^ (UD fM" ja prasoikov- ^ ae.pt Saturday, and Holidmyt- PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Umi ti liki In aprarnllkl proatorli Ï667 South LewadaU Aw. Office of Publication: m? South Lawndala Av. . T«U phone, Rookwell 4V04 5eab xxxl com sou jo »6.00 Mttw JuMif 1«. un, U UM >■I *ttim tm Um AM of Oninm of lUrok «. im. CHICAGO. ILU PETEK, 4. AVGUSTA (AUGUST 4), 1»»» Suhacrtpüon $S.00 Yearly STEV.—NUMBER 181 Acceptance for mailint ai special rat« of poeta«« provided for ta HOS, Act of Oat. I, ltlt, authorised on Judo 14, ltfi* lika Britanija in sovjetska ¡ija sta še daleč narazen ^tier Chamberlain poslal parlament na itnice po deklaraciji, da militaristični in ambni pakt z Rusijo še ne bo podpisan, ¿zicija vidi v premierjevi potezi nadalje-ije politike glede "pomirjenja" diktator-Mornaricni minister naznanil gradnjo jvih bojnih ladij S avg.—«Predsednik ";»"tr'nin ¿8¿ I Federacija izklju- meseca in informi- a/a tri unije Opozicija proti reviziji Wagner je-vega zakona ince o novih potežkočah . pogajanji glede skle-[vojaškega in obrambnega j t sovjetsko Rusijo. Pakt, j bi ustavil ekspanzijo na-i Nemčije, Se ne bo kmalu je podal to izjavo po j Buffa|0t Y. — (FP)— Pred-mlu.da bo vojaška misija LUvniki treh unij Ameriške de-la v Moskvo ta teden, Uvgke federacij^ ki 80 bi|e fc Ji pogajanja Za načel- ključene iz m€8tne delavske fe-«jje je bil izbran isdmi- deraciji# g0 naznanii¡, dft bodo še ^inaid I lunkett-Er e- nadalje vodili, opozicijo proti re-Druga dva člana misije K... Wagnerjeveffa ^kon*. j*. irles Burnett in »enerall.^,. s<) tud¡ federaciji pravlco vmešavanje v unijske afere, litelji opozicije sumijo, da Izključene so bile krajevna u nmberlain utihniti poli-|nija mednarodne unije livarjev, *protnike in zvaliti kriv- unija skladiščnih delavcev in u-iiebodo pogajanja z Ru- njja hišnikov. Frank Kwiatkow-'' vila, na boljševike. Iz gkj# uradnik unije livarjev in biv-(fa se je odločil, da po- Lj drfnvni poslanec, je dejal, da ojasko misijo v Moskvo, bo vložil priziv proti izključitvi, ovira pri pogajanjih je 0wfen j. Kavanagh, predsed nje tolmačenja "nedirekt- nik unije gkudiščnih delavcev, *ije". Ruski diplomat je je iziavilf ..da ^ un¡ja ie nftda. a so vsi Hitlerjevi puči ,je branila Wagnerjev zakon, kabli iz nedirektne agresi- krfen je Tt je átbw Mkon, ^ zahtevajo pakt, ki bi Nemčija je priprav-Ijena na vojno! Goering poveličuje mogočnost oborožene sile Berila, 3. avg. — "Nemčija je pripravljena na vse, kar pride, in udarila bo bliskovito po vsakem sovražniku, ki bi skušal u-staviti njen pohod. Njena letalska sila je nepremagljiva. Udarili bomo takoj, ko pride ukaz od voditelja Hitlerja." Tako je dejal maršal Goering, letalski minister, v svojem govoru ob petindvajsetletnici izbruha svetovne vojne. "Hitlerju se moramo sahvaliti za ojačanje naše vojne mašine," je nadaljeval minister. "On me je postavil za poveljnika letalske lile. Storil sem vae, kar je bilo v moji moči, da se izkažem vrednega zaupanja. Naše letalsko brodov je je najmogočnejše na svetu." General Walther von Brau-schitach, vrhovni poveljnik nem ške armade, je tudi izdal prokla-macijo. "late sile, ki so naa 1. 1914 prisilile v obrambno vojno, hočejo danei obkroiiti Nemčijo," pravi general v svojem proglasu. "Mi sicer želimo mir, toda borili se bomo za pravice WASHINGTON, D. C.—Senat e poplavljen a b rao javnimi a< peli, naj v apunta vi »liane rellf-ne vnote.—Nižja sbotolca je ponovno zavrgla atanovanjakl na črt. GREEN MOUNTAIN. COIX). —Coloradska milica je raaorožl 200 deputijev v konfliktu s delavci. LONDON. — AnvMBka. vi je ponudila poaradovanje mei Japoitoko In Kltajdca. PRAGA.—Tajne Mke orga-nlaaclje aa onvobodltveno vojno | ne pojavljajo. SAN FRANCISCO. CAL. — Harry Bridge* j« »rianal, da mu kom un lati veliko pomagajo, taji] pa, da je član njihove «tränke. CHICAGO. — Ceüsa begunka Is Prage Je vrgla avoja dva otroka skozi okno trtaajatega nad atropja v hotelu Oongreaau na ulico, nakar Je mmm «točila v Nmrt za njima. „. it0 ^ ^ .ovrainiki jorganizira- Nemčija «e bolj odločno nego v i slrfno agresijo proti Jnega de|aV8tva radi uničili. Za- svetovni vojni, če bo treba. Nem-ilržavam, o tem pa no-\{oliino pri tem je, da jim poma-Uki vojaki bodo ponovno de- nberlam nič slišati, h 1 ......... 1 ........ ___ vojaki bodo ponovno gajo voditelji Ameriške delav-[ monstriralL svoje junaštvo." ku debate o zaključenju Iske federacije, ija parlamenta so vodite- Kontroverza z delavsko fede- Gdanak, 3. avg. — Albert For-»zicije očitali premierju, racijo v Buffalu se je pričelaLter, vodja tukajšnjih nacijev, opustil politike "pomir- pred nekaj tedni, ko je Kava- je v svojem govoru napovedal, diktatorjev. Opoziciji so nagh naznanil, da se je 23 unij da bo Velika Britanija v blitnj Iružili tudi nekateri kon- Ameriške delavske federacije bodočnosti uničila zadnje ostan-ivci. med temi Winston pridružilo 35 unijam CIO in so ke versajske pogodbe. "Gdanak L On in drugi voditelji potem ustanovile poaebni odbor bo kmalu postal spet nemška po-» očitali premierju, za borbo proti reviziji Wagner-Uest," je dejal Forster. "Mi dobrava skleniti novo kup- jevega zakona. Dalje so se izre- bro vemo, da ne moremo izvoje-Hitierjem, ko bo parla- kle za skupno borbo proti silam, vati svobode sami, zaeno pa ve-poiitnicah. Predlog o za- ki so na delu, da uničijo delav- mo, da je na naši strani vodja iju za^danja parlamenta Lke zakone, sprejete v kongresu Hitler. On drži našo usodo v svo- j^vaeeno sprejet z 254 proti | in newyorški zbornici. 2ÎTÏÏÛ « \Angleski železničar-| ji groze s stavko Padec števila brezposelnih rit Arthur parlament ne zaupa fberlainovi vladi. Ljudstvo w zaupa, kar so pokaza lomestne volitve v Breco-ri katerih je bil kandidat »j«ve stranke poražen. J«' kandidat delavske b « veliko večino. Green-1 rekel, da hoče Chamber ^'iti Gdanak Hitlerju, če Zalije Tati UREDNIK KOMUNISTIČNEGA G LASILA ARETIRAN ¡Odveden Je bil v zapor zaradi obrekovanja IVDOVA ZAHTEVA ODŠKODNINO I jih rokah in mi vemo, da je | dobrih In zanesljivih rokah." Forster je govoril pred množico več tisoč oseb, med katero bo bili tudi Hitlerjevi "iturmar-ji". Shod je sklicala Nemška zveza za podvig pomorskega prestiža tretjega cesarstva. Razvoj ekonomske vojne v Gdansku Reprisalije poljske vlade Varšava, Poljaka, 8. avg. — Zaradi neprestanega nacijskega vmešavanja v pravice poljskih carinskih uradnikov v Gdansku je Poljaka odločUa sa ekonomske reprisalije. Marlon Cho-dacki, poljski vrhovai komiaar, je o tem še Informiaal gdanski senat, ki ga kontrolirajo nacljl. Ekonomske reprisalije so iz rečno naperjene proti mogočni Amada Co. v Gdansku, ki izvaža večino tvojih produktov na Poljsko. Na vae produkte je bila zdaj naložena visoka carina. Da je akcija poljaka vlade u-darila nacije na mestu, kjer jih najbolj boli, ae ne očituje samo v viharnih protestih gdanskega senata, da bo ta uničila ekonomske odnošaje med Gdanskom in Poljsko, temveč tudi v priznanju, da je blaginja («danska za visela v zadnjih letih od ugod nih trgovinskih odnoAajev s Polj-Hko. Gdanak kot svobodno mesto je imelo koristi. Klavniiki delavci Ix»ndon. 3. avg. — SUvka 55,-, f . . 000 delavcev, ki ao uposleni na| giosu/e/o i* ljubil pomoč Poljski, štirih glavnih železnicah, bo 0 r€prezentaciji »bo pretila nevarnost a- morda kmalu oklicana. Ekaeku- . d ► «rani nacijske Nem- t¡vn¡ odbor Zveze v^arni kurjačev je naznanil, da še n ^ ^ klavniAke družbe Armour ^»■Shakespeara, finanč-H datuma oklicavke^toda| dMne, (M,lo6i„ glede Wh sdmiralitete, je na zna- 10 M 00 «««íí10 raztegni te v dn«h- ------------------reprezentaclje pri kolektivnih ' parlamentu raztegnitev dn®h- . 