A. Aškerc: Švedski pesnik — po rodu Slovenec. 627 v Švedski pesnik — po rodu Slovenec. Priobčil A. Aškerc. ne 7. septembra t. 1. se je mudil v Ljubljani slavno-znani švedski pisatelj, avtor mnogoštevilnih spisov in knjig o Slovanih — g. Alfred Jen s en. Ogledaval si je našo lepo se razvijajočo slovensko stolico in hvalil vsestranski napredek, ki ga je storilo naše mesto, odkar ga je bil videl zadnjikrat pred potresom. Zanimal se je tudi za našo narodno nošo ter kupil v neki tukajšnji prodajalnici pristno slovensko, z zlatom bogato obšito »avbo«. Pri časi črne kave v »Narodni kavarni«, katere okusnemu slovenskemu slogu se ni mogel nadiviti, mi je pravil naš skandinavski prijatelj, ki je s svojimi prevodi iz Prešerna dokazal, da tudi našo slovenščino dobro razume, o svojem potovanju po slovanskem svetu. Pokazal v mi je tudi Svatopluka Cecha epos »Adamite«, ki ga je ravnokar prevajal na švedski jezik . . . »Apropos« — me pogleda gospod Jensen, kakor da se je nečesa domislil — »apropos, ali ste že kdaj slišali, da je sedanji prvi švedski lirik vaš rojak?« »»Moderen švedski poet da bi bil po rodu Slovenec?!«« »Gola istina! Vsaj Ljubljančan je gotovo. Njegovo prvotno ime pa priča, da je tudi slovenskega pokolenja . . .« »»Ali je mogoče?«« vprašam. »»Kako se piše?«« »Snoilskv — grof Karel Snoilskv!« »»To mi je bilo docela neznano!... Toda Snoilskv ... Snoilskv... hm, oprostite, ni baš slovensko osebno ime; preje bi pripadalo kakemu severnemu Slovanu«« — začel sem jaz dvomiti. • »No, kaj hočete«, pravi g. Jensen, »če pa naš grof sam trdi, da so bili njegovi pradedje doma pod Triglavom, in če je pred več leti na Vašo belo Ljubljano zložil prekrasno — odo!« Tem argumentom seveda nisem mogel več oporekati, tem manje, ker so prihajali iz ust tako resnega moža, učenjaka in dobro verziranega slavista. Toda — kako priti stvari do dna ? Kako bi v mogel zvedeti kaj več o tem — slovenskem Švedu ? Gospodu Jensnu je samemu dobro delo, ko je videl, kak vtisk je napravil name s svojim zanimivim odkritjem. Povedal mi je popolno adreso grofa Snoilskega, in takoj drugi dan sem mu pisal v —- Stockholm . . . 40* 628 A. Aškerc: Švedski pesnik — po rodu Slovenec. Dne 19. t. m. sem imel že odgovor v rokah; pesnik grof Snoilsky mi je pisal iz Eisenacha, kjer se je mudil, bržčas na letovišču . . . i Predno podam čitateljem »Zvonovim« sila zanimivo pismo grofa Snoilskega v izvirniku in v prevodu, ki mi ga je preskrbel g. jensen, naj postavim tu sem kratko literarno črtico o tem švedskem pesniku. Gospod Jensen mi piše: »Grof Carl Snoilsky je bil rojen 1. 1841. Dovršivši vseučiliške študije, je stopil v državno službo, postal kancelijski svetnik v uradu za vnanja dela in je bil nekaj časa diplomat v inozemstvu. Kmalu pa se je prostovoljno odpovedal diplomatski karieri ter se umaknil v zasebno življenje. V tem času je živel v Draždanih in v Berlinu. Pred nekaterimi leti pa ga j a imenoval kralj Oskar, ki ga posebno časti in ljubi, za višjega državnega bibliotekarja; to visoko službo opravlja še danes. Že v študentovskih letih je bil znan kot pesnik. In ko je potoval na jug, si je utrdil svojo pesniško veljavo z izvrstnimi soneti in drugimi ognjevitimi lirskimi pesmimi popolnoma. Cimdalje bolj pa se je obračala muza njegova k narodno-domoljubni poeziji, in njegove krepke in polnoglasne pesniške podobe iz časov Gustava Adolfa in Karla XII. so mu priborile v literaturi ime najnacio-nalnejšega lirika1) švedskega. v Njegova zbirka: »Svenska bilder« (Švedske slike) obsega karakteristične epsko-lirske poezije z zgodovinskim koloritom v mojstrski obliki — dika švedske poezije, najnarodnejše, kar ima dosedaj švedska lirika. V njegovih delih, ki obsegajo najmanj šest zvezkov, vlada plemenit ton in pravi svobodomiselni polet.1) Snoilskega muza se nikakor' visokomerno in hladno ne umiče novejši socialni struji, ampak ima odprte oči za moderni duh časovni. Kot člen švedske akademije — »eden iz osemnajstorice« — si je utrdil svoj literarni ugled še bolj in velja sedaj za naj prvega domoljubnega lirika.1) Kot človek je grof Snoilsky — mož krasne zunanjosti — preprostega, finega, simpatiškega značaja, nenavadno priljubljen in spoštovan.« Pismo pesnika grofa Karla Snoilskega v švedskem originalu: *) Vse podčrtal g. Jensen sam. A. Aškerc: Švedski pesnik — po rodu Slovenec. 