega dela, je postavil vprašanje v zvezi z “divjim” lastninjenjem de- lovnih organizacij in v zvezi z uporabo sredstev, ki so bila pridobljena z odprodajo dmžbenih stanovanj. Na območju občine Trebnje je bilo v prvih enajstih mesecih v letu 1991 v družbenem in zasebnem sektorju povprečno zaposlenih 4.397 delavcev. Število zaposlenih je 30.11.1991 bilo 4.289, kar je v primerjavi s 1.1.1991 v gospodarstvu nižje za 8,4 %, v negospodarstvu za 6,2 %, v zasebnem sektorju pa za 2,1 %. Število zaposlenih delavcev se je v gospodarstvu povečalo le v panogi finančno tehničnih in poslovnih storitev, v vseh ostalih pa ugotavljamo upad. Najobčutneje se je število zaposlenih zmanjšalo v gozdarstvu, gradbeništvu in kmetijstvu. Zmanjšalo pa se je tudi v vseh panogah negospodarstva. Ob koncu leta 1991 je bilo v občini Trebnje prijavljenih 411 iskalcev zaposlitve, to je 45,7 % več kot na začetku leta. pov- prečna brezposelnost seje v letu 1991 povečala za 49,4 %. Največ prijavljenih brezposelnih je s III. in IV. stopnjo strokovne izobrazbe, prevladujejo pa poklici: strugar, avtomehanik, prodajalec, kuhar, natakar, administrator, strojni tehnik, elektrotehnik, ekonomski tehnik in gimnazijski maturant. Relativna brezposelnost (razmerje med številom registriranih iskalcev zaposlitve in vsemi zaposlenimi delavci v občini) je bila v občini Trebnje ob koncu leta 1991 9,72 %, karje za 1,27 % nad povprečjem regije in za 0,38 pod povprečjem relativne brezposelnosti v republiki. Čakalna doba na zaposlitev se podaljšuje, pa tudi število nezaposlenih se v zadnjem obdobju (april, maj 1992) občutno povečuje. Za sredo, 10. junija 1992, je sklicano 15. skupno zasednje zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Trebnje z naslednjim DNEVNIM REDOM: 1. Potrditev skrajšanega zapisnika 14. skupnega zasedanj zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Trebnje z 31/3-1992; 2. Poslovno poročilo Komunale Trebnje za leto 1991; 3. Informacija o poslovanju oseb s področja gospodarstvain negospodarstva občine Trebnje v obdobju januar - december 1991; 4. Osnutek odloka o ustanovitvi časopisa Glasilo občanov občine Trebnje; 5. Gibanje zaposlovanja in brezposelnosti v občini Trebnje v letu 1991; 6. Poročilo o delu izvršnega sveta SO Trebnje za leto 1991 in poročila o delu upravnih organov občine Trebnje; a) Poročilo o delu sekretariata za družbeno planiranje in gospodarstvo občine Trebnje za leto 1991; b) Poročilo o delu sekretariata za občo upravo in družbene dejavnosti občine Trebnje v letu 1991; c) Poročilo o delu sekretarita za obrambo občine Trebnje v letu 1991; d) Poročilo o delu uprave za družbene prihodke občine Trebnje v letu 1991; e) Poročilo o delu geodetske uprave občine Trebnje v letu 1991; f) Poročilo o delu sekretariata za notranje zadeve občine Trebnje v letu 1991; 7. Program aktivnosti in program dela IS SO Trebnj za leto 1992; 8. Poročilo o delu občinskega sodnika za prekrške občine Trebnje v letu 1991; 9. Poročilo o delu javnega pravobranilca v letu 1991; 10. Poročilo o delu sodišča združenega dela v Novem mestu v letu 1991; 11. Poročilo o delu policijske postaje Trebnje in policijskega oddelka Mokronog za leto 1991; 12. Poročilo o delu varnostnih razmer in delu organov za notranje zadeve na območju UNZ Novo mesto v letu 1991; 13. PoročiIo o delu Uprave inšpekcijskih služb Novo mesto za leto 1991; 14. PosIovno poročilo OŠ Trebnje, OŠ Šentrupert, OŠ Vel. Gaber, OŠ Mirna in OŠ Mokronog za leto 1991; 15. Poročilo o delu VVO Trebnje v letu 1991; ld.Poslovno poročilo CIK Trebnje za leto 1991; 17.Poročilo o delu in poslovanju ZD Trebnje v letu 1991; lS.Poročilo o delu CSD Trebnje za leto 1991; 19. Urbanistična zasnova in prostorski ureditveni pogoji za naselje Mirna; 20. Poročilo o zbranih sredstvih kupnin ter predlog razdelitve sredstev; 21. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča; NABOR V LETU 1992 V občini Trebnje smo opravili nabor v času od 6. do 8. maja. Naborno komisijo so sestavljali: Roman Šiško, predsednik komisije, Tone Zidar, tajnik, dr. Jernej Kranjc, zdravnik, Martina Plazar, socialna delavka in Stane Urek, predstavnik Skupščine občine Trebnje. K naboru so pristopili vsi mladi fantje, ki so bili rojeni leta 1974. Po predhodno opravljenih zdravniških prgledih je bilo ugotovljeno, da je od skupnega števila 138 za vojaško službo popolno sposobnih le 68 %, delno sposobnih 13 %, začasno nesposobnih 7 % in trajno nesposobnih za vojaško službo 12 % nabornikov. Naborna komisija je, upoštevaje zdravstveno stanje, poklic ter delno tudi želje posameznika, vsem nabornikom določila vojaško specialnost. Na služenje vojaškega roka bodo naborniki poslani čez leto oziroma po končanem šolanju. Vojaški rok traja 7 mesecev, Predsedstvo R Slovenije pa ga lahko skrajša še za 30 dni. Tone Zidar PRVOMAJSKO SREČANJE NA DEBENCU Svobodni sindikat občine Trebnje je tudi letos 1. maja organiziral srečanje delavcev na Debencu, ki se ga je tudi tokrat udeležilo veliko ljudi. Ponosni smo, da se je na letošnjem že 11. tradicionalnem prvomajskem srečanju na Debencu igrala Zdravljica kot himna samostojne in suverene države Slovenije in da so praznik, ki obeležuje boj za delavske pravice in se praznuje že več kot 100 let, pozdravile tudi slovenske zastave. Govornik na letošnjem srečanju je bil predsednik Območne organizacije svobodnih sindikatov Dolenjske Igor Vizjak. V svojem govoru je poudaril, da v Svobodnih sindikatih Slovenije nismo nikoli nasprotovali spremembam, ki pomenijo bogatejše življenje, večjo osebno svobodo, izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti dela. Prav tako tudi v sindikalni organizaciji Dolenjske, ki združuje v občinah Novo mesto in Trebnje 19.000 delavcev, dosedanjim spremembam nismo nasprotovali, smo pa želeli nanje vplivati, ko je za to še čas. Spremembe razumemo tako, da je potrebno izpolniti obljube volilcem, spremeniti enoumje v dialog enakopravnih in povečati učinkovitost in uspešnost gospodarstva. Brez gospodarske samostojnosti ni politične neodvisnosti. Uspešnost na tej poti pa morajo delavci čutiti drugače, kot občutijo trenutne razmere. Odločeni smo, da težave premagamo in delavec bo za jasne cilje naredil vse, nikoli pa si ne bo pustil odrekati dostojanstva in pravic. Računamo, da bomo v procesu lastninjenja delavci v podjetjih postali lastniki, sindikat pa partner pri urejanju za delavce pomembnih zadev. Bojana Kordiš, sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, Območna organizacija za Dolenjsko WMMM (II trimo OSKAR ZA EMBALAŽO 92 Prijetna presenečenja so verjetno tisto, kar je v življenju najlepše. Tokrat je presenečenje prišlo za TRIMO Trebnje s podelitvijo najvišjega priznanja za embalažo na sejmu IN-PAK 92, ki bo od 1. - 5. junija 1992 v Gornji Radgoni. Za prisotnost na tem sejmu so se po omahovanju le odločili, potem ko so po veliki dilemi ugotovili, da so posode za shranjevanje, hlajenje in transport tudi embalaža. Na razpis so se prijavili kar tako in v skromnosti niti pomisliti niso upali, da bo to priznanje letos pripadalo TRIMU. V TRIMOCROMU vsako leto pripravijo kakšen nov program, ne le zato, ker je razvijanje nečesa novega prijetna in koristna stvar, ampak zato, ker programi iz nerjavečega jekla ob tako skrčenem tržišču (ostala jim je samo Slovenija) ugašajo. Tržišče se zasiti, saj izdelki niso iz področja “uporabi in odvrzi”, ampak gre za trajne dobrine. Tipičen primer zasičenosti trga kaže program distribucije točenega jedilnega olja. OSKARJA so si priborili s programom farmskih vrčev. Gre za toplotno izolirane zaprte posode velikosti od 100 - 580 litrov, namenjene hlajenju in transportu mleka. Uporabniki vrčev so proizvajalci mleka. Farmski vrč je v razvitem svetu znana stvar. Razvili so ga v sodelovanju z znano firmo molznih naprav WEST-FALIA, s katero nameravajo sodelovati dolgoročneje. V TRIMU predvidevajo, da bodo na slovensko področje v obdobju petih let plasirali 1000 teh posod. V tem času naj bi Slovenija posodobila in povečala kvaliteto zbiranja mleka in seveda kvaliteto mleka in mlečnih izdelkov, saj le-ti sedaj v veliki meri ne ustrezajo zahodnim predpisom. Uvedba vrča naj bi k temu pripomogla. Ostali plasmaji pa so možni tudi v sosednje države, kot so Madžarska, Hrvatska in druge. CD trimo IZ KRAJEVNE SKUPNOSTI ŠENTLOVRENC KLJUČNI FAKTOR USPEHA - KADRI Ker probleme rešujejo ljudje, smo že pred časom začeli z akcijo na kadrovskem področju. Spreminjanje miselnosti in uveljavljanje drugačnega odnosa do dela v veliki meri dosegamo predvsem z izobraževanjem v okviru lastnega izobraževalnega centra. KVALITETO OBLIKUJEMO VSI Pred leti smo v TRIMU oblikovali dmgačen koncept sistema kakovosti. Osnovna ideja je bila v tem, da se kakovost pričenja pri naših dobaviteljih in konča na tržišču. Z namenom boljše funkcionalnosti smo morali službo kakovosti organizirati tako, daje postala predvsem informacijska in ne več le filter za dosego kakovosti. VELIKO