4tii ... Dogajanjih. Volitve je odredil ^ gradnje novih bojnih železničarji so sapratiH i okli- W ^ ^ de|tv(|k| odbor |n vr. •Vtosvrho Anglija po- ker so bile njih sa- . njegovim nadzor- fc diKiatno vantn $61,480,- |hteve glede zvišanje ¿»«da I"^ e^etili, ali več praznikov odbite. V konfllk- • Ql0 rtprWintlra ^^^ |tu prizadete drutbe §o Southern, J ih ™aJanjih. Ta * " ,Klo za 98,156. V Angliji je ša ve- ce v njenih klavnicah. ^TTI'soloSn. suvke v klavnicah Ar- •/<» «tr Sta Velika Bri-"i Hunijtt „klonili I. 1936. «'vanj? brezpoeel-in* podpore IB.. 3. avg. '"Wis. drlavnl blagaj-a ¡t bila izplača-1 ^.212 iz Nklada bret-£ zavarovanja 28,- dno 1^256,424 oaeb brezpoaelnih. |To je najnižje šUvllo od oktobra L 1929. V angleških industrijah . . Inanske je zdaj zaposlenih 516.692 več ICo/oiM/fl za *panš*e nego pred enim letom. Veliko \ begunce V Mehtkt |število delavcev je bilo upoalenih v vojnih induatrijah, ki operirajo s polno paro. Naciji v Gdansku se bodo morda zdaj obrnili na Nemčijo In apelirali za ekonomsko zvezo z Vzhodno Prusijo. Tak poskus Je bil že podvzet pn-d štirimi leti v teku spora s Poljsko. Gdansk je takrat odprl svoje ekonomske meje Vzhodni Prusi-ji. toda akcija ni uspela. Sedaj, ko Je položaj bolj napet nego Je bil pred štirim leti, bi obnova take akcije |>ovzročlla resne komplikacije. Naciji že dolg časa kršijo pra vice poljskih carinskih avtoritet, dasi Gdanak spada v območje teh avtoritet. Nedavno je Var šava vložila oster protest, ker ao naciji • silo zabranili polj akim uradnikom vstop v gdan ake ladjedelnice. V te ladJedel-niče namreč prihaja orožje iz Nemčije. Zdaj je dospel v (idarlak gene ral Kari Bodenschatz. pomoč nik maršala Goeringa, kjer bo nadziral mllltarizanjo svolnid-nega mesta. Mexico City, S. avg. — Odbor sa špansk«* begunce Je naznanil italijanski manevri '«varovanja za,-1 , S .. _ ^ v flinoinu v zadnjem francoski meji I* Prva plačila ao bila Milan. Italija. 8. avg. — Ita- Julija Povprečna lijanaki vojaški manevri eo 918 10 na te- pričeli danea v bližini francoske g" " l-Klpora je $16 meje Cet 50,000 vojakov st ja 1 Enajstih te- tbralo na otemlju v obsegu 8800 bor študira uatanovitev treh korporaclj, ki bodo financirala naaeljevanje beguncev v Mehiki. Korporacije razpolagajo s kapitalom $165,-000.. V načrtu je uatanoviUv kolonije ta begunce v pol)**1-*1 državi Chihuahi. Tam ae bo lahko naselilo 20,000 družin. Od-tudi načrte o grad- Ustanovitev iandarske-ga zbora na Ceikem »oni», ^ im 17 na teden.1 kvadratnih milj poleg Francije.|njI hldroelektričnlli naprav. Praga. 8. avg.—Dlktator KS> ler je odr«í»l uaUnovlUv tan-, darakega zbora 7000 moft, ki bo-do vzdrftevali red In mlr v pro-tektoratu. Clanl trga zbora lio-do 6*1, zbranl Iz blváe tM<>-«lovaAke armade. Prlglaaitve wi proatovoljne za slutbem» dobo 26 leí Japonska obdoliena kršenja dogovora Velike poplave v kitajski provinci lAmdtm, 8. avg. — Angleška vlada je naslovila oster protest Japonski, ker slednja še ni pod vzela nobene akcije glede usta vitve protibritskih demonatra cij na Kitajskem In Japonskem Protest je v Imenu vlade lzr<> čil tokijskemu zunanjemu ura du Robert Lesi le Craigie, angleški iHialanik na Ja|Ninskem. Ta mwl drugim vsebuje očitek, da Japonska krši dogovor, ki Je bi pravkar sklenjen v Tok Iju. Diplomatlčal krogi pravijo, da Je poslanik povedal japonak«* mu zunanjemu ministru, da ae bodo pogajanja glede II k vida« i je krize, katero je Izzvala blokada angleške koticeaije v Tleti tsinu. Izjalovila, če ne bo Japon aka ustavila protibritskih demonstracij. Dalje je rekel, da s« bo ata proteatu pridružili tudi Francija in Amerika Peking. Kita Jaka. 8. avg. — Cet 60,000 kitajakih kmetiiv je brez strehe, ker m reke In poto ki zaradi silnih deževnih nalivov prestopili bregove in poplavili nižine v provinci llopej. V* mfflt In vasi med Pekingom In TI«nUinrasuma" med Cehi in Nemci. Vtgajati morajo mladino v lojalnosti napram Nemcem, nemški armadi in predvaem Hitlerju. Ako češki otrok pokale jeslk nemškemu državljanu, Je njegov učitelj odstavljen. Poleg teh regulacij so bili u-veljavljenl drugi ukrepi, da postanejo Češke šole del nemškega | šolskega sistema. Ta sistem Je delo sudetsklh nacijev, ki hote-jo, da se mu Cehi podvržejo bras ra. Kljub nacijskemu terorislran-ju učiteljev, opoticija narašča. Cehi se upirajo nacljtklm oblastem. Zatiranje Je povečalo na-I rodno tavednost med Cehi. Nacljl satirajo tudi telka časopise. Vsi so censurirani, objaviti pa morajo vae veati, ki ao naklonjene nacljem. PeoUnaeljako gilmirje se j« pojavilo tudi v Slovakijl. Posebns iadlo|iostaJa v Strasabourgu od-daja programe v slovaškem J< tlku vsako soboto ob enajstih zvečer. Slovaki so po radiu ilt< formirani o ratvoju svetovnih dogodkov. NJIH listi so pod popolno nacljsko kontrolo, odkar Je Slovaklja postala "neodvisna" država |mm1 "protekcljo" nacijske Nemčije. Nacljl se silno trudijo, da Slovaki ne Itvedo, kaj se godi zunaj. Celo o položaju v svoji lastni deželi niso poučeni. V komentarjih o Henleinovem {obisku Praga, kjer Je govoril In i opotarjal Cehe, da se morajo pokoriti nacljem, Je nemški tisk pritnal, da Nemci ne morejo pre-pričati Cehov, da nI upanja, da 11)1 kdaj dobili neodvisnost. Cehi te vedno upajo, da bodo dobili ne-odvisnost. Visoki nemški uradniki v "protektoratu" so poslali svoje te ne in otroke nataj v Nemčijo. Pojasnjeno Je bilo, da so ti bolj varni v Nemčiji nego na Ceš-kem. Španski častnik umor jen v Madridu Dva lojalista aretirana Madrid, 3 avg. — Major Isaac Gabaldon Irurzun, načelnik civilne garde In generalni llišpek-tor vojaške |Miliclje v Madridu, ter njegov šofer Joae Dlez Ma-drlgal ata bila umorjena na ce-atl v bližini Madrida, ae glaai uradno naznanilo. Policija je takoj aretirala dva bivša republikanaka vojaka. Is-toča a no Je bil odrejen splošen lov na lojallste. Uradna Itjava, objavljena v vaeh fašističnih II-atlh, pravi: "Avtoritetam ao znane osebe, ki so Izvršile umor. Vse bodo kmalu aretirane in po-atavljene pred aodlšče." Clanl civilne garde patrulji-rajo cente in atražljo moatove ter druge objekte. Imeni aretiranih lojallatov še nlata bili objavljeni. Zunanji opazovalci to-dijo, da ima umor politično o-tadje. ' PROSVÉTA THE ENLIGHTENMENT 6uiil0 im lastnina mi.ovbmsbs m arodns NmWiIm m TAr»l«m 4rta«a (Ima Cklaa») la mm m Um, ft.m m. m uu. U n m torn lata; m la CUrnm $tM a«ltlia Ml» aa »al Uaa; a» Im ■ 0utorrlpOoa r*twi for Um Uoitto BLaLaa (n«N Ckiaaa*) u4 cw«a MN H' rw, cwaaa» ms «mm »ta« a« mm, foMta> MRtria H oo »ar i«r. tofcopM Iii Im la «ImSm a» mm »raéa*. tUkopUi (Havana vmMm (IiOm, p» vaatl. draaw. ^ml M4.) M »raa>» »aSBJftMJa la v «iuéAju, ta ia priloill pmtimiuu Adv«rtlata« raUa on »«r^mmt Maaaaart»U a« aawamal* ■aO—a a>4 waatfiaSto artklaa will «ai km ratamaë OtiNV i, iilars. pa «Ma, au., «SI to rataraa* la aaa4ar aaly atoa MaawtnuO to aaU i IfcwS aa4 Naala« aa raa. tor lau aNSk a ' PROSVETA IM T-M Saw LavaSala A»a.. CSiaaea. or TSB rSDSBATBD (Juif 01. 