629 »Eisenach, ig. September i8g8. »Herr1) Archivar Aškerc Laibach. »Sdsom Ni ser af dfverskriften, befinner jag mig for ndrvarandc ptt tysk botteu, der Edert till Sverige adresserade bref fdrst i dag kom mig tillhanda; haraf drdjsmttlet med svaret! Herr Alfred Jensen kar alldeles rdtt i sin uppgift angaende min sldgts hdrstamning frUn Laibach; men nUgra ndrmare uppgifter kan jag tyvdrr icke gifva. Se har i korthet det lilla jag sjelf vet derom: Min dldste kande namnfrdnde, Hans Snoilshik (sti skrefs namnet) ad-lades af kommg Mathias idio, och detta diplom dr dnnu i min ego. Samtidigt med dene Hans, som ijenat i krig mot turkarne, lefde tvenne andra personer af samma farniIj; den ena v ar professor i Leipzig, der kan utgifvit ett par teologiska disputationer pU latin; af den andre, hvilken var luthersk prest, finnes portrdtt i kopparstick, der kan i omskriften kallas Labacus, eller fode i Laibach. Hurn dessa tre medletmnar af familjen sinsemellan voro be-frjndade, vet jag dvek icke, och alla forsok att genom svenska Legationen i Wien anskaffa ndrmare uppljsningar, hafva varit frnktlosa. Jag kan tilldgga, att de ifrUgavarande forfddema alla anvande den slaviska namn-formen Snoilshik. Sulunda, ndr en bland dem zittrycklige?i kallar sig boren i Laibach, ar det troligt att sldgtens vagga sttitt vid foten af Terglov. Hvad dess oden pU svensk grund betriiffar, vili jag har blott i korthet ndmna, att Georg Snoilsky (sS skrifves namnet nnmera) anvdndes af Gustaf Adolf i egenskap af diplo?nat samt adlades af Christina IČJ>I. Hans dttling i 3 = e led blef sasom RiksrUd och Admiral fdrldnad med greflig vdrdighet af Gustaf III ijji. — Det dr frUn honom jag direkt hdrstammar. Ndr jag 1882 kommande fran Triest, med hustru och son passerade genom det vackra Laibach, upprann iden till det lilla poem, Herr Jensen talar om. Jag gldder mig ftt han vanliga lofte att vilja ofversdtta det, och beder Eder godJielsfullt meddela honom, jemte min fdrbindliga helsning, att jag, sU snart jag i ndsta vegka dterkommit till Sverige, under Eder adress skali sdnda en afskrift af ifrUgavarande poem, hvilket jag nu har i Tyskland icke har tillhands. Med utmdrkt hdgaktn?7ig C ar l Snoilsky.« Prevod se glasi: »Eisenach, ig. septembra i8g8. » Gospod arhivar Aškerc v Ljubljani. Kakor razvidite iz nadpisa, bivam sedaj na nemških tleh, kjer mi je Vaše na Švedsko adresovauo pismo prišlo v roke; vsled tega se je moj odgovor zakasnil. Gospod Alfred Jensen ima čisto prav, kar se tiče njegove trditve, da moj rod izhaja iz Ljubljane, kakih natančnejših pojasnil Vam pa, žal, ne morem podati. Tukaj na kratko tisto malo, kolikor jaz sam o tem vem. *) Tudi v švedskem jeziku. Priobčcvatclj. 630 A. Aškerc: Švedski pesnik — po rodu Slovenec. Moj najstarejši znani, po imenu sorodni (žensev) Ilaus SnoilshikJ) — tako se je pisalo ime — je bil od kralja Matije leta 1610. povzdiguj en v plemski stan,, in dotična diploma se nahaja] se v mojih rokah. Vrstnika tistega Hansa, ki je služil v vojni proti Turkom, sta bila dva moža iste družine; eden je bil profesor v Lipsiji, kjer je izdal par bogo-slovskih disputacij v latinskem jeziku; drugi je bil luteranski duhovnik. lega drugega se se hranijo bakrorezni portreti, na katerih se imenuje »Labaeus« ali v Ljubljani porojen. Kako so bili ti trije členi ene družine (Snoilshekove) med seboj v sorodstvu, pa mi ni znano, in vsi poskusi, da bi s posredovanjem švedskega poslaništva na Dunaju kaj več zvedel, so ostali brezuspešni. Dostavljam, da pišejo vsi dotični pradedje slovansko imensko obliko Snoilshik. Ker se torej eden izmed njih izrecno naziva »Labaeus«, Ljubljančan, je verjetno, da je zibel tega rodu tekla ob vznožju Triglava. Kar se tiče usode rodu (Snailshekov) na švedski zemlji, naj omenim tu samo na kratko, da je bil Juri Snoilskj — tako se piše to ime odsihdob — diplomat v službi Gustava Adolfa II. ter od Kristine l. 1651, povišan v plemski stan. Vnuku njegovemu v tretjem kolenu,, ki je bil državni svetnik in admiral, je podelil kralj Gustav III l. ijji'. grofovstvo. Od njega izhajam jaz naravnost. Ko sem se l. 1882., prišedši iz Trsta s soprogo in sinom, vozil mimo lepe Ljubljane, spočela se je ideja tiste male pesmi, ki jo omenja g. Jenseti. Veselim se njegove prijazne obljube, da hoče on pesem, prevesti, in prosim Vas najvljudneje, da mu poveste — pristavljaje moj pozdrav — da Vam, čim se povrnem prihodnji ted,en na Švedsko, pošljem na Vašo adreso prepis dotične pesmi, ker je tukaj na Nemškem nimam pri rokah. Z odličnim spoštovanjem C ar l Snoilsky.