LJUDI VELIKO VE, POMEMBNO JE VEDETI PRAVE STVARI Probleme gospodarjenja v podjetju rešujemo tako, da izkoriščamo prednosti in priložnosti, ki jih na domačem in tujih trgih imamo, ter zmanjšujemo even-tuelen vpliv slabosti. Prednosti podjetja TRIMO izhajajo iz njegovega tržnega položaja. Tako smo na slovenskem trgu že daljše obdobje skoraj edini proizvajalec izoliranih gradbenih plošč z izolacijo iz steklene volne, neizoliranih gradbenih plošč in jeklenih konstrukcij. Podjetje lahko trži proizvode posamezno ali v sklopu trženja velikih in malih montažnih objektov. Poleg prodaje na domačem trgu TRIMO svoje proizvode uspešno izvaža. PRIHODNOST SE OBLIKUJE DANES Pred nekaj leti smo se začeli intenzivneje ukvarjati z zahodnoevropskim trgom. To tržišče je urejeno in podrejeno vsem tržnim zakonitostim. Dobra tržna usmeritev narekuje tudi pravilno razvojno pot. Pestra dejavnost podjetja (proizvodnja lahkih gradbenih plošč, bivalnih kontejnerjev, jeklenih konstrukcij, nerjavečih tehnoloških posod TRIMOCROM, vrat) zahteva heterogeno razvojno dejavnost. Pri razvojnih aktivnostih posvečamo največjo pozornost novim izdelkom, novim tehnološkim postopkom, izboljšavam. Realizacija razvojnih nalog poteka preko razvojnih timov v podjetju ob sodelovanju z zunanjimi institucijami. Ustvarjalnost na razvojnem področju vzpodbujamo s prime-nim nagrajevanjem koristnih predlogov in tehničnih izboljšav. Veliko pozornost posvečamo izobraževanju. PATENTI ZA PLOŠČE Z MINERALNO VOLNO Lahke gradbene plošče smo patentirali v nekaj evropskih državah in pridobili ustrezne ateste za prodajo na posameznih trgih NOVI FUTURE KONTEJNERJI Pri kontejnerjih težimo za novimi rešitvami sestavljank, s katerimi se lahko na trgu uveljavimo v višjem cenovnem razredu. V prihodnje načrtujemo izdelavo bivalnih kontejnerjev FUTURE. V proizvodnji jeklenih konstrukcij nam uporaba računalniških programov za statiko omogoča projektiranje lahkih jeklenih konstrukcij. OSKAR ZA EMBALAŽO V proizvodnji tehnoloških posod TRIMOCROM (nerajvečih) smo razvoj podredili področju mlekarstva in vinarstva. Tu smo dosegli uspehe predvsem pri posodah za shranjevanje in hlajenje mleka in vina. Letos smo prejeli nagrado OSKAR za embalažo 92 na sejmu INPAK 92. SPREMLJAJOČI PROGRAM - TRIMO VRATA Proizvodnjo vrat smo razvili vzporedno z razvojem bivalnih kontejnerjev. Dosegli smo evropski nivo kvalitete. Vgrajujemo jih v kontejnerje in ostale objekte. SODELOVANJE TRIMA Z OKOLJEM Kot največje podjetje v kraju se zavedamo, da družbeno okolje v katerem živimo in delamo od uspešnih podjetij pričakuje razumevanje za materialno pomoč pri realizaciji različnih razvojnih ciljev. Tako smo že vrsto let pokrovitelji osnovne šole Trebnje, občasno pa sponziramo različne kulturne prireditve, društvene dejavnosti ter pomagamo pri financiranju razvoja infrastrukture kraja. “Čaka nas dolgo, vroče poletje,” je vzdihnil gospod Jože Grmovšek, predsednik Sveta krajevne skupnosti Šentlo-vrenc, ko je za naše glasilo obnovil dnevni red zadnje seje Sveta. Ni pretiraval. Gospod Novak Franc toži krajevno skupnost zaradi motenja posesti. Zadeva, ki se kot snežena kepa vali že od leta 1989, je dosegla težo 300.000 SLT in je do nadaljnjega zablokirala žiro račun KS. Kepo je menda krepko pomagal valiti javni pravobranilec, ki odgovornih v krajevnih skupnosti ni sproti obveščal o razvoju sodnega postopka. Z gospodom Pavlom Ovnom, tudi on toži krajevno skupnost, so bili dogovori okrog povračila škode, kije nastala zaradi postavljanja drogov na njegovi posesti, zelo korektni. Zapletlo se je, ko se oškodovanec ni strinjal z oceno uradnega cenilca. Z oceno drugega cenilca pa se sedaj ne strinja krajevna skupnost. Kdo je bližje resnici, bo odločilo sodišče. Nič manj vroče ni bilo na seji zaradi železniškega postajališča. Krajani te krajevne skupnosti so pred leti krepko zavihali rokave in tudi v žep so segli, da so uredili primerno postajališče ob progi. Sedaj pa bi železničarji radi kar brez njihove vednosti te prostore oddali v najem privatnemu gostincu. Upajmo, da se bodo zmenili brez sodišča. Ker je ključ za deblokiran je žiro računa narejen predvsem iz denarja, tega pa ima krajevna skupnost Sentlovrenc zelo zelo premalo, bo verjetno tudi osnutek za mrliško vežico, sprejet na tej seji, zelo počasi lezel proti svoji uresničitvi, da o ureditvi sanitarij v šentlo-vrenskem kulturnem domu, kljub temu, da imajo pripravljen že ves material, niti ne . govorimo. Stane Peček O RUŠEVINAH GRADU NA MIRNI PRIPRAVE NA GRADNJO MRLIŠKE VEŽICE V ŠENTRUPERTU V novejšem času se vedno bolj prizadevamo, da bi poiskali in zaznamovali mnoge vrednote iz naravne in kulturne dediščine v naši občini, ki so doslej veljale za manj vredne in zato zanemarljive. Boj za uveljavljanje nacionalne identitete pa nas osvešča in sili, da se oziramo tudi na obrobne dragocenosti. Ena takih je tudi grad na Mimi, ki doslej v obnovitvenih programih ni bil ime- novan, a se vendar vedno bolj pogumno dviga iz ruševin. Njegovi začetki segajo v obdobje dinastičnega poseljevanja naših krajev (grofje Višnjegor-ski). Oba gradova, Višnja Gora in Mirna, sta imenovana med prvimi gradovi na širšem slovenskem območju. Višnjegorski je zaznamovan z letnico 1168, mirenski pa z letnico 1165. Zgodovina gradu na Mimi doslej še ni bila raziskana, bežni vpogled v njegov razvoj in vlogo v raznih obdobjih pa razkriva njegovo zelo razgibano preteklost, pomembnejšo za razvoj mirenske doline, kakor se zdi na prvi pogled. Ta trenutek je grad še vedno mševina, toda z razvojnimi ambicijami turizma v tej dolini tudi tak zapeljivo vabi k dokončni obnovi in izkoriščanju mnogih možnosti, ki jih ponuja s svojo topografsko lego, srednjeveškim okoljem, stavbnimi površinami in odmaknjenostjo od mondenih centrov in bučnih prometnih žil. Tako se njegova odrinjenost od velikih političnih centrov in razburljivih družbenih dogodkov pokaže ne kot slabost, ampak vrednota za sodobnega človeka, ki vedno bolj išče samoto, sveži zrak in mimo rekreacijo, da se lahko oddahne od nenehne- Krajevna skupnost Šentrupert je bila v preteklosti med prvimi, ki seje zavedala, da bo kraj napredoval le, če si bodo krajani sami prizadevali in bili pripravljeni vložiti tudi lastna sredstva. Zato se je zvrstilo že nekaj krajevnih samoprispevkov. Prav s samoprispevkom in s številnimi vlaganji posameznikov - pa tudi ob družbeni pomoči - je kraj počasi napredoval. Zgradili so telovadnico, otroški vrtec, hribi so se približali dolini z boljšimim cestami, med prvimi so se lotili obsežne akcije - opremljanje gospodinjstev s telefonskimi priključki, marsikatera vas je dobila kvalitetno pitno vodo. V nekem pogledu pa so jih sose-denje krajevne skupnosti prehitele; vsi večji kraji v občini imajo mrliške vežice, le Šentrupert ne. Tega se mnogi krajani zavedajo, marsikateri posamezniki so že ob pripravah na prejšnje samoprispevke opozaijali tudi na to potrebo. Kaže pa, da takrat čas za to še ni bil dozorel. Vendar pa je ob zadnjem krajevnem samoprispevku postala mrliška vežica prednostna naloga. Priprave nanjo trajajo že kar nekaj let, saj krajani želijo, da bi bila postavljena okolju primerna stavba. V ta namen si je vodstvo krajevne skupnosti ogledalo številne podobne gradnje po Sloveniji, načrte pa prepustilo priznanemu arhitektu Blažu Slapšaku, Šentruperčanu, avtorju marsikaterega hotelskega objekta v turističnih krajih in sakralnih spomenikov. Vse kaže, da so priprave v zadnji fazi in je čutiti, da bo letos začetek gradnje. Številne priprave so pravzaprav omogočile, da bo lahko poslovilna vežica dostojno služila svojemu namenu, hkrati pa bo še estetsko učinkovala. Gradnja mrliške vežice bo takšen zalogaj za krajevno skupnost Šentrupert, da se bodo morale upočasniti marsikatere druge akcije, treba pa bo zbirati še dodatna sredstva, saj samo samoprispevek ne bo zadoščal. To ni prav nič vzpodbudno v teh težavnih časih, vendar so Šentruperčani in okoličani že mnogokrat dokazali, da s svojo zavzetostjo zastavljene načrte tudi uresničijo. Jože Zupan ga drvenja. Marko Marin mooMrn Pogovor z Janezom Vidicem, sentruperskim župnikom »ZA NEKATERE GOSPOD, ZA DRUGE Tako označuje odnos ljudi do sebe Janez Vidic, župnik, ki že vrsto let “pastirsko” in gospodarsko vodi šentrupersko župnijo. Tak odnos ljudi, pravi, ga ni nikoli motil. Kako bi tudi ga, saj je gotovo le zrcalna podoba njegovega lastnega odnosa do njih; ta pa je od nekdaj bil odprt, širok in pokončen. Ob dnevu mrtvih (ali: vseh svetih) ga tako npr. lahko dopoldne srečaš na komemoraciji pred krajevnim spomenikom žrtvam fašizma, popoldne pa na pokopališču, ko na njem opravlja obred sredi svojih živih in mrtvih, sredi bolj ali manj vernih ali nevernih faranov in krajanov, ki ga pa vsi cenijo in spoštujejo; najbrž ravno zaradi odprte širine njegovega značaja in ravnanja, pa tudi kot skrbnega gospodarja in organizatorja restavratorskih in obnovitvenih del na cerkvah svoje župnije. Kot tak je