1000). od "protektofa-tom" Nemčije, ki pa ne bi l'l ndlien protektorat, temveč Imrbaraka diktatura in zatiranje, č*mur dokaz je danea nesrečno češko IJud- HtVO . . . Dr. Vladimir Maček je še nedolgo tega govoril drugače; priaegal je, da on nima nobene zveze a Hitlerjem in da hrvatsko vprašanje ni če-hoalovaško vprašanje. Danes govori bsš nasprotno. S tem je demonstriral, da liesoda dsnsšnjih tsko zvsnih narodnih voditeljev ni vredna~hfc. Oče člana SNPJ skorajšnji stoletnih La Salle, III. — Tom Kralj, ki je že 31 let član SNPJ—zdaj je član društva It. 98Mn prav tako so tukaj njegovi trije bratje in sestra, ki se vsi člani SNPJ okrog 30 let, je preje! izrezek nekega ljubljanskega liste» v katerem je opisan razgovor z njegovim očetom TomkVm Itra-Ijem, kateri živi na gričku Tre-binj pri Trojanah v celjskem o-kraju na Spodnjem Štajerskem. OČe Tomaž, kateremu pravijo po domače stari Grebinar, je zdaj do malega 99 let star. Rojen je bil leta 1840 in al Še spo-pinja, ko mu je njegov oče pravil o Francozih, ki se v njegovem času vladali na Kranjskem, tomaž Kralj je torej druge generacija izza Franeoeov ne Slovenskem, dasi je od takrat že preteklo pet generacij. Tomaž Spopad v Clevelandu - Rit k s pred avtomobilsko tovarno Kiaher liodjr Co, v Clevelandu med |>olicijo in rtOOO atavkarji ter njihovimi somišljeniki je nov aimptom starih, gnilih razmer. Taki spopadi niso v Ameriki nič novega, le rezultati so tu pa tam različni. S|>opedi ao se dogajali in še se dogajajo po vseh industrijskih mestih Amerike pod republikanskimi in demokratakimi administracijami In v vsakem slučaju je-bila (silicija v službi privatnih industrijskih magnetov. V Chicagu Je biki pod demokratsko (novo-dealako!) administracijo tfred mslo več ko dvems letoma ubitih deset delavcev pred tovarno jeklarske družbe; dane« ao ranili 46 v Clevelandu, kjer imajo republikanako adminl-atracijo. V obeh alučajih je »popsd prišel zaradi neskončne trme privatnih magnatov, ki popolnoma nič ne upoštevajo »ocialnlh in člove» čenakih interesov onih tisočerih trpinov, ki m morajo težko boriti za vsako »toplnjieo svoje eksistence. Prihodnji mearc ali prihodnje leto pride «popsd kje drugje ne «lede na to. če bodo tem na krmilu republikanci ali demokrat je Policijako naailje ne pozna nobene politične rsallke. * (Dalja v ssdaji keleat) ce. Njegova prednikw sta Uvela 105 in 113 1st. Stari Grebinar ima- veliko število potomcev v Ameriki. Tukaj jc najmanj 50 članov in članic SNPJ, ki so z njim v sorodu, čeprav se pišejo drugič*. Po A-meriki je mnogo drugih rojakov, ki so starega mota poznali, zato jih bodo te vrstice vsekakor zanimale. Zanimivo je to, de je bil stari Grebinar prvi Trojančan. ki js prišel v konflikt z domačim faj-moštrom, ko se je naročil nS ta* krat izhajajoči (pred 40 leti) ljubljanski liberalni tednik Rodoljub, katerega mu je zdaj v U Sallu živeči sin Tom čital ob nedeljah. Njegov oče namreč slabo čita sam — v šolo je hodil le nekaj tednov — in komaj se zna podpisati. Ampak čitenjs naprednih listov je rad poslušal. Kasneje si je naročil socialistični Rdeči prapor in enkrat je šal tri ure daleč pel v Zagorje ob Savi, da je slišal socialdemokratskega govornika. Upam, da bo stara grča še dolgo Živela tudi potem, ko v prihodnjem letu ispolni sto let. Poročevalec. O delu, obljubah in tisku Heileire, O.—Kar se tiče dela v tej okolioi, smo premogerji 99% pod ničlo. Edini premogo-rov, ki še obratuje, je v Powhatan Pointu. Da nas bo pa še več brez dela, bodo poakrbeli pri WPA, kjer nameravajo odsloviti vae stare delavce, to je vse one, ki so delali že 18 mesecev. Med delavci WPA oziroma glodalci se obeta tudi čistka onih, ki so zatajili svoja finsnčno stanje in odjedajo borno skorjico kruha tistim, ki so v resnici potrebni. Kongres v Waahingtonu je tudi sprevidel, da relifni delavci vlečejo premastne plače, zato jim je podaljšal delovnik kar za 26 ur na mesec brez zvišanja plače. Godrnjaj sam pri sebi kolikor hočeš, si mislijo V kongresu. Mi delamo postave in proti zakonu je ni sile, ki bi ga ovrgl^. Ce greš na štrajk pn)t1 postavi, izgubiš delo in ta borni zaslužek in liasta. Zo neštetokrat je resnično delavsko časopisje, posebno pa Prosveta in Proletarec, svarilo delavce, naj ne verjamejo praznim obljubam raznih kandidatov prod volitvami v državne in zvesne urade. Pri večini nezavednih delavcev pa tako svarilo naleti na gluha ušesa Zdsj pa delavstvo žanje, kar je sejalo, j Toda enkrat bo Že prišlo do spoznanja. da od samih obljub ne { moreš živeti. In to naj bo opomin in vspodbuda za prihodnje leto. Delavci, trpini, zbudimo se, ker Je že čaa, da se združimo in pogledsmo okoli sebe. ksj se godi in snuje. Kot peročejo listi, grozi Francis Townaend a porazom vseh reakcionarnih kongresu ikov, ki so glasovali proti njegovi $900 mesečni pen z! j t. John L. l*wle je tudi javno za-grozil podpredsedniku Ga meriti. de pri prihodnjih volitvah ne bo podpinal ne njegs niti nobenega delavstvu ( ao\ rat nega 1 kandidata. Dne 23 julija se je se okrej Belmont ustanovila Slo\ enska nestrankarska delavska progre-eivne in izobraževalna liga» V svojih pravilih iiha 12 točk, ki vse slone na progresivnih principih. Tu je jaseh dokaz, da se je delavstvo pričtlo pripravljati ztf prihodnje državne In zvezne VoMtve. Vpraiflnje nastane, ali bomo posamezno uspeli? Ne dovolj. Potrebno je, da se delavska masa fzvlfečfe iz dolgega in kritičnega položaja in ae združi v farmarsko-delavski stranki, katera naj sikni na sociali-dtično-demokrati&iih principih. V tej stranki bo za slehernega delavca dovolj dela in jela in brez vaeke diskriminacije glede polta in narodnosti. Delavci trpini! Slehernemu je že lahko znano, de spas izpod današnjega krivičnega kapitalističnega sistema je delo delavcev samih. Nam se ni najmanj ozirati preko luže, da nas kdo je še vedno pri dobrem zdravju drugi reši nadlorf in «kan, ka-in neprestano kadi tobak it pipi- terih smo deležni dheVrto v tej deželi. Ce želimo sebi in potomcem dobro, združimo se, zevi-hajmo rokave in izvršimo vsak svoje dalo. Ko to storimo, bemo jdobili svojo delavnko vlado, pod petero bomo delali 1M potrebo ¿n ne za profit, taka vlada nas bo vodila v spas In blagostanje. Prenehalo bo dnevno izkoriščanje, pomanjkanje in diskrimini-ranje. Namesto tega se bo med narodi naselil mir, bratstvo in delavska solidarnost. Blagostanje bo, ker bo vsak delavec užival sad svojega dela, ne pa tista peščica, ki ne orje ne seje, vendar rta vselej požanje dve tretjini trudapolnega delavčevega dela. Da pa delavstvo pride do tega cilja, ga veže dolžnost, da čita resničnb delavsko Časopisje. In za n&s sta to v prvi vrsti Promt» in Proletarec. Ds, rojaki delavci, to sta dva odkritosrčna lista, ki pišeta resnico, pa naj se zgodi tukaj ali drugje. Vendar se tu in tam dobe čltatelji, KI se ne strinjajo s tdma listoma in njunim pisanjem resnice. SSve-da, resnica v oči bode. Nekaterim ljudem je ljubše zavajalno časopisje, v katerem kar mrgoli osebnosti, škodoželjnosti in rl-barenja v kalnem. In vse to edino v osebne namene, Čeprav se nazivajo, da so delavski Usti. Mar bo tako čaaopisje pomagalo delavstvu, da se ižvleče iz darisft-nje krite, ki ga tare Hrom zemeljske oble? Pred 20 leti sem bil tudi jaz naročnilc na neksj takih listov. Toda, kakor hitro sem prišel do prepričanja, da pri tem časopisju namen posvečuje sredstva, sem ga enostavno pustil. Ker pa rad Čltam Že od mladih let, prihajajo v mojo hišo dnevnik Prosveta, Proletarec, Cankarjev Giaanik, UMW Journal, Solidarity In German Junior Reporter. In ti listi mi popolnoma zadostujejo, posebno pa prvi trije, katere toplo priporočam rojakom. da Jih čitajo in naroče in ne bo vam žal. IjOuIn Pavlinlch, 258. Malo odgovora > So Chicago, I Hi—V Prosveti z dne 20. julija ima br. Frank Go-renc dopis. V katerem