« Grof Snoilskv obeta v svojem prijaznem pismu, da mi pošlje, v ko se povrne na Švedsko, dotično odo na našo belo Ljubljano. Kadar pesem dobim, jo objavim za sklep tega članka v »Zvonu« v izvirniku ter dodam še prevod, ki ga izvršim s pomočjo g. Jensna. Že sedaj pa izrekam našemu švedskemu prijatelju, g. Alfredu Jensnu, v svojem kakor gotovo tudi v imenu č. čitateljev »Ljubljanskega Zvona« ter vseh rodoljubov, ki se zanimajo za domačo književnost, iskreno zahvalo. (Konec prihodnjič.) 1) Oblika Snoilshzk je brez dvoma pristno slovenski Snoilščk = Znojilšek. SnoiLrMk je pisano tudi z bohoričico, ker Švedi ne poznajo sh . . . Zanimivo bi bilo zvedeti, če se nahaja v kaki krstni knjigi na Slovenskem (Kranjskem) to ime ? V imenu zanimive stvari same prosim kar na tem mestu vsakogar, ki bi mi mogel kaj natančnejšega povedati o Znojilšekih: piše-li se še danes kje kak Slovenec tako in kje itd. ? Zlasti se obračam do gg. župnikov, da bi pogledali za tem imenom po matrikah . . . PrioUmatelj. A. Aškerc: Švedski pesnik — po rodu Slovenec. 69; v Švedski pesnik — po rodu Slovenec. Priobčil A. Aškerc. (Dalje.) isto popotno, naši Ljubljani posvečeno pesem, ki jo je bil v zadnjič objavljenem pismu obljubil poslati, mi je grof Snoilskv med tem res doposlal iz Stockholma. Pesem se glasi v švedskem originalu tako: Laibach. Den alskades hufvud Emot min axel stodt, I kna't den lille gossen, Som slumrat in sa sott, Sa har jag suttit lange I jarnvags-kupen Alltse'n Triest i morse Vid dagens forsta sken. Vid viken den vinbla Jag sett Miramar; Bland klippor af dolomit Nu iltaget far. Oss italienskan lamnat Vid sista station. Nu aro vi i Krain Bland slaviskt sprak och ton. Dar ser jag i dalen En tačk liten stad, Langst borta en snotopp Bland berg i dimbla rad. Sloveniska fiickor, En vacker solbrun svarm, Med morkrod duk om pannan Och uppvikt lintygs-arm, Pa rika angar rafsa Det doftande ho — I dalen svdlandsk fargglod, Vid horisonten sno! Hvem ar du, stad, dar soder Och nord hvarann ga mot? Baedeker lardt upplater Tva lappar af hogrod cloth: Jo, staden heter Laibach Och Terglou denna alp . . . Alldeles! Tačk orakel, Som mig pa traden halp! Ha, Laibach — om den staden Mig syns jag nagot vet, En nedrig kongress jag minnes, Dock det var intet det. Det ror mig helt personligt, Det minne Laibach vackt — Fran Laibach ha utgatt Mitt namn och min slakt. Utur papistisk traldom, Allskons fortrvck och val d En man kom lyckligt undan I blagul fanas sold. En dosis svdlandssol Till reskost han tog; Dar Terglou visar vagen Mot Nordens sno han drog. Nu, leende vackra Laibach, Du oppnar din famn, Som ville du aterbSrda Mitt krainer-namn. Ditt svdliga arf kanhanda Hos mig gar igen ibland, Men, tro mig, intet rycker Mig fran mitt svenska land. Fast haf.och fjallar skilja, Dar har jag min rot; Ar hemma mera an mangen, Som satter dar sin fot. 694 A. Aškerc: Švedski pesnik — po rodu Slovenec. Det land, dar en larka hores, Din blir jag icke, Laibach! Det kallar hon for sitt. Du horde mitt skal. Ma andra pa marken-' tvista Med dina grona luckor Om mitt eller ditt! Och hvita hus, farval! — — Lat mangen pa egen torfva Men bast jag fantiserar Fritt gora sig bred! Har i min fonstervra, Trots alla gardsgardar, klingar Nu uppsla sina ogon Ur rymden sangen ditned. De alskade tva. Min tanke och min sang Och fran min gosses lappar Ga pa svensk melodi; Nu morgonfriskt sprang Till Sverge ar jag bunden, Mitt sprak, mitt eget sprak Fastan som larkan fri. Med segrande klang. Točni slovenski prevod: »Ljubljana. Ljubljenke (žene) moje glava počiva ob moji rami, na kolenih mi sinko spava sladko . . . Tako sem dolgo sedel v kupeju, od Trsta sem, ko se je začel svitati dan. V sinji luki sem videl Miramar; med dolomitskimi skalami leti zdaj brzovlak. Na zadnji postaji nas je ostavila italijanščina . . . Sedaj smo na Kranjskem, in slovanski jezik nam zveni na uho. Tam-le v dolini vidim čedno, neveliko mesto; v daljnji daljavi se vzdiguje izmed (drugih) hribov v meglenosivi vrsti visok gorski vrh. Krdelo lepih slovenskih deklet, lic zagorelih od solnca — na glavo so si dele temnordeče robce in si zasuknile rokave — grabi po sočnatih travnikih dišeče