gospod Janez Vidic najbrž pravi sogovornik za današnji čas. Študirali ste, ko v ozračju našega prostora versko čustvovanje in mišljenje ni imelo enakovredne teže in vrednosti. Gotovo je smer vaše poklicne odločitve začrtala družina. Deloma gotovo. Ker je bila trdno verska že po tradiciji. Vera je bila v njej dobrina. V družini nas je bilo sedem otrok, od tega šest fantov; trije smo šli za duhovnike, trije pa so ostali za punce. Imeli smo toliko gozda, da nas je oče lahko šolal. Počitnice smo preživeli ob delu v gozdovih na Jelovici. Bilo je težko; vem da je oče nekoč dobil odpadne liste iz vevške papirnice, mi pa smo potem iz njih delali zvezke. Sicer pa je bil oče partizan, kar je bilo pri nas samo po sebi razumljivo. Domobrancev skoraj poznali nismo, kadar pa so že prišli, smo jih imeli za “slovensko govoreče Nemce”, ker so bili v nemških uniformah. Oče Nemcev ni maral že zato, ker so ga zaprli kot talca v Begunje. Vsak dan smo čakali, kdaj bo ustreljen. Potem pa je ušel, ker mu je pomagal sovojak iz prve svetovne vojne, ki pa je bil tu oficir. Ko so ga peljali v Drago, mu je svetoval, naj gre za avtom in se počasi oddalji, da ne bo nihče streljal. Tako seje oče rešil, v Begunjah pa je še danes zapisan kot ustreljen. Ni pa bil zadovoljen s tem, kako se je razvijalo po vojni, ko so njegovi soborci zlezli na okraj in prišli tudi k njemu, s predlogom, da bi mu preskrbeli službo. Njega pa je najbolj bolelo, da ne sme sam gospodariti z gozdom, ampak ga kakšen njegov “birmane” uči, kaj bo sekal. Na gozd je bil zelo navezan. Meni pa je oče dal proste roke pri izbiri poklica, in mi celo pol leta pred novo mašo rekel: Imamo še toliko hoste, da greš lahko tudi v Zagreb na katerokoli fakulteto, samo da ne boš kdaj rekel, da te je kdo silil, ker lahko ne bo: na“fajmoštra” danes lahko vsak pljuje. To je bilo leta 1963. Doma so mi torej dali popolno svobodo, taka pa je bila tudi učna doba v gimnaziji v Kranju, kjer so nas učili še stari profesorji širokega duha. Napovedovali so sicer novo dobo, a so bili metodično še pri starem. Kako ste doživljali svojo poklicno dejavnost v času, ko sta vera in Cerkev živeli na robu družbenega dogajanja, kako pa jo doživljate in vidite danes, ko so se stvari najbrž le spremenile? Tako prej kot zdaj sem župnik vse. Za te, ki mislijo tako, in tiste, ki mislijo bolj liberalno, Prej i * 5 Šentrupert je bilo jasno česa ne smeš reči, zdaj pa obstaja možnost, da s svojim bolj svobodnim govorjenjem nekatere ljudi prizadenem. Tega pa nisem nikdar maral; nikdar nisem želel, da bi ljudi odbijal. Zato ne pride v poštev, da bi navijal za katerokoli stranko. Menim pa, da imajo tudi kristjani pravico in svobodo, da so zastopani v vsej pisani paleti strank, v tisti pač, od katere pričakujejo uresničitev svojih pričakovanj. Sicer pa ta naša demokracija še ni tisto ta pravo. Ljudje sicer bolj kritizirajo, a so še zbegani. O kakšnih velikih spremembah niti ne morem govoriti, mogoče bodo čez 20 ali 30 let. Res pa je, da se z nekaterimi ljudmi lahko bolj odprto pogovarjamo, npr. z občinskimi oblastmi. Zdi pase včasih, daje življenje na robu družbe za pravo vernost v globjem duhovnem pomenu celo bolj produktivno... V prejšnjem režimu smo bili že zaradi opozicije do Partije prisiljeni iskati najrazličnejše načine, kako bi uresničili cilje in zato je bilo treba včasih voziti pravi slalom, kar je bilo pogosto kar naporno. Sedaj pa, ko ni več nobenih formalnih ovir, ko je vse bolj svobodno, opažam, zlasti pri mlajših duhovnikih, tako komodnost, da sem včasih kar malo razočaran. Spominjam se, da sem šel nekoč na notranjo upravo s prošnjo za dovoljenje za mladinski klub, pa se je uslužbenec začudil, kako sploh upam priti na tako misel. Zdaj tovrstnih ovir ni, organizacije bi bile možne, pa se ne Cerkev ne duhovniki ne znajdejo; vsaj tak občutek imam. Je pa tudi zainteresiranost pri ljudeh manjša. Prej je marsikdo šel v cerkev zaradi nekakšne opozicije, da bi pokazal, da ne misli tako kakor uradna linija. Tako da sem dr. Kranjcu, ko meje vprašal, ali hodi v cerkev zdaj kaj več ljudi, odgovoril, da popolnoma nič več, samo nekaterih iz Trebnjega in Mirne, ki so bili prej v Partiji, ni več na našem koru, ker so najbrž po domačih cerkvah. Ali se vam zdi možna nevarnost bogate in - v posvetnem smislu - močne Cerkve. Moč kvari, o tem priča zgodovina... Kako vi gledate na vračanje po vojni Cerkvi odvzete lastnine: mislim na splošno in konkretno v primeru vaše župnije? Gotovo je, da bi se te materialne krivice morale poravnati, je pa vprašanje, na kakšen način. Morda bi bilo dobro, da se to zgodi v obliki skrbi za socialno zavarovanje duhovnikov. V naravi vsega ni mogoče vrniti. Noben župnik prav gotovo ne bo zahteval obdelovalne zemlje, gozdove pa zaradi vzdrževanja cerkva. (V naši župniji so vzeli vsega skupaj 47 ha, od tega okoli 15 ha gozda.) Drugo, kar bi bilo nujno vrniti, je funkcionalni prostor okrog cerkva: okrog Vesele Gore, škocjanske cerkve, kjer je vzeto vse do zidu. Enako je pri Sv. Roku in na Križevem potu, kjer so kapelice tako rekoč “v zraku”, ker je zemlja last domačina Ruglja, ki je letos prvič dovolil čiščenje grmičevja okrog kapelic. Ne bi pa zagovarjal tega, kar sem zadnjič slišal na občini, da so župniki in graščaki znali nagrabiti premoženje od ljudi na fin način. Cerkvi je bilo namreč veliko darovanega, da bi se na ta račun (D trimo u ,U ZADOVOLJEN KUPEC PRINAŠA NAJ VEČJI PROFIT CATEZ - CENTER ZA BEGUNCE Kako velika je lahko sla po oblasti in ozemlju, kakšnih načinov in metod se poslužujejo nekateri ljudje, morda celo narodi, o tem bi najlaže povedali begunci. V Sloveniji jih ježe nekaj deset tisoč, pa še prihajajo novi, zato je tudi občina Trebnje ustanovila center za te nesrečnike iz Bosne. Center za begunce je na Čatežu. Sem so se zatekle matere in babice z otroci in vnuki. Pretresljiva je zgodba babice, ki je na Čatežu z desetimi vnuki. Sinovi in možje so ostali v Bosni. Že pogled nanje kaže, da so prehodili trnjevo pot, polno groze in strahu, srečanj s smrtjo. Smrt pa je posegla mednje tudi tukaj že prvi dan in utrnila življenje desetmesečni deklici. Občani občine Trebnje so zbrali že veliko pomoči preko Rdečega križa in Karitas. Tako smo dobili že dva hladilnika, štedilnik in pralni stroj. Prišli so pomagat tudi pri čiščenju, ki se gaje udeležilo veliko ljudi s Čateža. Obiskali so nas tudi duhovniki z željo, da zvedo, kako pomagati. Trenutno je v centru 70 oseb, od tega 42 otrok od 4 mesecev do 16 let. Žene so začele pridno pomagati in center dobiva vsak dan lepšo in čistejšo podobo. Ker je v centru veliko otrok, prosimo občane, da še pomagajo, Rdeči križ in Karitas bosta v trgovinah namestila koše s plakati, da zbiramo vse vrste hrane, čistil, sredstev za osebno higieno. Kmete prosimo, da bi zbrali brezplačno nekaj mleka, krompirja in fižola. Vse, kar boste storili, da bi izboljšali življenje teh nesrečnikov, bo kot blažilo na hudi rani. Vodja centra: Pavlina Hrovat mmm TOVARIŠ, ZA TRETJE PA KAR JANEZ« toliko in toliko let brale maše. Iz darovane zemlje naj bi prišlo toliko vrednosti, da bi se z njo te maše izplačevale. Takih pogodb je cel kup. So pa na splošno stvari okrog vračanja odvzetega zelo nedorečene. Do sedaj sem v zvezi s tem plačal že okoli 30 tisočakov, pa še ne vem, pri čem konkretno sem. Če bi dobili nazaj gozd, bi bilo zelo olajšano vzdrževanje in obnavljanje cerkva, ki imajo vse lesena ostrešja in ogrodja zvonikov. Teh cerkva pa je poleg župne v fari še osem. Samo za obnovo župne - šentruperske cerkve je šlo 40 m3 rezanega lesa... Vi ste, podobno kot eden vaših, med ljudmi tudi zelo cenjenih predhodnikov g. Bakan, znani kot preudaren, zagret gospodar. Z vzdrževanjem in obnavljanjem cerkva ste opravili pomembno kulturno dejanje. Kaj vse vam je uspelo, kako in kakšno so načrti glede tega za prihodnost? Tisto, kar uspe, radi bolj poudarimo. Vendar tudi meni ni uspelo vse, tudi zato, ker so bila “polena” tudi v fari: sicer marsikdo misli, da nisem zvedel zanje, ampak se zve več, kot bi bilo včasih prav. Če hočem govoriti o tem, kar je uspelo, moram omeniti obnovo farne cerkve: popolna obnova zvonika z novo bakreno kritino, beljenje, fasada prezbiterija, elektrifikacija zvonika. Popolnoma smo obnovili cerkev na Zaloki, delno na Veseli Gori, obnovili smo Viher, deloma Cimik in Škocjan. Preostalega dela pa je še za 20 let, za pridnega gospodarja. Mene je pri tem zaustavila bolezen, tako da ni več prave moči, pa tudi ljudje - tisti, ki so bili pripravljeni pomagati, so ostareli. Veliko je bilo namreč narejenega udarniško in s prispevki: ne samo od tistih, ki obiskujejo obrede, pač pa tudi od tistih, ki bodo nekoč cerkev in Cerkev rabili za odhod s tega sveta, ker velika večina ljudi se vendarle pokoplje z verskim obredom. Za obnovitvena delaje treba nabrati velike vsote (samo na šentruperskem zvoniku je 5 ton bakra). Obrtniki pa tudi ne poznajo usmiljenja; zdi se mi, da računajo v