nekaj pi-He in natyda socialiste in komuniste, M da se a tem ponašajo pri kozarcu piva. 2elim malo odgovoriti, da ne bodo čltatelji Prosvete mislili, da tuksj ni nič drugega ko skupins pijančkov, ker drugače malo slišite od nas. Tista kritika je slišala predvsem meni, tajniku društva 8. ne pa akuplni članov. Za skupino se je skril, češ da ne is preveč zamere. Jožetu bom pa povedal prej, ko izide dopis, da nisem mlalll nJega. Tako se je tudi zgodilo Dopis je bil nekoliko drugačen kot mi Je povedal br. Gorenc. Ce bi bil on pisal direktno, kaj je tajnik zakrivil, bi mu ne zameril, toda napadati več članov radi enega, se a tem Jaz ne atrlnjem. Bom pe jez povedal, kaj se je zgodilo Piaal sem članici in ao-progi nekega našaga člana, ki Je bil atavkolomec v štrajku leta 1937 pri Republic Steel, naj obišče bolno članico S tem pn *em «premenil avojo taktiko in šel baje proti principom SNPJ. Kot France misli» ima mogoče prav ^Tode, aH ai se prepričal, da gs je one spodbujalà k temu nesramnemu delu? Poštenega ' človeke, ki dj*\ do delavské solidarnosti, ki vidi, da v slogi je moč in je pripravljen boriti se zr ûnfjo; zs izboljšanje Človeške družbe, za čast svojega imena in svojih otrok, takega človeka ne bo spravila nobetta žena, da bi šel skebat. Toda tistega človeka, katerepa ima br. Gorenc v mislih, ne spriš-obrne nobena stvar. Lafyko napne vse sile njegova družina, ti in jaz» toda bo vse zaman, ker tak človek je bree sramu. Jaz sem v Štrajku take osebe skuigl pregovoriti na lep način, tod/i so bite vse besede bob ob steno. On bo šel skebat, ker ne pozna nobenega bratstva in skupnosti. Ne misli1 na nič drugega kakor ne' samega sebe; ti, jaz, drugI njega ne brigajo, samo drf ima sam. Jaz ne krivim otrok niti žene omenjenega. Krivim le njega in z menoj' rtfma noUneflu» prijateljstva. Ona je prav tolîko Icri-ve hot si bil ti. Bolje bi bv ko, so Prosveten Proletarec, Naprtdek in Naprej. Jez mislim, dfl je merilo za naprednost že co, če je človek naročnik dveh, treh napred* nih listov. Ce človek ne čita nobenega naprednega lista, kako pa rtaj bo napreden7 Sedaj ni Čas, db bi se kregali in je bolje, da pustimo to na miru. Jeanota nas kliče na delo, ker je v teku kampanja. Poprl-mimo' se raje tegk dà boitio ob koncu leta pokadali kskléir ré-zultat. Zacelimo rane, ki so nam bile dane pred nekaj leti Ce to storimo in1 če bdmo složni kot bi bilo potrebno v South Chica-gu, bomo skupno veseli tega dogodka; ki bo v korist nami naši mladini in SNPJ. Joseph Kosiich, tatfnik društva 8. Barbičeve napake Cleveland, Ohio. — V četrtek, 27. julija, smo dltall v uredniškem članku med drugim tudi tole: "Mi ne zagovarjamo prizadetega člana iz Clevelànda, ki ima svoje napake." Naj prvo žel! dopisnik pojasniti javnosti, da ksj takega tudi treba ni. Dotičnik se lahko sam zagovarja, ampak mora imeti njegov zagovor prostor v Prosveti. To je vse, kar je potreba! Tukaj se bom dotaknil teh prokletih napak, ki se jih človek, ki ima opraviti z javnostjo, naleze. Pozneje moraš pa to tolikokrat poslušati; koliko napak imaš. Sem eden tistih revežev, ki mi vise te. napake, kakor iz jablane v poletnem Času jabolka, in to iz ust, nosa, ušes, oči in še iz las, kolikor jih imam na glavi. Razume se, da jaz tega ne opazim, vidijo pa te nečedne lastnosti največ moji nasprotniki. Kako si se pa tega mrčesa na-lezel? bo vprašal čitatelj. Bilo je tako: Prva napaka je bila, ker sem se rodil, saj tako komentira tudi člankar, da oni, ki nima napak, še ni rojen. Torej če hočeš imeti napake, se moraš naj-prvo roditi. Driiga je bila, ker sem začel takoj ob rojstvu piti mleko, katerega so mi nekateri šo do danes nevoščljivi! Zopet je bila napska, ker sem začel pohajati v šolo, da sem se naučil malo pisati. Moj oče ni znal pisati in ni nikoli pisal dopisov sli bil kibicar. Napaks je bila, ker sem se predobro učil katekizem, ps se je katehet ustrašil, da gs bom lahko pozneje prekosil v znanstvu vere in gs spravil ob službo, pa je dejal, da me ne bo pustil k obredu nsjsvetejšega. Ampak zmagal sem, ker sem se mu uprl. Napaka je bila, ker nas je mati preveč rodila in smo morali po vrsti zapuščati dom, hočeš nočeš. Napaka je bila. ker sem prišel še v stari domovini med one. ki ao že posedovali malo zevednoati v svojih gteveh. Vedeli so. ds oni, ki dele. mora tudi jeati, in ako bo prev«! jedel, da bo kritiziran. In tako so šle te napake na-prej, da smo prišli do teh. s ko-jimi ae nazadnjaške, napol ne-predne in au per napredne sedaj najbolj ukvarjajo. In lug ao te napake, v katere se nekateri would ne najsvetejši s slovenskega dn^ya in komunisti-fašisti tako zaletavajo ? Ta glavna napaka se je pričela takole: Clevelandska slovenska metropola je potrebovala dopisnika za Proletarca. Seveda so ga imeli, da je ocenjeval razne naše igre, kakor to delajo v Holly wood u, Csl. Ker pa je preveč rabil mero okoli ženskih kol-jcov, prs in nog.in šminkanja, je tako nastala po gotovem gdddi-g«rju veliki krltifcfe, i* oeehje-valec je tfil likvidiran. Potem ji pa bila ta presneta služba meni podana, dasi sem se ji uplml, ker i#m vedel, koliko napak se bo sčasoma pronašlo na moji koži. In danes stojim pred javnostjo z vsemi svojimi napakami, ki jih je toliko, da ga ni naseljenca t okemlja Majke Slavije, ki bi bil lahlco tako ponosen na sVoje napake kakor ravno tale pred vami. Napaka je zopet bila, da je bil tukaj socialistični klub, ki je bil jako osovražen radi svojih napak. Največ teh strašnih napak posedujejo socialisti. In ta napaka se je obesila tudi meni na rame. In sem pritel pisati dopisi za socialističen list. Pa sem napisal približno* pol kolone o balinanju. To je bila napaka vseh napkk, ki sem jih še kdaj storil. Po ex-socialistu mi je bila servirana v kratkem času, da kaj sem storil, da sem hotel podirati balintarske krogle! Začelo je bliskati in grmeti, pokale sb strele rodila se je le majhne miška! Ko se je razkadilo, smo našli na nasprptnikovi strani poraz. Bil je velik umik in še celo smrt je k sebi poklicala junaka, kf je začel boj radi mojih napak! Prišel je slavni pevec iz domovine, da se nam predstavi z glasbeno kttittom. Orfi, ki je sedaj slavni tajnik velikega podjetja, je aranžiral koncert. Pa so začeli oglašati fonografske plošče, in skoro bi bila zatonila slava pevcu, dasi je bil izboren v petju. V metropoli pa strah. Moja napaka je bila, ko sem rekel: Kaj? On ne bo pel? Bomo videli! In pel je. Ampak pohvalo je dobil tajnik podjetja, ker nima napak. Jaz, človek z napakami, pa figo, ker to je vedno moja plača in moja zahvala! Pa so pri&li računi. Pet nas je sedelo, pa nismo znali izraču nati. Potem sem jih pa sam uredil. Nikoli nisem imel tistih centov v rokah ali kaj opravka z njimi. Ali ker imam napake, sem bil tožen, ker sem zapisal na papir, da toliko primanjkuje. Zakaj so te tožili? je bilo vprašanje. Zato, ker imam napake, da vprašam, kje je to in to. ^ Prišle so volitve in potem o-vadba, da nismo prav volili, ker je bila moja napaka. K sreči je pa ta napaka zadela tudi nadarjenega govornika, ki je s svojim bučnim glasom zadušel obe najini napaki! Kdor zna pa zna! Zopet je bila napaka, da smo bili na delniški seji. In ker se je nekemu delničarju krivica zgodila, sem storil napako, dasi se je na-zival komunista, da sem se potegnil zanj. In strašno sem bil ozmerjan. Rekli so: Zakaj se pa poteguješ za komunista?! Well, sem se zato, ker se komunisti ne znajo, kadar je treba. Pozneje so še šli k njemu, naj reče, da ni res tako kakor je