seno. Dolino barva južni solnčni žar, tam na obzorju je sneg! . . . Kdo si ti mesto, kjer se srečavata jug in sever? Učeni Badeker odpira svoje ustnice iz rdečega klota: Da, to mesto je Ljubljana, a Triglav je tisti-le planini ime... Tako je! Hvala ti, orakelj, da si mi priskočil na pomoč! Ha, Ljubljana! Dozdeva se mi, da nekaj vem o tem mestu. Spominjam se nekega sramotnega kongresa . . . ne, pa vendar . . . to ni tisto! Cisto osebni so ti spomini, ki si mi jih vzbudila, Ljubljana: Iz Ljubljane izhajata moje ime in pa moj rod . . . Iz papistovske sužnjosti, izpod jarma in nasilstva je bil pribežal neki mož srečno v službo modrožolte1) zastave. S seboj je bil prinesel (v krvi) južnega solnca nekaj. Triglav mu je kazal pot proti severnemu snegu. *) barvi švedske zastave. A. Aškerc: Švedski pesnik — po rodu Slovenec. 595 Sedaj odpiraš, lepa, smehljajoča se Ljubljana, svoje roke, kakor da bi hotela zopet nazaj dobiti moje kranjsko ime. Južna dedščina tvoja se nemara razodeva včasih v meni. Toda verjemi mi: Nič me ne odtrga več od švedske domovine moje! v Čeprav ločijo gore in morje . . . Tam imam korenine svoje; tam sem doma bolj, nego marsikdo, ki tam živi. Domovino svojo imenuje škrjanček tisto, kjer ga poslušajo; pa naj se prepirajo drugi po svetu o tem, kar moje je in tvoje! Pa naj se marsikdo na svoji zemlji ščeperi! Vsem uzdam (zadržkom) vkljub glasi se pesem iz višine... Misel moja in pesem moja imata švedsko melodijo; na Švedsko sem privezan, čeprav (zdaj) svoboden ko škrjanec! Tvoj ne postanem več, Ljubljana! Slišala si razloge moje . . . (Mesto) s tvojimi zelenimi oknicami in belimi hišami —¦ z Bogom! . . . Pa med tem, ko fantaziram tu v kotu pri oknu, sta odprla svoje oči moja ljubčka (žena in sin). In iz ust sina mojega je zazvenel sedaj svež (krepak) ko jutro — jezik moj, moj materni (švedski) jezik z zmagoslavnim glasom . . .« Mislim, da ta zanimiva, v nekaterih partijah krasna in globoko občutena pesem ne potrebuje nikakršnega komentarja. Da je ostala dikcija izvirnikova, kolikor le mogoče, skoz in skoz neizpremenjena, sva prevedla pesem z gospodom Jensenom v nevezani besedi. Za dušeslovca, etnografa, folklorista in morebiti celo za politika je ta pesem pravi »dokument« Kdor bi namreč mislil, da človek ali ljudstvo, ki svoj prvotni (materinski) jezik zamenja s kakim povse tujim jezikom, s tem ,ipso facto' na sebi in v sebi •—• kakor z gobo na tabli —¦ izbriše tudi zadnji sled svoje prvotne narodne individualnosti, ta bi se sila motil! Črez skoro tristo let še čuti slavni švedski pesnik, grof Snoilskv v sebi kri slovenskih Znojilšekov, kar v svoji lepi pesmi tako odkritosrčno in naravno sam priznava. »Blut ist ein ganz besondrer Saft«, pravi Goethe in izraža s temi kratkimi besedami globoko resnico. In milo se nam stori, ko kliče Ljubljani mimogrede v slovo: »Z Bogom! Tvoj ne morem biti več! Za večne čase sem navezan na Švedsko, kjer je že moj prvi praded našel gostoljubno zavetje pred svojimi preganjavci, in kjer jaz sedaj sam uživam večjo socialno in politično svobodo, nego bi jo morda užival kot Slovenec v Ljubljani« ... 696 A. Aškerc: Švedski pesnik — po rodu Slovenec. Ali mu moremo zameriti, če grof S. zdaj ni, ne more in noče biti več Slovenec ? Je-li morda sam kriv? Ne. Krivi so le »protireformatorji«, ki so iz naših krajev pregnali njega ter z njim vred še več drugih inteligentnih mož . . . * * Grof Snoilsky torej, opiraje se na plemiške diplome svojih pra-dedov, sam trdi v prozi in v verzih, da njegov rod izhaja iz Ljubljane, oziroma, da je slovenskega pokolenja. Pradedje njegovi, piše švedski pesnik, da so bili slovenski Snoilshi(e)ki. Kakor smo že videli iz njegovega pisma, datovanega z dne 19. sept. iz Eisenacha — in bodemo pozneje še videli — pozna grof Snoilsky med svojimi pradedi oziroma imenskimi sorodniki tri Janeze Snoilsheke. Zgodovina naše reformacije je poznala dosedaj le enega Snoil-sheka, Janeza Snoilsheka namreč! Ta Janez Snoilshek je brez dvoma tisti, o katerem piše grof Snoilsky v svojem pismu, da je bil luteranski duhovnik. Kdo je bil ta Janez Snoilshek? Oglejmo si najprej tega! Naj temelj itejši poznavatelj naše reformacijske dobe, slavnoznani dr. Th. Elze '), piše v svoji knjigi: »Die slovenischen protestantischen Gesangbiicher des XVI. Jahrh. Venedig. 1884.« o tem našem Sno-ilsheku na straneh 36—38. tako: »Janez Snoilshikje bil porojen v Ljubljani 1. 