skladu z rekom: kjer so farji, tam so dnarji. A v praksi le ni tako. Moram pa poudariti, da v zadnjih letih poleg zasebnih donatorjev prispevajo tudi posamezne firme. Ob vseh teh uspehih so vam tako rekoč na farovško dvorišče in v neposredno bližino pokopališča postavili Agrostroj, v neposredno bližino Križevega pota pod Veselo Goro pa stanovanjsko hišo. Oboje ni ravno v kulturni ponos kraju. Pri tem ste bili verjetno brez moči. Pozitivni stvari postavitve Agrostroja v Šentrupert sta dve: nekaj ljudi je dobilo delo, mi pa smo v “zameno” dobili učilnico. Negativne stvari pa so veliko hujše in tudi mnogo bolj trajne^ To čas potrjuje. Toda menije bilo takrat rečeno: Če ne boš podpisal, lahko samo pakiraš. Glede Križevega pota ali pozneje Vesele Gore pa nisem imel popolnoma nobene moči, ker ni (bilo) urejeno vprašanje funkcionalnega zemljišča v okolici teh cerkvenih objektov. Ob Križevem potu lastnik hiše namerava menda graditi še hlev, kar mu bo verjetno ob pomoči kmetijskega lobija tudi uspelo. Če bi bila krajevna oblast svoje čase bolj gibčna, ta hiša ne bi stala tam, kjer stoji. Ob takih stvareh bi morale reagirati institucije, ki skrbijo za urejanje prostora in varstvo kulturne dediščine. Kakšno je bilo sodelovanje z njimi? Glede omenjene hiše se čudim, da je graditelj dobil vsa dovoljenja, ko pa je vendarle birokratski aparat tako gost Človek si ob tem lahko samo marsikaj misli in ugiba... Strokovne institucije so pri obnovah pomagale predvsem strokovno, finančne pomoči pa je bilo sorazmerno malo. Je pa ta aparat - z vsemi dnevnicami in kilometrinami pravzaprav dovolj drag. Ob tem sem razmišljal o nizki ceni lastnega dela, dela župnika - upravitelja, ki skrbi za toliko kulturne dediščine, pa si od tako imenovane družbe ne zasluži niti plačila socialnega zavarovanja. Lahko rečemo, da obletnice, ki so pred vami, pričakujete s pomembnimi gospodarsko - kulturnimi dosežki. Katere so te obletnice? Letos praznujemo 50-letnico prihoda salezijancev v Šentrupert. Pred petdesetimi leti so namreč z Ivanom Bakanom prišli v našo župnijo. Naslednje leto pa bo 600 let, odkar so celjski grofje začeli zidati šentrupersko cerkev, nakar so jo zidali 100 let, z njihovim propadom so bili donatorji drugi, zidavo pa so 1497 dokončali Turjačani. Vsega skupaj so jo zidali 104 leta. 1994 pa bo 950 let, odkar se omenja fara Šentrupert: Sv. Rupert pri Škrljevem, ker je bil pač škrljevski grad bolj markanten kot pa cerkev. Te obletnice skušam izrabiti tudi za obnovo. Doživljamo čas, ko se celi predeli sveta nekako preoblikujejo, obenem pa smo priča naraščanju nacionalnih, verskih, socialnih nestrpnosti, ki preraščajo v konflikte in krvave spopade. Nestrpnost in netolerantnost med različno mislečimi pa sta v vsej človeški zgodovini prinesli že mnogo hudega. Kako vi gledate na te probleme? Ljudi preprosto ne smemo še bolj razdvajati kot že so razdeljeni z vsemi dogajanji in delitvami iz druge vojne in neposredno po njej. To so tihe, latentne delitve in poglabljanje ter razpihovanje teh bi bilo zame zločin, pa naj bo to razpihovanje na eni ali drugi strani. Sedaj je treba na to paziti še bolj zaradi morebitnih pojavov revanšizma, ki pa jih sam ne vidim, čeprav partizansko usmerjeni sedaj radi hitro marsikaj označijo za klerikalizem ali revanšizem. Smo se pa v preteklosti morali sami kot cerkvena ustanova tolerantno obnašati ravno zato, da ljudi ne bi razdvajali. Tako še pred desetimi leti sploh nismo javno omenjali 40-letnice prihoda salezijancev v Šentrupert, ker smo v pogovorih, tudi na občini, prišli do spoznanja, da bi to ljudi bolj razdvajalo, kot bi jim koristilo. To mi je sicer prvi salezijanec Ivan Bakan zameril, ampak ni imelo smisla izpostavljati ljudi morebitnim pritiskom zaradi oživljanja nekaterih stvari iz preteklosti. Vedno sem se trudil delati v smislu trezne tolerantnosti. Zato z žalostjo gledam dogajanja na Hrvaškem in v Bosni ali pa to, kar se dogaja z našimi usmiljenkami v Beogradu, ki jih ustrahujejo, jim razbijajo okna. In to v zalivalo, ker so 40 let tako rekoč zastonj delale v korist tamkajšnjega naroda. To so zelo mučne stvari. Pri nas, upam, take nestrpnosti ni, ker je tudi nadškof precej širok, diplomat, izkušen in se ne zaletava. Cerkev tudi nima nobenih pretenzij klerikalizma, ki ji ga nekateri očitajo. Gotovo pa se bodo morali tudi neverni navaditi na to, da je Cerkev nekaj samo po sebi razumljivo javnega, kot je to npr. v Nemčiji, čeprav ni rečeno, daje tam za Cerkev boljše kot tu. Tudi na Zahodu namreč vprašanje cerkve ni idealno rešeno. Najpomembneje je, da se navadimo, da živimo eden ob drugem, kar smo v našem okolju tudi v preteklosti znali in zmogli. Ob spoštovanju in upoštevanju drug drugega, seveda. To je pač odvisno od ljudi samih; in vi ste gotovo med tistimi, ki znajo drugačnost sprejemati kot legitimno dejstvo. Je pa v tem še en vidik problema. Prišel je nekoč nekdo iz Amerike in me vprašal: Ti, koliko pa je tu brezvercev? In sem odgovoril: Brezvercev? Veš kaj, tako kot jaz ne morem reči, da sem vedno 100-odstotno veren, ker tolikokrat in tolikokrat pridem do takega ali drugačnega dvoma (ne samo metodičnega), tako tudi pri tistih, ki se smatrajo za neverne, pride trenutek vere, take ali drugačne. Najbrž za malokoga lahko rečemo, da ni nikdar podvomil o svoji veri ali neveri. Absolutov na tem svetu ni. Ravno zavest o relativnosti vsega odpira v človeku širino, ki omogoča, da vzpostavlja mostove do ljudi, kar ste vi očitno znali. In to najbrž lahko smatrate za svoj pomemben uspeh. O uspehih bodo govorili tistih, ki bodo prišli za nami. Enoje, kar se vidi: te obnove in restavracije, drugo pa človekova duhovnost, duhovna prenova. Glede tega drugega sem pogosto nezadovoljen, ker so ljudje površni. Še vedno se niso najedli materialnega blagostanja. Premalo jih zanima duhovna poglobitev, pa naj si bo verska ali skozi knjigo ali skozi najraznovrstnejša neverska duhovna gibanja... Tu pa smo dosegli še zelo malo. Toda to je problem vsega človeštva: Kakšen strahoten napredek v tehniki in tehnologiji - v tej zunanji sferi - v zadnjih sto letih, pa kako majhen v človekovi notranji - duhovni sferi, če pomislimo samo na barbarstva, ki se dogajajo v naši bližini... Vsekakor je lažje pokazati prenovljeno ostrešje in streho zvonika kot pa na spremembe, ki jih povzročiš v dušah ljudi. To se težko vidi in še težje dosega. Pogovarjal seje Ivan Gregorčič LETNA SEJA OBČINSKE ORGANIZACIJE STRANKE DEMOKRATIČNE PRENOVE Čeprav so o naši seji že poročali javni mediji, so oglašamo tudi sami v našem GLASILU OBČANOV. Našem glasilu zato, ker smo tudi prenovitelji, kot vsi drugi, občani občine Trebnje. Na seji smo analizirali stanje v stranki v zadnjih dveh letih. Seznanili smo se s programom stranke demokratične prenove Slovenije in sprejeli program dela za našo občinsko organizacijo. Čaka nas kar dosti dela. Naša seja je bila le dan po glasovanju o konstruktivni nezaupnici vladi Lojzeta Peterleta v skupščini Republike Slovenije. Logično je, da je beseda tekla tudi o tem dogodku. Ne skrivamo, da smo izrazili zadovoljstvo, ker pričakujemo od vlade dr. Janeza Drnovška, da bo z ustreznim ekonomsko razvojnim programom premaknila gospodarstvo iz recesije v konsolidacijo in ekonomski vzpon. Tak program smo pričakovali dve leti, a ga nismo dočakali. Upamo, da bo zdaj drugače, če ne tudi vlado dr. Drnovška čaka konstruktivna nezaupnica. Le uspešni gospodarski rezultati so lahko dobra osnova za boljše družbeno - socialne razmere. Prenovitelji smo pripravljeni enakopravno sodelovati pri ustvarjanju dobrih razvojnih programov za napredek in vzpon gospodarstva, kot tudi pri razreševanju problemov drugih dejavnosti: izobraževanja, zdravstva, zaposlovanja, otroškega varstva, socialnega skrbstva. Nezaposlenost v Sloveniji je dosegla že takšen obseg, da vpliva na razmere tudi v naši občini, ne glede na to, da je nezaposlenost v povprečju manjša kot v republiki. Socialna varnost se je bistveno poslabšala zaradi upadanja obsega proizvodnje pa tudi zaradi pristranskosti nekaterih funkcionarjev v podjetjih (podatki sodišč združenega dela). Vse to kliče po ustrezni ureditvi zakonodaje o delovnih razmerjih. Vsekakor bomo sodelovali tudi pri oblikovanju novih občin. Ne gre samo za teritorialen obseg, nas bolj zanima vsebina pristojnosti in samostojnosti na novo oblikovane lokalne samouprave. Nujno potreben bo še en vmesni člen, ker je “stopnica” od majhne občine do republike previsoka. Kako bo to rešeno, je odvisno od interesov in dogovora. Naj končamo s citatom iz izhodišč in ciljev programa S DP Slovenije, ki jih je prispeval dr. Matjaž Kmecl: “Priznavamo vse, kar je bilo storjeno dobrega, toda to nas ne obvezuje kritičnosti od vsega zavoženega, predvsem pa ne skrbi za razvoj, socialo, skrbi za vse manjšine, za družine, za otroke v šoli, za stare in bolne, za vse, ki so v stiskah. Obenem se zavedamo, da nas je Slovencev premalo in je slehernik