pred sejo prinesel. Vendar se jim ni dal potegniti za nos. Velika napaka je tudi bila, ko sem priporočal članom, naj izvolijo dobrega tajnika, da bo člane pridobival' za društvo. In napaka je bila, da so tako storili in društvo se je pomnožilo. In to leto je moja poslednja napaka, da sem povedal, zakaj so ko-vertlce pri naših mrličih, to je radi biznlsa. In potem pa te proklete številke, ki niso dale spati niti finančnim Čarovnikom! Za tem je pa iMuital buuuuu pri pittabur-ški demokraciji. In s objavo Številk o jedno-tah je prišel v navzkrižje še tajnik naše ditne jednote, ker ao moje napeke zmešale še njega. Sedej je tudi on poznan kot na-pakar. Rekli bodo nasprotniki: Ti si kriv, ker imsš napake! On te je poeneainl in metropola sedaj kaie šs njegove napake. Reši neS, o gbepod—»NAPAK! Dodatek: Ako bo vam čitate-Ijem kdo povedal, de sem jaz piaal. da je te in ta naročnik Na-preja. toda ni. mu recite: Ce ni-(IfcUe aa 9. «traaij | Aver v % oci trn Skrivnost vaših Ce imaš velike, izrazite oči m. •• ^ tebi: "Kako lep človek! Zan^T» ker ima tokolepe oči." ane8,J'^ je Ce imaš zelene oči, te imajo z* k aj če imaš črne, za atrastnejTo 1«?* jo ljudje, da so "prave", da je nj|jj pošten in zvest. Medicinska 7n ** o očeh čisto drugačno mn^tlTl * ge in razne romantične prispodob**1 Glavne barve očes: črna, rjava in vajo oči svetleje ali temne,,, odZ tS L imamo razrfe odtenke; če verjamelTali n, dicinska znanost loči 45 barv šarenic' Navadno so svetle oči znamenje J zdravja. Temne oči imajo manj odpo^1 je. To pa le na splošno kajti, zdravil dividualna zadeva. Opazili ho pa da f osebah, ki imajo eno oko temnejše'od dr temno vselej oko v tisti polovici telesa manj odporna, slabotnejša. Skrčene zen znamenje zastrupljenja s tobakom ali kakšnim drugim strupom. Razširjene so prav tako pogosto znamenje raznih z IJenj. Zenice, ki se zdaj skrčijo, zdaj r jo, ne da bi človek prišel iz teme na svt so znamenje hude živčnosti ali nevrasteni Kakšne oči ima* — in kakšen :nmj Črne oči: Črne oči izdajajo strastno no naravo, ki ljubi borbo. Človek s očmi se ne zadovolji samo z liesedami, mu dejanj . . . Otožne črne oči imajo romi nI ljudje, živahne Črne oči pa zelo tem mentni ljudje. Crnooki ljudje so zvesti v bežni, toda terjajo od ljubljenega bitja I zen in zvestobo v prav tolikšni meri, kaki sami dajejo. Hočejto biti v življenju pi vodilnih mestih, so pogosto živčni in dosti smisla za umetnost. . ' Rjave oči: ali imate rjave oči? J vzkipljive narave ste, kakor izdaja tudi — najbrže — rjava koža. Čustveno ol ste, zelo znatiželjni, radi iiotujete, todi nI ste. Imate prav kakor črnooki ljudje vdlje, toda pogosto omagate sredi pota. gumni ste, delavni, pošteni-in včasi strogi do sebe in drugih. % Sinje oči; če imate oči sinje kakor tlej vam moramo samo čestitati. Op in to je v današnjih časih mnogo. Ste in radi sklepate kupčije, imate čut za oi zacijo. To vas ne ovira, da se ne bi sem vdali sanjarjenju. Pošteni ste, časti? bolj čustveni kakor umstveni, nežni. P prevlada instinkt nad pametjo, kar vam v škodo. Ljubite literaturo, posebno Zelene oči; Hm, malo v zadregi smo, vam povemo. Ljudje z zelenimi očmi »o lo dobri, ali pa zelo hudobni. Star pri pravi, da ljudje z zelenimi očmi lahko začarajo, kakor kača ureče ptička. Sicer ljubosumni, razburljivi, v jezi storite min nepremišljenega, v maščevanju ste lahko kruti. Ali pa ravno narobe: dobrohotni vdani in resnično dobri. Sive oči; Zelo ste inteligentni. Pamet pi da nad srcem in čuti. Le redkokdaj ste a velike strasti. Čustva vas nikoli popolnoi zajamejo. Ljudje s sivimi očmi »o skopi. Beljakovina iz morja Med hranili zavzema beljakovina p« važno mesto; druge snovi, kakor na pri maščobe in ogljikovi hidrati, jo le delno nadomestijo. V Nemčiji si zdaj na meri devajo, da bi za ljudi in živali našli nadnn* za tako važne beljakovine. Zato so zadnji v ta namen začeli izkoriščati morje kot r črpno bogastvo rib. Ribje meso namroc buje v največji meri vse snovi, ki jih m telo neobhodno potrebuje. Nemškim «nam nikom se je posrečilo, da so te beljakovine^ menili v neko suho snov brez barve, in brez vonja. Ta beljakovina je relo pol beljaku kokošjega jajca, zato jo up»ra« tudi v gospodinjstvu, povsod Um, kjer w potrebna jajca. . Poleg tega je profesor Otto Mecheek * neko tkivo iz te beljakovine. MateakaSl ken z vlakni iz celulozo je precej fx>dol>i^ iz celuloznih in volnenih vlaken ¡mn» lastnosti. Prav tako pa uporabljajo te > v vine pri izdelovanju zdravil, lepi. ^ papirja in umetne smole in v usnjen MJ S tem so se odprlo velike možnosti ^ surovine, ki jo dobe v morju v neomejeni" žinah. Pred dvajsetimi leti (Iz Prosvete. 4. svgttsU 19\9) Domače ventl. V Nelsonvillu 0. •» ^ življenje Mary StraiiAar. Delavske vesti. Ns Angleškem so policisti v Liverpools ^ U laosemetva. V Sloveniji is ns un se pojavljajo vojaški upori. Sovjetska begnila iz Omsks V <* * ^ i čet, so na dnevnem redu P»^ ^ (Dalje h k»»**-1 ^ y To se bo ponavljalo bodo delavci v Amerik. zirani in enotni, da bodo ( a a* da industrijski go^po^^' u ceno mogli več izzivsti P"dl previden! V zadnji vrsti imamo namreč enega hltlerjaft* ca!" Pride tujec v neko nemško mesto in tamošnjl odtlčnlkt mu razkazujejo mesto, predvsem kajpada vojašnice in skladišča orožja. Nato pelje sam gospod župan tujca še do skladišč živela in mu mtkaiuje: "V teti silosih imamo že zdaj polno ŽltaJ Ce tudi letos žito tako obrodi kakor lani, res ne vemo, kara ga bomo dajali." MU priskoči tujec: "Jaz bi vam lahko svetoval: dajte ga v kruh!" Delavske plače v Nemčiji so silno obremenjene g odtegljaji za vse mogoče hllerjevske u*Osnove: odbijajo jim toliko In tO-iko procentov za stranko, ga Slmsko pomoč, za počitniški fond, za obrambo itd, Pa gresta nekega dne Hitler n Ooebbels na sprehod po ber-Inskem predmestju In prideta do neke tovarne, kjer je bil vedno mir In »o se delavci po šlhtu vedno mrki vračali t dela, slasti v sobotah, ko prejemajo plačo. To pot pa je bilo na dvorišču tovarne silno živahno: petje, vriskanje, harmonika. "Pepe," pravi Hitler Goebbei-au, "stopi no pogledat, kaj se je ggodilo, Menda vendar ni kakšen puč," Cee nekaj minut se Ooebbels vrne In referirst "Delavstvo I-tna celo veselico. Blagajnik se Je namreč zmotil In Jim Je is-piačal odtegljaje namestu plače!" Kako bo Hitler govoril leta 1945: "Evropejci in Kvropsjke! Čudili se bosts, da vam govorim it Londona, sadeč na anglsškem prestolu. Zaradi varnosti našega rajha sem zaseden London, ki nas je ogrožal, in z nJim vred ustje TemŽe. frVancJJa, stara nemška dežela, se je spet vrnila k rajhu. Poleg tega sem se odločil, da e svojim dolgoletnim sodelavcem Rosenbergom zavzamem še Istos papeškl prestol, s Čimer bo odstranjsns sramota krščanstva, ki Je trajala 2000 let. Od te dobe, ko naša domovina meji na vzhodu z Japonsko, proglašam na svojo Čast, da v K v ropi nimam več nlkaklh teritorialnih zahtev. Sieg heil!" pogojem, da prodajo^ sebe in svojo šoloobvezno deco hirajočemu kočevskemu nemštvu. Kot gospodarsko izmozgani del prebivalatva so bili Slovenci že pred vojno od nemške gospode docela odvisni. Svoje slovenske narodnosti niso smeli nikoli izpovedati in yse njihove zahteve, da se jim odpro v mestni ljudski šoli slovenske vzporednice, so bile zaman. Prepuščeni samim sebi, zaničevani od narodno zagrizonih nemških sosedov in renegatov, so izgubljali vso narodno zavest, se vdali pritisku ter se izenačili s Koče-varji. Kaj pa danes, ko pravimo, da smo v svoji narodni