1568.; zarana je izgubil svojega očeta Blaža (Snoilsheka). Adam Bohorič ga je bil vzel 1. 1583. s seboj v Wittenberg. Obi-skaval je od 1. 1584.—1586. šole v Schulpforti, študiral od 1. 1587.—88. v Wittenbergu, bil 1588. do 1590. »collaborator« na deželni stanovski šoli v Ljubljani, je dobil 1. 1590. dopust in vseučiliško štipendijo ter dokončal svoje študije 1. 1590.—91. v Jeni, kjer je postal magister. Potem je bil imenovan za pridigarja v Ljubljani; bil je 1. 1594. cerkveni in šolski nadzornik; oženil se je s Suzano Spindlerjevo, hčerjo umrlega superintendenta, Krištofa Spindlerja. L. 1598. ga je deželni knez pregnal s Kranjskega, in Snoilshik je bežal h grofu Jurju Zrinj-skemu na Hrvaško (v Cakovec, Varaždin, Nedeljišče . . .). L. 1599. se je povrnil na skrivaj na Kranjsko, kjer je bival pri nekem go- v spodu Pečoviču v Smartnu pri Landšprešu in je komaj ušel, da ga niso J) Hvalo izrekam g. prof. drju. Sketu, ki me je prvi opozoril na vir, iz katerega zajemam te podatke. Priobčevatelj. A. Aškerc: Švedski pesnik — po rodu Slovenec. 697 ujeli.J) Ženo njegovo so 1. 1599. izgnali; mater njegovo in sestro pa je škof Tomaž Hren vrgel v ječoj ker se nista hoteli dati pokatoli-čaniti. Janez Snoilshik sam je pobegnil na grad Cretež (Reutenburg), kjer je dosegel 1. 1600. od deželnih stanov odpust z odškodnino, izpričevalo in priporočilo. Nato je šel v Tubingo (1602), bil od 1. 1602. do 1609. učitelj v Sontheimu v grofovini Limburški, 1. 1609.—1615. pa je bil pridigar v Hernalsu pri Dunaju. Umrl je 1. 1617. Janez Snoilshik je zložil dve slovenski cerkveni pesmi, ki sta natisnjeni v knjigi: »Ta celi katehismus, eni psalmi inu teh vekshih godov, stare inu nove kerszhanske pejsni od P. Truberja, S. Krellia, Jurja Dalmatina inu drugih sloshena inu s' dostemi lepimi Duhovnimi Pejsmi pobulshane ... v Tibingi. 1595.«2) Ena tistih pesmi se glasi: »Ena Peifsen super vse Sovrashnike te Vere, vti vishi, kakor ta Nemshka. 9Jčctg ich tmcjliic! nidjjt ttriberftct&rt. Skusi Jo. Snoil: Nesrezhi tar nemilosti, Jest sim shibak kakor sgul prah, Na tem sveti, Satu me strah [Se nemorem vbraniti], [Cilli hozhe podreti], Taku viner vero imam, pak vejm de vsiga svetu muzh, Boga prou snam Le ena nuzh, To hozhem ohraniti, Mora vsaj konaz vseti, Bug vse vidi, Kakor je vezhnu Hozhe tudi, Tu je mozhnu, Konzhati te, Per tem stoym, Kir mi hote, Se nebovm Njega bessedo vseti. De bi mi bilu vmreti. *) Gosp. prof. Vrhovec me je opozoril na sodni protokol mesta ljubljanskega (»Gemainer Statt Lavbach Gerichts-Protokoli«) iz 1. 1599., nahajajočega se z drugimi sodnimi protokoli vred v mestnem arhivu; v tem sodnem zapisniku stoji na str. 120. tudi to-le: »Shnoy elschekh (sic!), lutherische n P redikant en willen, so gestert (= včeraj, 25. avgusta) selbst funfter (= on sam in štirje drugi) ge-wesen, und trutziglich mit Jauchzen von dannen gerennt, auch zu melden«. a) »To so bile« — piše Elze 1. c. — »poslednje pesmi slovenske evan* geljske cerkve na Kranjskem. Malo let pozneje jo je zatrla protireformacija nadvojvode (pozneje ces.) Ferdinanda (II.). Predikante so pregnali, cerkev in pokopališče so jim vzeli in porušili, biblije, pesmarice, katekizme in molitvenike pa zaplenili in požgali; kdor se ni maral pokatoličaniti, je moral ostaviti deželo . . .« 698 A. Aškerc: Švedski pesnik — po rodu Slovenec. Vsa rezh en kratik zhas terpi, Satu meni [Stoy Gospud Bug na strani], Gleday na to nujo mojo, Kakor tvojo, Pred vso sylo me brani Zhe lih nevejm, Kadaj prozh grem, Svet kadar hozh Bug je mogozh Ta me gvishnu ohrani. Jest smerti nemorem vyti. Mi je yti, [Volnu zho se podati]. Ako se mefsu lih v' grobi Vse resdrobi, More spet gori vstati, Preminjenu, Zhistu, vezhnu. Per Ozhetu V tim shivotu, Kaj bi se hotel bati. Tu bodi od mene dalezh, Nemaram vezh, [Zho se vuzhit prou vmreti]: De bom perpraulen to uro, S' terdno vero, Christusa se perjeti. Saj si ti moj, Inu jest tvoj, Jest sim vshe prost, Tvoja britkost Dela, de morem pejti. Saj mi je Ozha tebe dal, De si plazhal, [Na krishi vse spravil] Hudizha, smert si ti saterl, Kir si sam vmerl, Stom me k' lebnu perpravil. Lubesan je, Sturila vse, De nas je Bug Is sred nadlug U' Vezhni leban postavil.