dragocen, nobenega talenta, nobene sposobnosti ne smemo po nemarnem izgubiti. Naša prihodnost je široka in raznovrstna iniciativa, zadnji kot Slovenije mora sodelovati za novo, moderno, uspešno Slovenijo, ki je izhodišče in cilj našega programa in našega delovanja." Za občinsko organizacijo S DP Jože Tomažin PREIMENOVANJE ULIC ALI NASELIJ V zadnjem času je vse večji pritisk na nekatere službe v upravnih organih občine Trebnje po preimenovanju ulic ali naselij. Za občane je najbrž zanimivo tisto, kar se v zvezi s tem tiče njih samih. V sak posameznik lahko sodeluje od samega začetka sprožitve postopka v tisti KS, kjer ima bivališče, ali je kakorkoli zainteresiran za spremembo oz preimenovanje. Po sprejetju preimenovanja naselja ali ulice, bo moral vsak lastnik ali uporabnik objekta zamenjati hišno tablico. Temu sledi uskladitev osebnih dokumentov z nastalo spremembo naslova Uskladitev osebnih dokumentov opravijo občani pri Sekretariatu za notranje zadeve v Trebnjem oz. pri svojih matičnih uradih. Hišne tablice pa naročijo pri Geodetski upravi. Potrebno je poudariti, da se s spremembo naslovov posameznih občanov pri Sekretarijatu za notranje zadeve avtomatično popravijo naslovi občanov, ki so vodeni v uradnih evidencah (katastrski podatki in davčni zavezanci). Ker sodišča in njihove zemljiške knjige še niso vezane na skupni register prebivalstva, ki se vodi za celotno Slovenijo, je potrebno svoje naslove po izvedenih preimenovanjih posredovati tudi tej službi. To velja za vse imetnike nepremičnin, ki so knjiženi kot lastniki pri zemljiških knjigah v Sloveniji. Ves ta postopek je vezan na stroške. Hišne tablice in napisne table za naselja oz. ulice gredo v breme občinskega proračuna. Stroški uskladitve naslovov in osebnih dokumentov pa so stvar vsakega posameznika. Geodetska uprava lil trimo DEJAVNOST SKD OBČINE TREBNJE V ZADNJEM ČASU Da se naše občine in njeni občani prebujajo, dokazuje tudi dejavnost SKD in njenega občinskega odbora. Občanu ni dovolj samo dejavnost, ki mu je “vsiljena”, temveč sam išče nove teme, ki so zanj pomembne ali zanimive. Ob tem se povezuje z ljudmi, ki si prizadevajo za podobne stvari. Ko seje 14. februarja mudil v naši občini poslanec slovenskega parlamenta g. Nace Polajnar, so ga naši člani povabili v svojo sredo. Na srečanju je govoril predvsem o delu skupščinske komisije za raziskavo povojnih množičnih pobojev, dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti. Dotaknil seje trenutnega političnega položaja, na željo prisotnih pa je govoril o prizadevanjih za oživitev demografsko ogroženih območij, ki jih je tudi v naši občini kar nekaj. 13. marca je v Trebnjem zbudila veliko zanimanje javna tribuna o lokalni samoupravi. Glavni gostje bil Ivan Bizjak, predsednik zbora občin. Vse kaže, da bodo velike občine razpadle v manjše. Sodeč po odzivih in vprašanjih prisotnih, to velja tudi za našo občino. Ker pa je mnenj veliko, še ni jasno, kdaj in kako bo do tega prišlo. 28. marca seje ob prisotnosti občinskega vodstva SKD zbralo večje število krajanov Šen-tlovrcnca in Velike loke ter ustanovilo krajevni odbor stranke. Za predsednika so izvolili Jožeta Goloba. 28. marca smo v organizaciji naše stranke pripravili materinski dan. Po predavanju prof. Milene Černetove, ki je govorila o različnih likih staršev in o ravnotežju ljubezni in avtoritete v družini, so nastopili mladi recitatorji, pevci in plesalka. Kot gosta sta nastopila baritonist Cveto Kobal in citrar Tomaž Plahutnik. Z mojstrskim podajanjem ljudskih pesmi sta požela odobravanje prisotnih. Sploh pa je bilo vseskozi čutiti, da “ta glavni” niso na odru, temveč v dvorani. Za vse to se je treba zahvaliti organizatorici g. Emilijani Pavlinovi, kije poskrbela za res prisrčno prireditev. 5. aprila je obiskal krajevno skupnost Trebelno predsednik slovenske vlade in SKD Lojze Peterle. Simpatizerji krščanske demokracije pa so izkoristili priložnost in ob njegovi prisotnosti ustanovili krajevni odbor Trebelno. Za predsednika so izvolili Janeza Dragana. Zadnje čase se pospešeno pripravljamo na kongres SKD, ki bo 18. maja v Ljubljani. Naši delegati se udeležujejo pripravljalnih sestankov in srečanj, na katerih se zavzemajo tudi za neposredne interese naših občanov in občine. mamam IZVAJANJE SKRBI ZA STAREJŠE OBČANE KOT JAVNA DELA Center za socialno delo Trebnje v letu 1992 uvaja preko javnih del posebno skrb za starejše občane. Javna dela se uvajajo v sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje, katerega interes je zaposlovanje nezaposlenih oseb, pa čeprav pod drugačnimi pogoji, kot so v primeru redne zaposlitve, uvajajo pa se tudi zaradi potrebe, da se opravijo naloge, ki so zelo pomembne za občino in njene prebivalce, se pa v okviru redne dejavnosti iz različnih razlogov ne opravljajo. Starejših občanov je v naši občini veliko, veliko je tudi takih, ki žive sami in so zaradi starosti ter bolezni ali invalidnosti potrebni ne le pozornosti, pač pa tudi konkretne pomoči pri opravljanju osnovnih življenjskih funkcij. Doma starejših občanov v občini še nimamo, za starejše občane pa tudi že sedaj skrbijo službe, kot sta Center za socialno delo in patronažna služba, ter organizacije, kot je Rdeči križ in na novo ustanovljeni Karitas, poleg teh pa še sosedje in svojci. Izvajalci javnih del ne bodo posegali v pristojnost služb in organizacij, pač pa bodo prispevali k boljšemu počutju starejših v svojem okolju in tudi pomenili pomoč tistim, ki skrbe za svoje starejše. Ker izvajamo to nalogo na ta način prvič, bomo potrebe še sproti dopolnjevali. Pri tem si želimo sodelovanja vseh, ki že sedaj sodelujejo na tem področju, in tistih ljudi, ki bodo pomoč potrebovali. Kljub začetnim težavam, povezanimi tudi s kadrovskimi pogoji, se bomo trudili, da bomo nalogo primemo opravili, predvsem pa, da bodo ljudje, ki jim je pomoč namenjena, z njo zadovoljni. Center za socialno delo Trebnje ODPRI SRCE je eno izmed gesel francoske Karitas, s katerim želi opozoriti na ljudi, ki so v stiskah. V mesecu marcu je francoska Karitas organizirala tritedenski seminar za slovenske sodelavce te organizacije. Pridružili so se nam tudi Ukrajinci in en Slovak. Cilj seminarja je bil, seznaniti se z njihovim načinom dela, organizacijo mreže prostovoljcev in uresničevanja dejavnega krščanskega življenja. Zbrali smo se v Lourdesu, kjer smo imeli veliko zanimivih predavanj. Po štirih dneh smo v manjših skupinah odpotovali na obisk škofijskim organizacijam Karitas, ki so razpredene po vsej Franciji. Naša skupina je preživela 10 dni v ŠK Loir et Cher. Spremljal nas je direktor šk Serge Grolleau. Poleg treh zaposlenih delavcev imajo 500 prostovoljcev za različna področja pomoči. Med našim bivanjem v Bloisu in Toursu smo imeli možnost videti delo teh prostovoljcev. To je pomoč s hrano, obleko ali z denarjem. Videli smo delo skupine za organizacijo počitnic otrokom, delo z otroki, ki imajo težave v šoli, delo z brezposelnimi, svetovanje ljudem v stiski preko telefona. Imeli smo možnost obiskati državne in privatne organizacije za pomoč ljudem v stiskah in se seznaniti s sodelovanjem s socialno službo in RK. Tako smo obiskali dom za matere z otroki, ki so žrtve nasilja. Internat in šolo za mlade fante in dekleta iz neurejenih družin pa jim nudita možnost dela s konji, pridobitev poklica in kasneje pomoč pri zaposlovanju. Obiskali smo trgovino z rabljenimi gospodinjskimi aparati. Tu dobijo nekateri brezposelni zaposlitev za dobo dveh let. V tem času jim nudijo možnost, da se ob delu izšolajo. Princip dela francoske Karitas je, da nauči ljudi skrbeti zase. Presenečeni smo nad dejavno krščansko ljubeznijo, ki smo jo srečali tako pri delu z ljudmi kot tudi v družinah, kjer smo bili kot gostje. Izredno imajo razvit občutek za stisko ljudi na osnovi služenja sočloveku in spoštovanju njegove osebnosti. Znanja in spoznanja, ki so nam jih dali, so neprecenljive vrednosti. Vračamo se bogati z novimi doživetji, hkrati pa z novimi prijatelji. In kako mi? Zmoremo več topline in ljubezni kot je sicer v naših medsebojnih odnosih? Ana Nahtigal jK BP 1 Us ijp Jerebova 1a, 6I270 Litija E^rojektiranje, sodne cenitve Inženiring v gradbeništvu ^sadzor, strokovno vodenje pri graditvi tj^bjektov /FiES\ telefon: 061 881-620 Jože Poglajen, ing.gradb. IMENOVANJE RAVNATELJEV OSNOVNIH ŠOL Zbori občinske skupščine so na 14. skupnem zasedanju, 31.3.1992podali soglasje k imenovanju ravnateljev OŠ. Na vseh šolah (razen OŠ Trebnje) so bili imenovani dosedanji ravnatelji in sicer: za OŠ Mirna Peter Podobnik, za OŠ Mokronog Marija Murene, za OŠ Šentrupert Jože Zupan in za OŠ Veliki Gaber Marija Mežnaršič. DROGE Ko govorimo o drogah, se moramo najprej vprašati, kaj so droge. Droge niso le hašiš, marihuana, heroin, kokein..., ampak tudi tobak in alkohol. Veliko govorimo o nedovoljenih drogah, vsi ti problemi pa potiskajo probleme zlorabe dovoljenih drog, to je alkohola in kajenja, v ozadje. Nekatere ankete med osnovnošolci in srednješolci ljubljanskih šol so pokazale, da so droge na šolah prisotne, da pa so mladi zelo slabo informirani. Starostna meja uživalcev se pomika navzdol. To pa je še posebej zaskrbljujoče, saj je nezrel organizem za vsa kemična sredstva še posebej občutljiv. Na šolah v trebanjski občini se s problemom nedovoljenih drog še nismo srečali (obstaja pa veliko govoric), občasno pa imamo težave s posameznimi učenci, ki uživajo tobak in alkohol. Preventiva mora zajeti uživanje vseh teh snovi v mladostniškem obdobju. Odrasli si moramo postaviti norme do katerekoli droge, kajti pravilno ukrepanje in izdelana stališča do tobaka in alkohola pomagajo graditi mladostniku odnos in stališča tudi pri zavračanju drugih drog. Vsi, še posebno pa tisti, ki se s tem problemom srečujemo oziroma se bomo srečevali, se moramo izobraziti. Potrebna je vzgoja mladih za življenje. Pomembna je komunikacija z mladimi, v družini, šoli... Mladim moramo omogočiti, da oblikujejo pozitivno samopodobo. Naučiti se morajo življenjskih veščin, kako se upreti pritisku vrstnikov. Olga Pust NARAVOSLOVNIDAN V okviru naravoslovnega dne smo na mokronoški osnovni šoli opravili anketo na temo DROGA IN ALKOHOLIZEM MED MLADINO. 