državi? Mar ni povsod in pri vseh obvezna dolžnost oskrbe bednih in Izmo-zgsnih nižjih slojev naše naei-Je? Msr nI proklete dolžnosti, da so tudi podjetjs narodnoeoel-alns v smislu države, ki jih trpi ter jim dovoljuje izvažati Isto za letom težke milijone v žrelo nenssitne tujine. Zsto nsj Jim velja naš resen j*>tlv: Dsjte svojim odpuščenim rudsrjem ns Kočevskem zopet dels in jelš in zsdovoljite se zsto z msjšiml dobički! Dr. Jofte Rim. V Nemčiji Je obllgatna organizacija "Kraft dureh Freude" (Moč po veselju, ali i Z veseljem do moči). Vsi delavci in uradniki iilačujejo obvezne prispsvks za to organizacijo, ki organizira velike izlete v počitnice!) In ims svoje iiernike, ki Jih Je organizacija dala zgraditi. P» pride neki hltlerjsnec v Slovenijo In si oglsduja velike zgradi h« Kranjskih deželnih elektrarni, na katerih so povsod table z inicijalkami K DE. Hitlsr-Jsnru pa nskaj gisde delavstva, ni bilo všeč In iiravi enemu izmed obratovodijf "Pri nas Imamo to drugače urejeno. Imamo organizacijo, ki skrbi «a odmer delavcev . . ." "Mislite KDF (Kraft (lurch frauds)* kaj ns? Imam« prt nas tudi nekaj |H»d«bnsgs, p»-glejte!" In |>oksže na tahMto z Inicijalkami KDK. "Kaj (>a to |»omeni?" "Kraft dtiirh Kasen, z dobro prehrano do močit" HItlerjanec Je bil ksjpodk zadet, ker Je malo |*>prej priznal, da se tsko dobro In tako poe*nl kakor pri na« le dolgo nI najedel, To vsi Nemci, ki prihajajo k nam, radi priznavajo. Pa Jih Ae drugič neke j natro-slmo takih In drugačnih. . Prids navdušen hitlerjanec Iz Nemčije na Holandsko In reče Holandcu: "Tudi semkaj bo Hitler kmalu prišel." Holandoc nato: "Ni* zato, kar pri<1" naj. Cesarje Vilhelma imamo že tu. Mu vsaj dolgčas ne bo!" DrugI hitlerjanec Je prišel v Švico in ogledoval visoko goro, ki se Imenuje Stockhorn. Pri* pomniti Je, da pomeni Stock— palico, Horn pa—rog. Ogleduje Hitlerjanec goro in pravi navzočemu Švicarju: "Lepi Stockhorn bo kmalu naš!" Švicar ga kresne z gorjačo po glavi In reče: "Tu Imaš Htoek, Jutri dobiš pa Morn!" Xakvaia -New Castle, Pa.—Podpisani ae lepo zahvalim za slike mrs. Mary TerMr* mrs. In mr. Veti-detu, Joevu Puetu in Johnu Ludviku, vsi iz Strshans, Pa. IVmg iSkufrn Nekega Internlranra, ki Je prebil pet let v koncentracijskem tsbortšču v Nemčiji, so Izpustili. Vrne se domov, |>a gs vpraša neki znanec: "No ksko je bilo v taborišču?" Internlranec pripoveduje: "I-menltno, še nikoli tsko. Za zajtrk sem dobil kskso z mssls-nlm pecivom, nsto sem opravil jutrno teiovsdbo, odšel na sprehod, ob desetih sem dobil malo poirljo gulaža In vampov, res dobro pripravljenih, nato sem do kosila prebiral domače in tuje* zlasti francoske llats. Po bogatem koallu — Juha, pečenka, dve prlkuhl, kom pet In črna ka-V s — sem a psi, nato sem se kopal. Po malici «sm šel na sprehod do veš*rs, po večsrji ps sem se zabsvsi s prijatelji. Skoraj vssk večer smo gledsii filme. Po-tem sem odšel v svojo sobo In legel ns žlmnico. Sijajno, ti rs-če»." Znsnec js det*»!« zazijal in reltel: "Zadnjič sem pa govoril [z nekim drugim mterairaneem. Piknik Nartrtnih vilrtor Chlrag« — ftruštvo Narodni vitezi Jl&SNPJ prt redi letni piknik IS. avgusta pri Valentinu Kobalu v Clarendon Iflllsu Vs-bljenl ste vsi od btfzu in daleč, ds nas obiščete. Vstopnina je 'samo lOc. Vstopnice se dobe ; pri členih. TI so prošenl, ds Jih čim več razprodajo, da Vb boljši uapeh zs društveno blagajno. Ns vstopnlcsh so tudi nttmsre. Tr> pomeni, ds bo nešrs oseba | srečne in dobila za past no ur*», j vredno 915. Mladina ae bo zsbsvsls z žo-gometom, kar nas js atarokrs) ftkih kersbfnarjev in cugfirsr jev bomo pa tako balinell, ds ae bo vse bliskalo okrog Kobsis Odbor Is» skrbel, da bomo vsi dobro postrsšstil, Zsbave b« ! torej dosti za vse. Torej ne po-za M te priti h Kobalu drug« nedelj« v avgustu. Rooievelt podpisal H at c he v zakon Washington, D, C„ ». avg. — Preda, d nI k K'hiss veli js včersj podpisal /ek«m, ki prepovsduje politične sktivnosti uradnikom in uslužbencem v fedsralnih da» part meni ih. Avtor zakona, ki Js bil zsdnji teden sprejet v kongresu, je aanstor Carl A. Hatch, demokrat u Nove Mehika, **« «iromaki Jane M. Boli« potsgs o« dobi tako dijen. Poleg oje je a)ea jjjjjjrjssissrrr r it 11 f r r ir rf rcrirswrrreswrc ctTfTfTfTtXTfefTtXe^^rr^^^^^^^^^T^^^^^^^^^^*, | p Roman Treh Src * ' JACK LONDON ¥ '■sr*ss*ssssrtrtfrrtcrrc.................................................. — Nocoj ne bo vetra, Jutri zjutraj tudi ne, in "Dolores" dohiti "Angeliko" kljub avojl starosti — je ugovarjal poglavar. — Pogum, prijatelj. I* hitro na pot! S kapitanom Rosa-nom ava dobra prijatelja. Rad me ima In gotovo mi stori to ufllugf). • • • o Komaj ae je začelo daniti, ko se je bližala napol porušeni vaaici La« Palmaa blizu starega pristanišča skupina utrujenih jezdecev. V divjem galopu so se konji tako upehali, da so s težavo nosili oborožen jezdeca. V pristanišču je bila vkrcana stara ladja. Dim ae je valil iz dimnika, kar je bilo dokaz, da se parnik pripravlja na pot. Poglavar aa je zadovoljno oddahnil. ^fc t» — Dobro jutro, senor kapitan Roaaro, Bog te ohrani še mnogo let! — je pozdravil zagorelega Spanca, ki je sedel na zviti vrvi in sre-bral iz skodelice črno kavo. Z zobmi js salkle-petal vedno, kadar se je dotaknil rob skodelice njegovih ust. . — Jutro bi bilo res dobro, če bi ms na driala v krempljih ta prokleta mrzlica! — ja zagodr-njal kapitan jezno. Roka, v kateri js držal skodelico, in vse telo se je tako traslo, ds Je oblivala vroča kava brado in takla po kosmatih kapitanovih prsih. — Odnesi to, vražji izrodsk — ja zakričal in vrgel skodelico v dečka, ki sa ja na ves glas smejal nesrečnemu kapitanu. — Ko vzide solnce, bo mrzlica konec — ga je tolažil poglavar, ki ni hotel opaziti njegove slabe volje. — Vaši opravki v Um pristanišču so končani, in sodeč po dimu, ki sa vali iz dimnika, nameravate odpluti v Bocaa del Toro. Mi vsi se odpeljemo z vami na izradno zanimiv lov na redko divjačino. Dohiteti moramo jadrnico "Angeliko", ki jo je zatilja nocoj zadržalo v zalivu. Na krovu ta jadrnice me ča- k kajo važni opravki. Aretirati moram več aum-Ijivih oseb, in po vsi Panami bo šla alava o vaši hrabrosti. Da, da, dragi kapitan, ljudje vas bodo tako slavili in častili, da bodo takoj pozabljene vse muke, ki sta si jih nakopali z mrzlico. — Koliko ml daste?.— je vprašal kapitan Rosaro flegmatično. — Koliko? — Je ponovil vprašanje presenečeni is>glavar. — To je državna dolžnost, dragi moj. In ker ste že itak namenjeni v Bocas tlel Toro, storite »tvojo dolžnost kar spotoma. Nikar se ne bojte za premog! Saj ga ne porabite nič več, če vzameta na krov še nas. — Muchacho, prineal ml še kave! — Je zakričal kapitan na dečka. Nastala je pavss, v katar! sta Torres in poglavar skupaj s spremljevalci čutila, da je njuna usoda odvisna od vrala kave, kl Jo je prinesel deček kapitanu. Kapitanov! zobje so so-pet zašlepetal! po robu skodelice, vendar pa nI razlil niti kapljice, dasi si Js opekel vss usts. Tisti hip je stopil ns krov Sved v umazanih hlačah in čepici, na kateri Je bilo napisano "Mehanik". Prižgal si Je pipo, sedel na krov ter se globoko zamislil. — Koliko ml daste? — je vprašal kapitan Košaro znova. — 1* hitro odrlnimo, dragi moj — je odgovoril poglavar. — Med voftnjo, ko vas mrzlica ne bo več tresla, «e pa pomeniva trezno o tem kočljivem vprašanju. Biti morava pametna, saj sami veste, da se z državo ne smemo šaliti. — Koliko? — je vprašal kapitan Rosaro že tretjič. — Se nikoli nisem ravnal