« V latinskem jeziku je zložil pesem v distihih: »In Marrucium Momum Zoili filium«. Pod to pesmijo se podpisuje »M. J. Snoilshik, Labacensis, Carniolanus«. Vrhu tega je Snoilshik poslovenil Lutrov mali katekizem (oziroma komentar tega katekizma). To delce nosi zaglavje: »Katechismus doctoria Martina Luthra. Sred nekoterimi vproshnami kakor bodo teiste v' ti karshanski Cerqui v' Svrendorffi v dulajnim Oesterrejchi dirshane . . . snou tolmazhen na Slovenski ali krajnski jesik skusi Jansha Snoilshika v Tibingi 1595.« ) Grof Snoilsky pozna tri slovenske Snoilsheke. Poslal mi je izpis iz švedskega življenjepisnega slovarja, ki ga tu objavljam v prevodu: »V »Švedskem biografskem slovarju«, novi seriji, X. knjigi, str. 31. i. d. čitamo: »Snoilskv. Je baje neki star ogrski plemenitaški rod; toda v ogrskih virih, ki naštevajo vse deželne plemiške družine, imena »Snoilsky« ni najti. Ime niti ni madjarsko. Vendar so prišli na sled nekemu luteranskemu ogrskemu državljanu, ki ima isto ali vsaj po- x) Dr. Th. Elze: »Die slovenischen protestantischen Druckschriften des XVI. Jahrhunderts, Venedig. 1896, Stran 18., 19. A. Aškerc: Švedski pesnik — po rodu Slovenec. 699 dobno se glaseče ime —¦: to je Christof Snolschi v Požunu. Pri njem se je bil namreč 1. 1657. v tem mestu nastanil švedski poslanik, ko je potoval preoblečen. Primeri: »Claes Rolamb, opis mojega potovanja v Carigrad. Tiskan v Stockholmu 1679.« Bolj resnična utegne biti trditev, da pleme Snoilskih izhaja s Kranjskega. V prvi polovici XVII. stoletja nahajamo tri Snoilske ali Snoilsheke tega kranjskega plemena; vsi trije imajo krstno ime Janez (Hans, Johann). 1. je Janez (Hans) Snoilshik starejši. Plamburškega pastorja Bernharda Raupacha zgodovina: »Erlautertes Oesterreich« ga navaja na več mestih. (Tu sledi zdaj življenjepis slov. reformatorja Janeza Snoilsheka, kakor ga že poznamo iz Elzeja. Potem pa čitamo v leksikonu dalje)... »Leta 1615. pa so ga predstojniki njegovi odstavili od službe, ker je na nedostojen način (»in respektwidriger Weise«) ugovarjal, ko je bil neki Juri Bayer — kakor se dozdeva, ne posebno ugleden mož — potrjen (»poklican«) za duhovnika . . . Vrstniki njegovi hvalijo tega Snoilsheka, da je bil »krščanski pobožen, svet, spreten in jako zaslužen mož«. Podoba njegova je bila urezana 1. 1613. v baker; pod portretom se čitajo besede sv. ap. Pavla, II. 1., verz 6—8. Morda je hotel s tem citatom označiti trpljenja polno usodo, ki ga je bila zadela . . . 2. Janez Snoilshik mlajši. V neki pripomnji imenuje Raupach v svoji že navedeni knjigi tudi tega, mlajšega Snoilsheka, da ga či-tatelj ne bi zamenjal s starejšim. Ta Janez Snoilshik mlajši je bil tudi v Ljubljani porojen. Študiral je na wittenberškem vseučilišču ter imel tam 1. 1621. disputacijo: »De nomine Dei tetrogrammato«. En semester 1. 1624. je opravljal posel dekana filozofske fakulte wittenberške. L. 1626. je postal pridigar in profesor hebrejskega jezika na heilbronnski slavni »knežji šoli«. (Samostan Heilbronn, Mittelfranken na Bavarskem). Ko so Til-lvjevi vojaki to šolo razrušili, je bil baje Janez Snoilshik mlajši — glej: »J. F. Bertramova Analecta Ostfrisica« —poklican za pridigarja na sever v Ostfriesland. Od ondod pa so ga prestavili v Essen, kjer je umrl 1. 1620., dne 20. aprila v 62. letu svoje dobe. Ta Janez S. mlajši je 1. 1620. pozdravil Šveda Petrejusa z neko latinsko pesmijo. (Primeri nemški prevod tega Šveda slavne knjige o Rusiji, izdane v Lipsiji 1. 1620.) . . . 3. Tretji Janez (Hans) Snoilshik je bil vojak. Ker se je v vojni proti Turkom odlikoval s hrabrostjo, ga je povzdignil, kakor priča 700 Listek. še ohranjena diploma, dne 25. avgusta 1610. kralj, poznejši cesar Matija, v plemiški stan. Bržčas je ta vojak Snoilshik oče pradedu švedskega plemena Shoilshekovega — oče ministrskemu rezidentu Jurju pl. Snoilskemu. To domnevanje potrjuje še to, da se dotična diploma od nekdaj hrani v družini« . . . Četudi nam je žal, da je vnuk naših Snoilšekov zdaj za nas Slovence izgubljen, vendar smo ponosni, da je odličen, v nekem oziru prvi švedski lirik sedanjosti po rodu — Slovenec! * * Imenik Vojvodine Kranjske pozna troje Znojile; Znojile leže v okraju litijskem, v občini Kotredežu, v okraju zatiškem, v občini Krki, in pa v okraju kamniškem, v občini Podhruški. Iz enih teh Znojil izvirajo naši Znojilšeki; v katerih je pa bil doma praded švedskega pesnika grofa Snoilskega, tega seveda ni moči dognati.1) l) Ako o tem predmetu dobim