41 učencev je odgovarjalo na naslednji vprašanji: 1. KATERE PIJAČE UPORABLJATE DOMA? vino - 40 učencev, pivo - 29 uč., liker - 6 uč., šampanjec - 3 uč., viski - 3 uč., žganje - 9 uč., rum - 3 uč. in kivi - 3 učenci. 2. OB KATERIH PRILOŽNOSTIH PIJETE ALKOHOLNE PIJAČE? doma - 6 učencev, v gostilni - 3 uč., ob praznovanjih - 25 uč., na zabavah - 3 uč., ob delu - 5 uč., ob obiskih - 6 uč., ob novem letu - 3 uč. in ob nedeljah - 1 učenec. Naravoslovni dan je vodila Vera Tratar, učiteljica za biologijo. Polona AJDIČ in Alenka GRABNAR, učenki 8. r. OŠ Mokronog ALKOHOLINTOBAK V DEFINICIJAH Alkohol je strup, ki človeka pripelje v obup. Stanko Tomšič, 7.r. Alkohol je nesreča, ki se zmerom veča. Tomaž Jerovšek, 7.r. Alkohol je mamilo, ki se je po grlu razlilo. Je razvada, ki nam skrbi in težave odlaga, a nam uniči zdravje in življenje zaplete kot neprehodno šavje. Polde Kmetič, 7.r. Alkoholizem je razvada, ki sama sebe ne obvlada. Franci Lenarčič, 7.r. Alkohol je pribežališče bolnih človeških občutkov, ki se v njem utapljajo. Darko Čosič, 7.r. Tobak je pleskar, ki z nikotinom pleska pljuča v črno. Darko Čosič, 7.r. Kdor cigarete kadi, tisti smrdi. Marko Mlinarič, 7.r. Pesniške definicije o alkoholu in tobaku so napisali učenci OŠ Mirna v okviru naravoslovnega dneva. I.G. GREDA USPEVA zaporedno številko 29/1, na novomeškem registrskem sodišču pa je vpisana kot prvo privatno mešano podjetje. GREDA zaposluje danes 12 delavcev in v tem letu ustvarja mesečno 25.000.000,00 SLT vrednosti proizvodnje s prodajo svojih izdelkov v Sloveniji, Hrvatski, Avstriji, Madžarski in Češkoslovaški. Žal zaradi vojne zdaj ni mogoče proizvodov prodajati v Bosno m Hercegovino ter Srbijo, kljub že vzpostavljenim poslovnim vezem. V številnih sadnih sladoledih in sadnih jogurtih, ki so tudi v prodajalnah po občini Trebnje, ni vidnega imena Gredine kakovosti, ker je GREDA le dobavitelj surovin. Ime Grede pa se je pojavilo na oranžnem sadnem soku FAJN, ki ga po Gredinih tehnoloških navodilih in z Mirne dobavljenih surovin izdeluje Krtišska mliekaren š.p. v Vel-kem Krtišu na Slovaškem. Tam so kraji, ki so s svojo idiliko zelo podobni našim. So hriboviti, prepredeni z vinogradi in sadovnjaki in imajo ljudi, ki želijo še bolj delati. Imajo kvalitetne surovine in premalo proizvodnih programov ter tehnološkega znanja. Obrat v Velkem Krtišu bo v perspektivi vso svojo proizvodnjo lahko plasiral v svoji državi, nekaj teh izdelkov pa bomo predstavljali tudi pri nas, če bo to še zanimivo, sami ali v sodelovanju z marketinško službo kakega drugega podjetja, ki je za to področje dela bolj usposobljeno od nas, mogoče z DANO Mirna. GREDA se predstavja občanom Trebnjega s to kratko predstavitvijo, z oranžnim sokom FAJN, ki je že na tržišču, in z zelo dobrim gostim sokom paradižnika, ki bo naslednji... Ta pa ni uporaben le za pitje, temveč še bolj kot izdelek za pripravo različnih paradižnikovih jedi. Ideja o organiziranju manjše obrtne izdelave sadnih dodatkov za sladolede je nastala že pred sedmimi leti, ko sta Brane Kirm in Bojan Gregorčič v izpraznjenih upravnih prostorih nekdanjega Gradbeno-opekar-skega podjetja Mirna ustanavljala obratovalnico ALEA. Interesa za nakup takih izdelkov pa v tistem času niso pokazale številne slaščičarne, ki jim je bila izdelava namenjena, temveč so ga pokazale velike tovarne, ki izdelujejo sadne sladolede in jogurte, Scholler E is na Dunaju, Ljubljanske mlekarne, mlekarna v Celju, zagrebški Ledo, sarajevski UPI, Somboled iz Vojvodine itd. V razvoju je bil potreben korak naprej in nov zakon o podjetjih je v letu 1989 omogočil ustanovitev mešanega privatnega podjetja. GREDA Izdelava dodatkov za živila in kozmetiko d.o.o., je bila kot novo mešano privatno podjetje ustanovljeno med prvimi v Jugoslaviji. Vpisana je v register pri Zveznem sekretariatu za ekonomske odnose s tujino pod Izdelava dodatkov za živila in kozmetiko d.o.o. Cesta lil.bataljona VDV 9 VU-68233 Mirna TELEFON: 068-47-792 47-793 47-040 TELEFAX: 068-49235 ŽIRO RAČUN: 52120-601-12435 SKUPŠČINA OBČINSKE ORGANIZACIJE RK TREBNJE 9. maja 1992 je bila 2. seja Skupščine občinske organizacije Rdečega križa Trebnje, na kateri so delegati krajevnih organizacij RK obravnavali poročilo o delu v letu 1990 in 1991 z zaključnim računom, sprejemali program dela in finančni plan za leto 1992 ter se seznanili z osnutkom Zakona o Rdečem križu, v katerem so opredeljene osnovne naloge Rdečega križa Slovenije, določila o uporabi in varstvu znamenja in imena RK, zbiranju podatkov in financiranju de- javnosti Rdečega križa. V drugem delu pa je podpredsednica RKS Anka Tominšek podelila priznanja RK Slovenije in Občinske organizacije RK Trebnje, in sicer ZLATI ZNAK RKS: Avgustu Gregorčiču, Tončki Krivic, Francki Kužnik in Fani Prešeren. SREBRNI ZNAK RKS: Dušanu Mežnaršiču, Ediju Zavrlu, Mari Logar, Lojzki Bo-rak, Ivanki Janežič in Marti Grmovšek DIPLOMO RKS: Petru Po- dobniku, Darinki Tomplak, Mariji Kovač in Centru za socialno delo Trebnje. OBČINSKO PRIZNANJE RK: GD Trebnje, GD Štatem-berk, Zlati Vreček, Jožici Jakše, Ludviku Vidmarju, Slavki Rajer, Emilijani Pavlin, Veri Tratar, Slavki Kramar in Marjeti Cugelj. ZAHVALO: Malki Zore, Jožetu Sajetu, Cirili Lavrič, Antonu Grabnarju, Mariji Hercog in Mici Koračiti. Majda Miklič (1) trimo mamam Uredniški odbor seje odločil, da odpre stalno rubriko z naslovom “Prejeli smo”. Z njo želimo občanom omogočiti izražati mnenja, pripombe, ugovore in polemike, predvsem na dogodke v naši občini. Prispevki naj ne bodo daljši od ene tipkane strani (30 vrstic). Za daljše prispevke si uredništvo pridružuje pravico, da podpisane prispevke skrajša oz. strne tako, da ne bo okrnjena vsebina sporočila. Spoštovani gospod Metelko, ob branju Vašega, moram reči, zelo zmedenega pogovora v prvi številki Glasila občanov (marec 1992) je edina izrazita poanta, ki se jo da razbrati: očrniti Liberalno - demokratsko stranko. Po branju pogovora dobi človek vtis, da so za vse v tej državi krivi liberalni demokrati, Vi in Vaši kmetje (SKZ-LS) pa ste vsevedi, pravični in delavni. Ker je tak tudi dejanski odnos strank, smatram, da Vam je potrebno odgovoriti v istem časopisu in na enak način. Očitno Vas vse motiprin-cipielna drža stranke, katere predhodnica je dejansko začela s slovensko pomladjo, kar je povsem nekaj drugega kot glasovalni aparat in papagajsko obnašanje stranke Oman-Podobni-kovega klana. Pa pojdimo lepo po vrsti: Gospod Metelko, za božjo voljo, nehajte se že enkrat slepiti in postavljati s tistimi svojimi 64,1 odstotka zbranih glasov na volitvah, saj oba dobro veva, kako ste prišli do njih. Izpod časti mi je, da bi še ostalim razlagal, zakaj na tako nizek nivo se ne bom spuščal. Če vam pa vseeno ostane kaj časa, si poglejte Dolenjski list iz časa volitev, ki jih Vi tako sveto razglašate za prve demokratične volitve v Sloveniji. V Sloveniji je bilo predli, svetovno vojno kar nekaj dosti bolj demokratičnih volitev, kot so bile te (predvsem v naši občini). Poleg tega, da se slabo razumete na politiko in odnose v po- litiki, ste s tem pogovorom pokazali, da vam tudi matematika ni ravno najmočnejša točka. Ali pa ima vaša stranka že kakšno novo? Če že matematika pozna politiko, pa je računstvo že od egipčanskih časov naprej ideološko neodvisno. Zakaj to? V pogovoru pravite, da je ob nekem preverjanju v zboru občin “bilo v našem zboru le 17 odstotkov poslancev LDS (ali štirje od sedemnajstih), nas iz SKZ-LS pa je bilo še zmeraj 70 odstotkov". Ze s povsem preprosto računsko operacijo se da ugotoviti, da pomenijo 4 poslanci od 17-ih 23 „53 % in ne 17 %, kot trdite vi. Kaj ni tudi malo neresno kriviti za neresnost poslance LDS, ki so v zboru občin najštevilčnejši, ta zbor pa je bil