nespametno. Vedno sem mislil trezno, ne glede na to, da-li Je solnce vzšlo ali ns in dali me trese ta prokleta mrzlica ali ne. Koliko? — Nu, pa naj bo — koliko pa zahtevate? — se je vdul poglavar. — Petdeset dolarjev v zlatu — je odgovoril kapitan brez pomisleka. — Saj morate itak odpluti, kajne? — je vprašal Torres prijazno. — Petdeset dolarjev v zlatu in konec besedi. Poglavar je ves obupan vzdihnil in se obrnil, da odide. — Kaj niste prisegli, da se boste maščevali zato, ker so vam porušili jetnišnico? — je vprašal Torres. — Da. toda ne pod pogojem, da me bo veljalo to maščevanje |>etdeset dolarjev! — je od-govoril iHiglavar in poškilil na kapitana v nadi, ds U» slednji vsaj malo popustil. — Petdeset v tlatu! — je dejsl kapitan, iz-pil kavo in skušal t drhtečimi rokami zviti cigareto. Obrnil se je k Švedu in pripomnil: In še pet dolarjev povrhu — mojemu mehaniku. ' Tak je naš običaj. Torrea se je približal poglavarju in mtf za-šepetal: — Sam hočem poravnati ta račun in yanki Regan mi stroške povrne. Predložim mu račun za sto dolarjev — razliko si pošteno razdeliva. Ničesar ne moreva izgubiti. Morava pač priatati na to. Ta borzna svinjs mi je pred odhodom izjavila, naj z izdatki ne Ite-dim. Ko se je solnce dvignilo nad obzorje, se je vrnil eden izmed oroinikov v Las Palmas in gnal s seboj konje, vsi drugi so se pa vkrcali na ladjo. Sved je smuknil v strojni oddelek in 'kapitan Rosaro, ki so ga blagodejni solnčni žarki rešili mrzlice, je zapovedal, naj ladja odpluje. Ista jutranja zarja Ja nalla tudi "Angeliko". Jadrnico so zanaall morski valovi ponoči k obali, od katere se ni mogla oddaljiti, ker ni bilo ugodnega vetra. Posrečilo se ji je sicer odpluti precej daleč proti severu in zatišje jo ja uatavilo šale na pol poti med San-Antoniem ter ožinami Bocas dal Toro In Karthago. Do teh dveh izhodov na odprto morje je bilo še najmanj dvajsat milj — Jadrnica Je pa stala na gladini spečega zaliva kakor pribita. Tro-pična noč Je bila tako vroča, da so morali spati val potniki na krovu. Na atrehl kapitanove kabina Ja spala sama Laoncie. Na obeh straneh krova ao čepeli njeni bratje in oče. Pri krmilu sta ležala drug poleg drugega oba Morgana. Držala sta sa za roka kakor bi se bala, da ju temna noč na loči. Na drugi «trani je spal kapitan. Glavo al je podprl z rojcami in smrčal je vso noč, da ga je bilo vaaalje poslušati. V njegovi bližini ja spal krmar, ki ni bil nihče drugi, neko kingstonski črnec Parcival. Ostala posadka ja ležala na krovu, spredaj je smrčala straža. Prva sa Je zbudila visoko gori na strehi Leda. Podprla ja z roko glavo In se zagledala tja, kjar sta ležala oba Morgana. K obema jo je vlekla neka nepremagljiva notranja sila, oba je ljubila z vso silo svojaga dekliškega srca. Saj sta si bila tako podobna, da bi ju težko ločil. Na svojih ustnsh Ja la čutila Henryjev poljub, obenem pa nI mogla pozabiti, kako strastno Jo ja poljubljal Francis. Pri misli na te poljube jo Ja oblila rdečica. In nI Ji ilo v glavo, kako in zakaj nosi v avojam srcu istočasno to dvojno ljubezen. 2a (Irugič Je v mislih ponavljala sklep, da bi IIa za Henryjem na konec sveta, sa Franclsom pa le dalje. Ta razdvojenost ljubečega srca JI Je bila popolna zago-natka. Hoteč pregnati ta misli, ki so jo samo mučile in strallla, ja Laoncie iztegnila roko, spustila svoj lal in polgačkala z njim Francisa pod nosom. Frsncis je v «panju zamahnil z roko, kakor da odganja nadlatna muhs ter udaril Henryja po prsih tako, da aa Je slednji prebudil. Planil j« pokonci in v tam m js zbudil tudi Francis. — Dobro jutro, dragi bratranec! — ga je pozdravil Francla. — Dobro jutro, prijatelj, je zamrmral Henry — toda naglico moraš pripisati sebi, ker si me s tako allo udaril po prsih, da sem se prebudil. Mislil ssm la, da je krvnik, zakaj danes zjutraj so ms hotall obesiti. Zazdehal ja, sa pratagnll, pogledal čez krov na mirno morja tar opozoril Franciss na spečega kapitana ln krmarja. — Lepa dečka sta dvs Morgana — je pomislila Leoncla In sa začudila sama sebi, da ji je prišel itras "lepa" na misel v angleščini, ne pa v španščini. Morda je bilo njeno srce tako polno ljubezni do obeh Američanov, da je celo pri misli na nja angleščina izpodrinila njen materin jeslk. Da prežena ta misli, je Leoncie znovs spusti-ls šal. Pri tam sta jo mladeniča opazila in smeje je morala primati, da ju je ona nalašč zbudila. Cet tri ura, ko ja bil končan zajtrk, obstoječ iz kave in sadja, Ja Francis pokazal Leonclt, kako aa ravna s krmilom in kompasom. Pihal je ugoden veter in gnal "Angeliko" proti severu s brzino laatlh vozlov n% uro. Henry je opazoval skosl daljnogled obzorje in se ns videz ni zmenil sa Lancio in Frsncisa, dasi se je natihem stralno Jezil, ds ni prtllo nJemu prvemu na misel saaasniti Leonclo s krmilom in kompasom. Odločno je zavračal vaako misel. da bi se osrl tja, kjer sta kramljala Leoncie in Francis. (Dalja prihodnjič) Uslužbenci angleška Standard Telephones * Cables Co. odhajajo uradov v teku demonstracij o obrambi pred letalskimi napadi. Demonstracije so sa vriile v Londonu. ni postelja, ampak z mahom preprežena skala, ki je zdajle začela drčati po strmini. Peter se strese od groze, krikne, vpije, trepeče, bije krog sebe, joka, kliče na pomoč in ne razume nobene pomirljive besede. Rednik Jošt se zaman trudi z njim. Najsi se še tako sklanja k njemu, je vendar med njima nekaj kakor neviden prepad. Stari Kruleč, mati Lešjanka, Janez, Tonček, vsi so zbrani o-krog Petrove postelje in v strahu gledajo, kako oteka in zamo-dreva Petrova noga. Nihče ne ve pomoči, a dečku se že v vročičnem ognju steklene oči. Slednjič se odloči Jošt, naloži rejenca na voz in se odpelje z njim proti mestu. "Da bi mu le ne bilo treba jemati noge proč," vzdihuje oče Lešjan in se nekoliko potolaži, ko čuti, kako mirno leži Peter na tem zasilnem ležišču. praakal po temenu: "Kaj zlomka ga ja prijelo, da kar tako gre?! Si mu ti kaj rekla. Cila?" se je obrnil proti ženi. («ešjanka Je odkimala in sa njo vsi zapovrstjo. Kruleč ja park rs t skomignil s plešasto glavo in priaedel k miti. Vilic temu, da ni mogel priklicati pastirja, mu je šla Jed v slast In se je kakor sam pred seboj opravičeval: "S takimlle otroki, ki so brei staršev, je smeraj krit. Kakor bi jih osa pičila, jim šine kakšna neumna v glavo, ti pa. ki si Jim dobro storil, potlej skrbi in odgovarjaj sa nepridiprava t** "Kaj ne?" se gospodarju dobro zdi. "Kar luč pripravi, Cila, pa pojdemo pogledat —" Sli so, klicali in iskali ter se proti polnoči vrnili brez Petra domov. Jošt je bil nejevoljen in »trt in vso noč ni zatisnil oči. )ečka samega mu je bilo žal in poleg tega ga je še pikala misel na govorice, ki bi utegnile nastati, če malega ne najdejo. Kdo bo verjel, da je Jošt Imel rejenca rad kakor lastnega sina?! Zjutraj je vstal še bolj zgodaj nego po navadi in je šel pogledat na aviali, kjer je Peter navadno spal, ali ležilče je bilo prašno. v Gospodar se je upognil kakor pod bremenom. Brez volje je družini naročal delo in taval sam kakor mesečen križem. V kozolcu, v klonici, v hiši in v staji, povsod je videl Petra in slišal njegov glas. In vendar ga ni in ga nI bilo. Po sajtrku je posedel v hiši In premišljal, ali bi ne kazalo stopiti k županu ali k orožnikom n povedati, da je rejenec isgi-nil. Tedaj pomoli glavo v sobo šestletni Tonček, Joštov najmlajši: "Oče, ali Petra še ni?" Jošt odkima. "Joj, škoda," se kremži mali, "zdaj ne bo tičkov." "Kakšnih tičkov?" "Ki mi jih je Peter obljubil —" "Peter_?" "Da, oni dan! V Drevišah je vedel za orlovo gnezdo." |"V Drevišah?" mrslo prešine gospodarja. "V tistih pečinah!?" Seveda," kima Tonček. "Ce bi ne bilo tam takega strmega skalovja, bi šel aam po orle, tako pa ne upam In je tudi Peter dejal, da bi me ne bilo več na-zaj, če bi se upal tja. Pravil mi je, da so orli neki silno veliki in da takih še ni videl tod. Zadnjič bi ga bila stara dva skoraj pahnila v globino, tako sta ga jela obdelavati, ko sta ga zalotila pri gnezdu." Oče plane venkaj. "Janez, pusti vse in pridi sem! PojdeŠ s menoj v Dreviše!" "Aha," zategne fant iz kozolca in jo mahne proti hiši. Oče pripravlja vrvi ln je kakor gluh. Drevile! Kri* božji, to rasrito skalovja, pa gre Peter in plesa po istih ostrih čereh! Kskor mutasta odideta oče in sin, samo oči govora. Za dobravo ssvijeta v redki gosd, potlej po žleboviti dolini proti hribov-ju, ki raskazuje soncu avoje be-losive apnenčaste grudi: strmo goljavo, kjer le tu in tam bera-ško čepi brin« ali si skopo išče bore zemlje v grušču krivenčasti gaber. in ne Oče Jošt si je bil «e premislil. Kaj naj mu šine, ko je vendar čiato domač ps tako voljsn ln skoten, da bi si človek ne mogel lelatl boljšega pastirja?! i- . . . ,„ . " , ' . . Tod vendar ni pa sel," dvom Deset let je te pod našo stre- janeg ho JJe verjamem, da bi bil ..Nftk.. ^ ^ goepodar, ni. i m . *Uvi d,mni kakor cev na usta Kako je navezan nanj. se ja in M vm )o. v ženi oglašalo materinsko Iju- i. *Ho-hoooj, pgter, ho-hooojT bosumjr in je pomsgala Krulcu: j "Ho^ooooj odjekne od Prsobjedel se je. sato je šel!" nekod. ••Prasne besede", vztraja go- Ali je bil Peter sli zgolj od-spodar, "saj ni v maslu plava! mevT' pri nas in delati Je tudi moral P •in rad je delal." pomaga oče- "Hoo-hoooe —" i odsiv in gospodar » j« ponovil spotna pa- tu Janet, najstarejši sin. ki gaistirjev glas Jolt Ima najbolj rsd. j Oče in »in se prev idno učne- ta plaziti po skalovju, uro dlje lazita križem, dokler krikne Janez: "Peter!" Na strmini pod seboj zagleda pastirja: komaj toliko, da visi deček na brini, ki navšev raste iz skalnate razpoke. Pod njim sija prepad, da se Janesu stemni pred očmi, ko gleda tja doli. Gospodar se podviza k Janesu. Oče in sin se spogledata, nakar si fant naveže vrv: "Dobro držite, oče, in počasi spuščajte!" In se že plaši po strmini, prime Petra čez pas in zavpije o-čatu: "Ho-hoj!" 9 Joštu se tresejo roke, vendar drži in vleče, vleče. Ves je premočen, ko končno obstoji Janez s Petrom pred njintK Deček hoče stopiti, toda noga mu klecne in Peter omahne na tla. Oče Jošt ga dvigne v naročje: "Kaj si vendar stikal po tem pečevju? Kaj bo, če je noga slomljena ? Se obnjo boš!" Peter sajoka. Le potrpi," brž tolaži gospodar, "morda ne bo tako huda Doma bomo precej poklicali sdravnika —" "Saj ne jokam savoljo noge," ga skosi solze prisrčno pogleda Peter. "Kaj ti je potlej?" "Orliča, ki sem ju obljubil Tončku, sta mi ušla," ihti Pater. "Enega sem že držal, pa je pri-frčal stari in se zakadil vame. Za njim še samica. Tako sta me sekala s kremplji in s kljunom, da sem izpoddrknil, a mladiča sta mi speljala —1 Oče Jošt bi ga najrajši poljubil. Vsa nejevolja obmolkne v njem. "Naj letajo orli, koder hočejo!" mu prigovarja. "Le nič ne jokaj; saj si naš!" Janez ga boža. Malemu je toplo. "Saj si naš —" Kakor zaklad so te besede zanj in ne le eno, oba nogi bi žrtvoval zanje! Samo bolečina v nogi mu greni veselje, bolečina in omamna, vroča utrujenost. Kakor da nekaj gorečega nabija v njem, se mu zdi, vendar ne more zaspati. Bolj ko skuša mižati, bolj ga muči vročina in poglavi mu bobneče iuml. "Vroče Je," vzdihne ln se skrči od bolečin. "Vroče," meni oče Jolt in ski-muje z glavo. "Nemara se ti samo sdi, ker nisi prespan." Deček molči. Morda bo saspal. Bolečine minejo in pojde lahko zopet po orle. Nemara gnezdi le kje v pečevju kaka dvojica. Tako krasne, mogočne ptice so to in Tonček bi jih bil tolikanj vesel. Saj Petru ni toliko sa ptice, le za Tončka mu je. da bi videl, kako mu od veselja žari obraz. Da, tega veselja «i želi Peter in miali, a nikakor ne more prav. "Ako bi," začne sam sase in hkrstu že več ne ve. kaj je hotel premisliti. Nenadoma ja vse tako čudno. Ta človek kraj postelje ni več oče Jolt in Peter ssm ni več to. kar je bil. Se postelja BLOVENSRa narodna PORNA JEDNOTA iadaja svoje publikadit posebno list Prosveta u ter potrebno agitacijo draitev in članstva la a —ode svojih idej. N 1 >a propagando drugik pornih organizacij. Vitka ganizacija ima obiitjat SlaaUo. Torej agitttorfed in naznanila drugih organizacij in njih aa aa pošiljajo listo Litten to and Advertise PALANDECH'S YU6QSUV Folk Song» and Mi Tamburitza Orel Station WWAS, Every Samiti SM 8. Clark St, Chiesfo - Ha». Novopmrn VELIKA KUHARICA Po 'dolgoletnih izkušnjah in preizkuinjth ja Felicita Kaliniek tvojo veliko Kuharico vnovič spopolnila in predelala. Ta izdaja je tedaj osma, kar pomeni za slovenske razmere več kakor Se tako gostobesedna reklama. Mi val kaker 199 straasfe Jo strada edUfos la via tiara la najnovejša Segnanja kuhinjske nmetnostl. Bast» oMMasa nad vso pnglodno, Ishlra eseepte» Js liirpoa. TO JC NAJPOPOLNEJŠE DMA, KI OA IMAMO NA TEM PODROČJU, kajlfo Jo tstktlBa Naštelo je slik t besedilo, M ps k U jih Je aasHhsf Dragotln Kom*..... Vsaka gospodinja, kl ia zaveda avoje odgovornoiti u zdravo in pravilno prehrano družine, si mora to knjigo omisliti. Vsaka gospodinja se mora namreč priučiti umetnosti, kako bo »vojim domačim nudila sdrtvo hrano ▼ potrebni izbiri in menjavi. Vsaka goipodinja bo hotela tudi svoje gosta iznenaditi s posebno izbranimi jedili. Za vsa to ji bo najboljia vodnica in učiteljica ti SLOVENSKA KUHARICA četudi Jo umi saltih knjiga v vseh pogledih se pek t odi tehnično popolne JU o« vseh dosedanjih IsdaJ. Je mm ksJM tedaj znižana. $IT Naročite pri• KNJIGARNI: SLOVENK PUBLISHING COMPANY 216 Wert 18th Street New York, N.Y. GOSPODINJE IN DEKLETA, TO JE KNJIGA IA VABI %t NAROČITE SI DNEVNIK PROMET re Sklopa 1L «p—_______ _____. . dva, trt. Mrl al peU^Jt^*^^'^ Ntelk plačajo pri aeee^ots $UI • kasraUnL Torej oidaj ri h Je Mat predrag sa Oaae SNPJ. Ust Preeveta Ja rašt gotove Ja v vsald drašlal aokdo. kl M rad čital Ust *ssk ¿sa yjm Usta Prosveta Jo: Za ZdrnL drftavs la Kaaado.Bt M Za Cleere la Ctkags - 1 tednik la..............tU I t»da«k la.............p, t todalha In............8.SS t »«dalka la............^ B tednike la............L4S I ted»11» ..............t„ 4 tedalke In............\J$ I tedaike la............^ B tednikov In........... nI« » tedalke» la........... Za En epe Jo Is polnite epodaji kopne, priložite petre*» d'Ti* hI Order v piaaia In si aeraOto Prooroto, Ust. M Jo raša Pojaaallo:—Vselsj kakor 8NPJ, ali Bo se presoli groi tednik, bodo moral tisti Han n oowcu« — ——-__m» naročena na dnevnik Prorreto, to takoj nasnaaiU sprs^" ^ ^ In obenem doplačaU dotično vooto lista Proseeta. Atoj*«^ tedaj mora apraralBtvo sailatl da tam sa to rtoto naroča» m i i«.«». - ' • i »f hitro kateri teh flanor prentM d od draftlne in ho «^"■/¿p* aa It dotično drnlino, ki^uj? m PROSVETA. SNPJ. BSBT Sa. Ubadalo Ara. Chket» tL Prt Mene pošiljam oaročnlao on Ust Preoreto foHo i»"'""* D |M 1 * .......A droite» ......... • / saw •eeeeeeeeeaeeeeeeeeeeeeoeeeee«**"*" ooetS eoooeooeoeoooeooeooo*oooooeoeoeOoeo*«#* ^^ Usta ri te tednik In gn prtpMite h mojl oarefolol .......Cl dm*« ......... ..............Cl droit»« »........ ....Adroit" »------- B). 4). » s e e a o i fi) ..A Ne»