še kakih podatkov, jih priobčim v decembrski številki, sicer pa se smatraj ta odstavek za konec. Priobčevatelj. LISTEK. Slovensko gledališče. Kakor smo omenili že zadnjič, se je pričelo slovensko gledališče dne 21. septembra. Predstavljala se je ta večer Viktorja Leona igra »Omikanci«. Pisatelj, ki je sam to igro označil kot »sliko iz življenja«, je hotel z njo ožigosati ono prezirnost, katero kažejo cesto tako zvani omikanci proti nižjim slojem ljudstva, obenem pa tudi osmešiti tisto povsem napačno sramežljivost takih omikancev, spričo katere dostikrat raj še stradajo, nego da bi se poprijeli kakega koristnega dela, ki po njih mnenju ne odgovarja njih omiki. Igra je torej tendencijozna, a radi tega še ni satira. Pisatelj ima prej hu-moristično, nego satirično žilo. Sploh pa obeta igra v razsnutku več, nego končno nudi. Poglavitno dejanje je suhotno, a je prav spretno prepleteno z raznimi epizodami. Značaji so dobro risani, in nekateri prizori dihajo pristno življenje. Toda nahaja se v igri tudi marsikaj neverjetnega; stariši, ki verjamejo svoji hčeri brez vsakega pomisleka, da je dobila petsto goldinarjev predplačila na bodoči svoj zaslužek, so več kot naivni. In baš v tem tiči slabost igre, da je nje nadaljni razvitek odvisen od takih neverjetnosti. Sicer je igra vseskozi j ako zabavna, in zategadelj mislimo, da se bode še večkrat lahko ponavljala . , . Pri ti predstavi so debutovale tri nove moči: gospoda Deyl in Prejac in gospodična Vračko. Gospod Deyl, po rodu Ceh, je simpatičen človek in je pokazal lepo igravsko spretnost, in gospod Prejac, Hrvat, se nam je prikupil s svojo povsem naravno igro; oba gospoda sta prav dobro vladala s slovenskim 750 A. Aškerc: Švedski pesnik — po rodu Slovenec. Švedski pesnik -- po rodu Slovenec. Priobčil A. Aškerc. (Dalje in konec.) rof Snoilsky mi je medtem poslal dosedaj na Slovenskem še neznano fotolitografsko sliko slovenskega pre-dikanta Janeza Snoilšeka, ki je bil zložil dve slovenski nabožni pesmi, in ki je umrl v Hernalsu leta 1617. Portret kaže lepega, inteligentnega moža s polno brado. Pod podobo so besede iz lista sv. apostola Pavla Tesaloničanom, kakor sem jih bil že omenil v zadnji številki »Zvonovi« . . . Prosil sem bil grofa Snoilskega tudi, naj mi pošlje prepis tiste diplome, s katero je bil kralj Matija vojaka Janeza Snoilšeka povzdignil v plemiški stan. Toda grof Snoilsky mi je odgovoril, da ni truda vredno prepisovati te listine, ker ni v nji niti z besedico omenjen rojstni kraj S no Usekov. Dodal mi je pa opis plemiškega grba Snoilšekovega; ker bi si vsaki čitatelj itak ne mogel prav predstaviti tega grba, zato naj raje oputim dotični opis . . . Nato sem tudi prostovoljno resignoval na dotični prepis diplome. Toda nekaj drugega je bilo pri tem prišlo vmes. Grof Snoilsky piše sedaj ime svojega pradeda, vojaka Janeza plem. Snoilšeka, drugače nego v svojem prvem pismu iz Eisenacha; prej je bil pisal Snoilšik, sedaj pa: »Snoilszkhy«. Takoj sem mu razodel svoje dvome, če misli, da je Snoilszkhy in Snoilshik ena in ista oseba, ter če je prepričan, da je Snoilszkhy — Slovenec? Če gledamo ime »Snoil-szkhy« z etimološkega stališča, to je seveda Snoilszkhy = Znojilski isto kakor Snoilšek = Zn oj ilšek. Resnica! Toda jaz sem vendar nekoliko podvomil, češ, ime na -sky bi utegnilo biti n. pr. tudi poljsko . . . Da te moje pomisleke razprši, mi je pisal grof Snoilsky dne 29. m. m. posebno pismo, ki naj ga objavim tukaj v prevodu: . . . »Vi menite torej, da bi utegnila neslovenska imenska končnica (-sky), ki jo nosi od kralja Matije poplemeničini Snoilszkhy, dajati povod dvomom? Jaz mislim, da je čisto gotovo, da imamo tu eno in isto družino pred seboj. Saj je ime prepodobno! Razlika v končnici tudi ne pomenja dosti, če pomislimo, kako muhasta je bila ortografija XVII. stoletja. Težko je tudi, da bi bil nemški pisar poznal slovenske jezične oblike . . . Madjarsko to ime (Snoilszkhy) gotovo ni. Odkod naj bi bilo prišlo? Gotovo pa tudi ne izhaja s Poljskega, ker so živeli Švedi takrat v smrtnem so- A. Aškerc: Švedski pesnik — po rodu Slovenec. 751 vraštvu s Poljaki. Najmočnejši dokaz pa nam podajajo švedske plemske genealogije. Te so bile sestavljene v minolem stoletju po podatkih dotičnih (švedskih) družin samih. Sicer so ti podatki cesto pogrešni in nekritični; v tem slučaju pa jim smemo popolnoma verjeti, ker je izrecno zapisano: »Ta šele na Švedskem poplemeničeni (na-turalizovan i) minister-rezident Jur. pl. Snoilskv je sin nekega Janeza Snoilšeka, profesorja v Heilbronnu.