nesklepčen samo enkrat. Največji strel v prazno in višek cinizma pa je bila vaša trditev: “Pri osamosvojitvi pa me je neprijetno presenetil odnos nekaterih poslancev, predvsem liberalnih demokratov, da so prišli v skupščino ob svečanem dogodku, ko smo razglasili akt o osamosvojitvi Slovenije, v kavbojkah." Spet liberalni demokrati, ti grdi in nevzgojenifalotje. Kakor sem videl ob kasnejših gledanjih posnetkov (direktno jih nisem mogel gledati, ker sem bil s puško v roki že v TO), je dobila LDS neke presenetljive poslance, in glej si ga zlomka, ravno za to sejo in v kavbojkah, Metelku v oceno. Upam si trditi, da je bilo takrat v skupščini več ostalih poslancev v kavbojkah kot poslancev LDS. Ob tem pa vas očitno, gospod Metelko, sploh nič ne motijo banane v parlamentu (naj se vsaj ve, kdo je tam), paranoični nastopi Grosa itd., - seveda: saj so to vaši zavezniki. Res pravi star ljudski pregovor “Obleka naredi človeka.” Če ga že naredi, mu pa gotovo ne da pameti in modrosti. Ali ni ocenjevanje ljudi na osnovi drugih kriterijev, kot so znanje, delavnost in uspešnost, npr. po obleki, že stvar neljubih dogodkov v preteklosti, ki jih tudi vi odločno kritizirate, očitno spet po dvojnih merilih. Tudi v Sloveniji so bile kavbojke eno od prvih znamenj slovenske pomladi in priprav na to pomlad. Ali se Vam ne zdi, da ste s to svojo izjavo užalili tudi marsikaterega poslanca, ki si je v “starih" časih v kavbojkah boril za slovensko pomlad in demokracijo v Beogradu ali proti tedanji oblasti,policiji ali vojski, zdaj pa naj bi bilo to sramotno dejanje. Presenetljivo je tudi, da se v svojem pogovoru sploh ne dotaknete občinskega parlamenta, saj imate vendar dve pomembni funkciji - ste predsednik družbenopolitičnega zbora in predsednik poslanskega kluba Demosa (to je sicer omenjeno v pogovoru). Jasno, saj tu nimate takih ekscesnih situacij s strani LDS, lahko pa bi jih Vam naštel nekaj na račun Vaših zaveznikov. Re- zultatov pa tako in tako tudi ni. Težko je namreč opravičevati stanje, ko smo na skupščini več govorili o osemenjevanju krav (kar je povsem strokovno vprašanje, predvsem za vas kot vodjo pospeševalne službe - zakaj in s kakšnim nameni potem politizirate to temo?) kot o razvoju občine Trebnje. Vsi naši poskusi in poskusi stranke, da si vsaj nekaj minut vzamemo za vprašanja razvoja in perspektive občine, so padli že ob predlogu z izgovorom, da za to nismo pripravljeni, da ni časa, da zavlačujem s skupščino itd. Za to pa ste poleg predsednika skupščine največ krivi Vi kot vodja poslanskega kluba, ki ima večino v skupščini. Toliko kot kratek odmev na vaš članek, komentiral pa bi samo še Vaše oglašati je v skupščini RS ob glasovanju o Drnovškovem mandatarstvu. V imenu čigavih volilcev ste govorili? Lahko to delate v svojem imenu in vimenu svoje stranke, zavedati pa se morate, da ste Vi predstavnik volilcev s tega področja, s takimi nastopi zagotovo ne bomo popravili glasu o tej občini, kvečjemu obratno. Kateri volilci so Vam naročili tak sramoten nastop v skupščini, jaz Vam ga že nisem in Vas v tem nikakor ne podpiram. Pa brez zamere, politika je pač taka, javnost dela je neusmiljena. Bruno Gričar Sklep uredništva je, da ob morebitnih ugovorih na osrednji intervju, posreduje le-te intervjuancu, da ta lahko objavi odgovor sočasno z ugovorom, na katerega odgovarja. Za vse ostale polemike velja pravilo objave po vrstnem (časovnem) redu prispelosti. Spoštovani Gospod Gričar Seznanjen sem bil z vašim odgovorom na moj intervju v prejšnji številki Občana. Uvala lepa za vaše “komplimente”. Ne nameravam vam odgovarjati z vašim besednjakom. Občani sami bodo najbolje ocenili omenjeni intervju in presodili, koliko je bil “zmeden”. Ne bom uporabljal vaših besed za božjo boljo, smatram pa, da vaša ocena, da so bile prve svobodne volitve potvorjene, žali vse volilce, volilne komisije, vse, ki so bili vključeni v izvedbo volitev. Se enkrat odločno poudarjam, da so bile to prve in predvsem edine demokratične volitve v bivši Jugoslaviji po drugi svetovni vojni. Strinjam pa se s tem, da je bil sam volilni sistem pomanjkljiv, volitve pa komplicirane. Ob razgovoru z novinarjem nisem imel zapisnika seje republiške skupščine z dne 1.8.1991, ko je bil zbor občin nesklepčen, vendar je bil citirani podatek, da je bilo ob preverjanju prisotnih le 17 % poslancev LDS, kljub temu točen. “Opravičujem” se, ker sem mislil, da so seji prisostvovali štirje poslanci, a v resnici so bili le trije (Borut Razdevšek, Tomaž Štrumbelj in Jože Zakonjšek), kar pa seveda predstavlja točno 17,647 % vseh poslancev LDS v zboru občin. Moja ocena o obnašanju poslancev LDS ob osamosvojitvi ni prav nič cinična. Star slovenski pregovor pravi: “Obleka naredi človeka” in v pozitivnem smislu gotovo pomeni, spoštovanje posameznika ob resničnih slovesnostih. Mislim, da je bilo rojstvo nove države, na katero smo Slovenci čakali več kot 1300 let, tako velika slovesnost, da so vse primerjave odveč, predvsem pa vaša izjava, da so si predstavniki vaše stranke v kavbojkah izborili slovensko pomlad v Beogradu. Slovenska pomlad bi prišla v Slovenijo tudi brez vaših kavbojk, saj za vsako zimo pride pomlad in zlom komunizma je bil neizbežen. Svojo lojalnost mladi državi, pa je vaša stranka lepo dokazala že v prvih dneh vojne (preberite si Slivnikovo knjigo Sto dni osamosvojitve). Moj intervju z g. novinarjem Percem se je nanašal predvsem na moje poslansko delo in ne na delo v občinski skupščini. Iz zapisnika zadnje seje občinske skupščine bo verjetno razvidno, za kaj sem se zavzemal na zadnji seji. Ne vem, od kje vam “osemenjevanje krav", kajti v proračunu smo se zavzemali za sredstva, ki naj bi bila namenjena za pridelovanje hrane, za pospeševanje kmetijstva v celoti, ene od najvažnejših gospodarskih panog v občini. S svojimi izjavami žalite vse odbornike naše stranke in ostale stranke DEMOS-a. Verjetno ste preslišali, da smo sredstva za kmetijstvo povečali zato, ker nam je uspelo v republiškem proračunu zagotoviti dodatna sredstva za občine (do višine 90 % povprečne porabe na prebivalca). Nisem vam dolžan naštevati imen svojih volilcev, ki so me pa resnično za božjo voljo rotili, naj jih ne izdam in naj ne glasujem za konstruktivno nezaupnico vladi. Zagotavljam, da je bilo teh volilcev precej, gotovo pa med njimi ni bilo tistih, ki so glasovali za vas. Alojz Metelko. PRAVNI KOTIČEK IZPLAČEVANJE NADOMESTIL PLAČE MED ZAČASNO ZADRŽANOSTJO OD DELA Vprašanje: Zaradi zdravstvenih težav sem že nekaj mesecev na bolniškem dopustu. Pri zadnjih izplačilih plače sem ugotovila, da je nadomestilo med začasno zadržanostjo od dela nižje kot doslej. Prosim za pojasnilo, kaj je razlog za znižanje nadomestila oz. ali mi je delodajalec pravilno obračunal nadomestilo? Odgovor: S 1/3-1992 je začel veljati nov Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 9/92), ki ureja pravice zavarovancev iz naslova obveznega zavarovanja. Po tem zakonu morajo delodajalci zagotavljati delavcem nadomestila plač med zadržanostjo od dela zaradi bolezni ali poškodb za čas do 30 dni. Osnovo za nadomestilo za ta čas določajo splošne kolektivne pogodbe (za gospodarstvo ali za negospodarske dejavnosti) oz. panožne kolektivne pogodbe. Ker navajate, da ste na bolniškem dopustu že nekaj mesecev vam delodajalec od 31 dne zadržanosti od dela izplačuje nadomestilo, ki ga povrpe Zavod za zdravstveno zavarovan- je Slovenije. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju pa je glede določitve osnove za nadomestilo za primere odsotnosti, ki trajajo več kot 30 dni in ki jih refundira Zavod, prinesel bistveno spremembo: Po določilu 31. člena novega zakona je osnova za nadomestilo med začasno odsotnostjo od dela, ki traja več kot 30 dni, povprečna mesečna plača v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela, povečana z indeksom rasti 164, tako izt ačunana osnova pa se mesečno valorizira skladno z rastjo povprečnjf iplač vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji. Po starem SaS o uresničevanju zdravstvenega varstva (ki je veljal do novega zakona) pa je bila osnova OD, ki bi ga delavec prejel, če bi delal. Zaradi spremembe osnove za obračun nadomestila, ki je po novi zakonodaji praviloma nižja kot je bila doslej, menimo, da vam je delodajalec obračunal nadomestilo v skladu z zakonom. PRAVOČASNA KOŠNJA Včasih smo kosili dvakrat na leto. Z dvakratno košnjo smo pridelali več krme, ki pa je bila zelo slabe kakovosti. Stara trava po cvetenju vsebuje več sušine ter več surove vlaknine. S staranjem trave se namreč veča vsebnost vlaknine, manjša pa vsebnost beljakovin in energije. Prav zaradi tega je priporočljiva zgodnja košnja. Z zgodnjo košnjo pridelamo manj mrve, vendar je ta bolj kakovostna glede hranilnih snovi. Poleg manjšega pridelka hranilnih snovi v stari mrvi, je tudi manjša prebavljivost organske snovi le-te. Mlado travo najlažje in naj- cenejše konzerviramo s siliranjem ali s sušenjem v sušilnici na topli zrak ali v navadni sušilnici. Če staro seno krmimo, zadostimo le potrebe po vzdrževanju, ker takega sena tudi malo pojedo. Če pa krmimo kravam dobro seno, tega pojedo veliko in s tem dajo veliko mleka iz osnovnega obroka, lahko tudi dol8 1 dnevno. Čim več hranilnih snovi dobijo krave iz kakovostne voluminozne krme, manj koncentratov je treba dodajati, kar poceni proizvodnjo mleka. To pa mora postati naš cilj. Ludvik Jerman miLOOsam TEKMOVANJE PIHALNIH ORKESTROV V maju je bilo na koncertih v Grosupljem, Ormožu, Novemu mestu, Logatcu in v Trebnjem izvedeno XIII. tekmovanje slovenskih pihalnih orkestrov v tretji težavnostni topnji v koncertnem programu. Namen tekmovanja je spodbuditi dejavnost orkestrov, jo programsko bogatiti in popestriti, njihove dosežke predstaviti javnosti ter omogočiti njihovo primerjavo in vrednotenje. Na trebanjskem koncertu, 24. maja, so nastopili pihalni orkestri iz Loč, Mozirja, Prebolda, Sevnice in Trebnjega. Rezultatov, žal, ne moremo objaviti, ker je moralo naše glasilo že prej v tisk. Povejmo pa, da so se naši godbeniki, ki jih vodi mladi dirigent Igor Teršar, skrbno pripravljali, da so v tem času posneli tudi kaseto TRIGLAV MOJ DOM, kar predstavlja poseben podvig in da bodo s temi dosežki lahko več kot zadovoljni praznovali 65 let delovanja orkestra. OD RUPE DO ZIJALA Mali šolarji iz VVE Trebnjega se trudimo, da bi si pred vstopom v šolo pridobili športno značko. Med dragimi športnimi aktivnostmi tudi pridno hodimo na izlete. V četrtek, 7. maja 1992 smo se z vlakom odpeljali do PonikevvNaši cilj je bil spoznati pot naravnega spomenika “Ponori reke Temenice”. Čeprav smo še majhni, smo zastavljeni cilj dosegli. In še nekaj otroških razmišljanj o izletu: Bilo je veliko otrok. (Jasna) Vesel bi bil, če bi na vlaku sedel. (Damjan) Dolgo smo hodili. (Peter) Lepo je bilo, ker smo videli Temenico. (Katja) Temenica ponikne. (Luka) Bilo je veliko smeti. (Mojca) Mi bi pospravili smeti. (Boštjan) Temenica je pritekla izpod skal. (Mojca) Temenica je bila čista, lepa, mrzla in pitna. (Katja) Hodili smo po skalah. (Vojko) Mene je spekla kopriva. (Jure) Lepo je bilo, ker smo kosilo jedli na travniku. (Klavdija) Vzgojiteljici: Stanka Jurak, Marija Ceglar NOVI KLUBI NA MIRNI OBETAJO NOV VETER IN VEČ ŠPORTA VRNILA SE JE “Vrnila se je, poglej, Franc! Lastovka se je vrnila v staro gnezdo. Ščebeta, nekaj pripoveduje. Franc, poslušaj! Pozdravlja naju. Ti se pa res ne boš nikoli naučil pogovarjati s ptkami,” je bila Malka huda na moža. Jutro je bilo, pomladno jutro, na široko odprto, zemlja je že močno dišala. “Malka! Malka! Žalost ti sedi v srcu. Zato take klatiš. Le kaj naj ti pove lastovica? Nekaj se je zavozljalo v tebi.” “Franc, kako moreš tako govoriti?” je rekla z glasom, iz katerega je silila žalost; velika solza ji je zdrknila iz oči, solza, ki jo je iztisnilo srce. Ozrla se je v lastovko. Skakala je okoli gnezda. Iz nje so zavrele besede: “Vem, čutim, da ptka nekaj pripoveduje. O moji Francki pripoveduje. Dakč je odšla. Tako daleč, kot odkti lastovka v jeseni Mogoče jo je celo videla. Seveda jo je videla, saj je ne more zgrešiti, čeprav je svet tako širok in velik. Saj ne more zgrešiti njenih črnih kit, njenega veselega obraza, njenih zgovornih oči. Videla jo je. To bi mi rada povedala. Da me pozdravlja. To čutim, v srcu čutim. Srce se pa ne zmore zmotiti.” “No, Malka! Si se že pogovorila z lastovko? Potem pridi! Orat greva. Pomlad ne čaka. Težko bo, pa bova že. Obdelati morava, vse obdelati, saj vidiš, kako je težko za kruh.” Trd je bil Francetov glas, da se je začudeno ozrla vanj. Zaskekla jo je misel: hudo mu je, hudo; pa ne zna jokati s solzami, joka s krvjo. Stopila je na hkvski prag, pa se je še enkrat obrnila. Lastovka je kar naprej gostolela in se sprektavala. “Francka, Francka! Zakaj te je potegnilo tako daleč? Lastovka se vrača, tebe pa ni.” Franc je zapregel in pognal. Kar tako mimogrede se je dotaknil njene roke. “Lep dan bo, Malka!” je poskušal biti vesel. “Da bi bil še večer tak!” je šepnila. Spogkdala sta se; nad njima je zagostolela lastovka iz domačega hleva. “Pa le nisva čisto sama,” se je v obeh utrnila dobra misel. Anka Zidar 5. maja je imel ustanovno skupščino Badmintonski klub Mirna, za katerega bosta v naslednji tekmovalni sezoni igrala tudi državni prvak Sašo Zrnec in Mile Čuk, njegov trener in tudi eden najboljših igralcev badmintona pri nas. Generalni pokrovitelj kluba bo, kot vse kaže, TOM Mirna. 15. maja pa je imel občni zbor Taborniški odred Mirna, eno najuspešnejših društev zadnja leta v občini Trebnje, ki se je ob tej priliki preimenoval v Rod Mirna. Načelnik odreda je postal Andrej Tratar, starešina pa ostaja še na- prej Damjan Kašič. Tik pred ustanovitvijo sta še dva balinarska kluba, Balinarski klub Dana Mirna in Balinarski klub Trebnje. V občini Trebnje bodo tako z Balinarskim klubom Mirna delovali trije balinarski klubi. Z njimi pa se bo v občino Trebnje, točneje na Mirno, prenesla tudi balinarska zveza Dolenjske. Tako postaja Mirna, kije letos prišla tudi do pokritega dvosteznega balinišča, pomembno balinarsko središče Dolenjske. DENIS BOLANCA IN ZVONE BREZNIKAR MED NAJBOLJŠIMI ROKOMETNI DOGODEK MESECA V Trebnjem se lahko zgodi tudi velika športna prireditev, toda če bi sodili po 2. SANKUKAI KENSHIKAN KARATE TURNIRJU in po 100 gledalcih v trebanjski športni dvorani, to še zdaleč ne pomeni, da se bodo Trebanjci nanjo tudi odzvali. Karate klub Trebnje je v sodelovanju s Športno zvezo Trebnje - Centrom za šport občine Trebnje 10. maja izvedel ODPRTO REPUBLIŠKO PRVENSTVO V SANKUKAI KENSHIKAN KARATEJU, na katerem je nastopilo 128 slovenskih karateistov v sankukai kenshikan stilu iz 10 slovenskih klubov: med njimi tudi večina najboljših. Sponzorji turnirja so bili: TOM Mirna, Mercator Gradišče d.d. Trebnje, Gregorčič Šentrupert, Tilia Novo mesto in Greda Mirna. Rezultati: Pionirji so nastopili v katah. Zmagal je Luka Vrančič iz Domžal, na drugo L6. tradicionalna dolenjska KRESNA NOČ 20. junija 1992 ob 20. uri mesto se je uvrstil Dominik Kuzma in na tretje Zoran Kuzma, oba Forum Ljubljana. Člani so nastopili v srednji in višji kategoriji. V srednji kategoriji je bil prvi Samo Zavolovšek, Forum Ljubljana, na drugo mesto se je uvrstil njegov klubski kolega Vili Pogačnik, tretje do četrto mesta pa sta zasedla Denis Bolanča, Trebnje in Aljaž Štemberger, Alter Kočevje. V višji kategoriji je po pričakovanju zmagal državni reprezentant Darko Kotar iz Domžal, drugi je bil Jure Medved iz Ivančne Gorice, na tretje do četrto mesto pa sta se uvrstila Zvone Breznikar, Trebnje in Bojan Puklavec, Forum Ljubljana. PRIREDITELJ TURISTIČNO DRUŠTVO MOKRONOG V predzadnji tekmi 2. republiške lige - 2. skupina so rokometaši iz Trebnjega v gosteh po odlični igri premagali Sevnico z rezultatom 27: 24(11 : 12). Akri-pol Trebnje je s to zmago že zasedel 2. mesto v ligi in s tem dosegel svoj največji uspeh, ki mu odpira napredovanje - najverjetneje v 2. državno ligo. Dokončno reorganizacijo ligaškega sistema bo Rokometna zveza Slovenije sprejela namreč v mesecu juliju. SLOVENSKI KLJUKEC 92 S prireditvijo v Trebnjem se je 1. aprila zaključil razpis za slovensko najlaž. V kategoriji otroških laži so bili nagrajeni 6.č razred osnovne šole v Ajdovščini je bil proglašen za najbolj “lažnivi” razred v Sloveniji. Poleg kipca KLJUKCA so dobili še sto litrov soka FAJN. novinarski krožek z osnovne šole Šentrupert, 5.b razred osnovne šole z Mirne (nagradi je prispevala LB Novo mesto), 6.č razred osnovne šole iz Ajdovščine (nagrada GREDE z Mirne) in Lidija Samide iz Mokronoga (nagrada GREDE z Mirne). Najbolj duhovito ljudsko lažje prispevala Anica Zidar, pisateljica iz Mokronoga (nagrada AKRI PO LA Trebnje), za najboljšo dolenjsko laž se je potrudil Aleš Jarc iz Za-brdja (nagrada Dolenjskega lista). Med političnimi lažmi sta bila najboljša Jožica Sladič iz Uršnih sel (nagrada DANE z Mirne in časopisa PROFIT) in Dominique Reščič iz Gornje Radgone (nagrada TESNIL Trebnje). K izvedbi projekta so prispevali še KomunalaTrebnje, Unitehna Trebnje, Tilia Novo mesto, Agrostroj Šentrupert, osnovna šola Trebnje, Franc Jakoš Mirna, Trimo Trebnje, cvetličarna Agraria Trebnje in kot glavna pokrovitelja Nedeljski Dnevnik in Radio Slovenija. Kljukec leta med slovenskimi javnimi delavci ni bil izbran, ker prispeli predlogi niso ustrezali zahtevam razpisa. GLASILO OBČANOV Ustanovitelj: Skupščina Občine Trebnje, Goliev trg 5, Trebnje. Izdajatelj PRELEST, d.o.o., Dunajska 7, Ljubljana. To številko so uredili in zanjo odgovarjajo: Milan Rman, Marko Kapus in Stane Peček. Lektor: Ivan Gregorčič. Tehnično urejanje: Drago Pečenik. Na osnovi zakona o prometnem davku (Ur. 1. RS št. 4/92) in mnenja Ministrstva za informiranje (Št. 23/88-92 z dne 18. 2. 1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Naklada: 5000 izvodov, ki se razdeljuje brezplačno. Grafična priprava: MULTIGRAF, d.o.o. Tisk: Aleksander Jovanovič, Litija.