« Ta (profesor) je seveda Janez Snoilšek mlajši, čigar življenje nam je znano (iz raznih avtorjev). Genealogija ga le zamenjava z Janezom Snoilšekom starejšim, zakaj S. mlajši je bil z Jurjem S. iste starosti. Dalje govore genealogije: Juri Snoilskv je bil ogrski plemič. Tu imate istega Janeza S., ki ga je bil kralj Matija povzdignil v plemiški stan kot izhodno točko! Genealoški podatki o heil-bronnskem Snoilšeku, znanem Slovencu, so se morale vendar v zvezo spraviti s tistim Jurjem pl. Snoilskim, ki je nosil ogrsko, od kralja Matije mu podeljeno plemstvo. Poudarjam, da ta Juri pl. Snoilskv, bivši minister-rezident v Reznu (Regensburg), še ni bil grof; ta naslov je dobil šele njegov vnuk, admiral Janez pl. Snoilskv . . . Da so bile vse te osebe med seboj v sorodstvu, o tem sem popolnoma prepričan; samo to še ni dognano, čigav sin je bil Juri pl. Snoilskv. Je-li bil sin vojaka, ali duhovnika ? V prvem slučaju je bil duhovnik (Janez S. starejši) njegov stric ali pa njegov ded. Ogrsko plemstvo Janeza Snoilskega (Snoilšeka) vas, upam, ne moti. Saj to pomenja le, da je bil Matija kralj ogrski; pa saj je Kranjska tudi spadala pod Matijevo krono ? . . . Radoveden sem, kaj porečete o mojem dokazovanju . . .« Tako mi je bil pisal grof Snoilskv in tako sklepa svoje pismo, v katerem vnovič poudarja svoje slovensko pokolenje. Preden končam, naj priobčim tukaj še mnenje slavnega preis-kovavca naše reformacije, gospoda drja. Th. Elzeja. Naprosil sem ga bil, naj mi pove, če mu je kaj znano o sorodstvu švedskih grofov Snoilskih z našimi predikanti Snoilšcki. Dr. Elzc je bil tako' prijazen pa mi je odgovoril dne 9. oktobra iz Benetk tako: ¦». . . Ko je bival (Janez Snoilšek namreč) v Turjaku, so pisali njegovo ime tudi »Hans Snagilschekh« in celo »Hans Snoilschekh«, drugače pa zmerom »Snoilschek« ali Snoilschik; Snoilschik se podpisuje tudi sam. V drja. Maksa Hoffmana knjigi »Pfortner (Schulpfortner) Stamm-buch 1543—1893, Berlin 1893, na strani 48., št. 97. stoji (Snoilšek) 752 A. Aškerc: Švedski pesnik — po rodu Slovenec. dne 6. januarja 1584. 1. tam (ko je bil prišel z Adamom Bohoričem star. v Wittenberg) vpisan kot »Johannes Schnolscliik«, kjer pa je v oklepih dostavljeno »Snolski«, kar spominja na Snoilskega. Toda, odkod prihaja ta pridevek? Ali je to dostavil inskribovanec sam?1) Mogoče je, da so to poljsko imensko obliko dostavili pozneje, in da so tu Snoilšeka zamenjavali s kakim Poljakom. Ali pa so jo pro-vzročili švedski grofje sami? In opirajo ti svoj rod baš na to mesto? Kakor se mi je čuden zdel ta dostavek, tako neverjetno se mi vidi, da bi švedski grofje Snoilski izhajali od slovenskega evang. predi- v kanta Snoilšeka. Se bolj neverjetno je, da bi bil kralj Matija pre-dikanta Snoilšeka povzdignil v plemski stan. Če so torej podatki grofa Snoilskega resnični(!), potem ima v mislih kakega drugega2) Snoilšeka kakor predikanta S.3) Kakega drugega Snoilšeka pa jaz pri svojem večletnem preiska vanju na Kranjskem nikjer nisem bil našel.« Meritorno sodbo o vsem tem prepuščam našim slovenskim zgodovinarjem. Subjektivno pa sem popolnoma prepričan, da ima grof Snoilskv prav. Družina njegova je morala imeti gotovo tehtne razloge, da je osnovala svoj rodovnik na Slovencu Snoilšeku. Ker je vnanja »slava« našega v preteklih dobah še bolj nego danes prezirali ega in teptanega slovenskega ljudstva ni mogla mamiti, je morala imeti familija pesnika grofa Snoilskega in mora imeti, kakor so raz-videli čitatelji, še zdaj samo stvarne, zgodovinske razloge, da tako odločno proti vsem dvomom in pomislekom poudarja svoje slovensko pokolenje . . . Sicer pa pogrofljena družina Znojilšekov-Znojilskih ni edina slovenska družina na Švedskem. Gosp. prof. JLutar je bil orrjavil v »Izvestjih muzejskega društva« 1. 1895. na str. 261. nastopno zanimivo črtico: »Slovenski plemiči Nagerschigg. Mittheilungen der k. k. Central-Commission f. Kunst- und hist. Denkmale, 1896, str. 227, prinašajo člančič: »Der Stiegerhof bei Villach« (v resnici se ta nahaja pri Te-hantniku blizu Sv. Stebna). To posestvo je imela nekdaj rodovina Nagerschigg, rodom iz Nagorice nad Podkloštrom, kjer žive Slovenci protestantske vere. Prvotno se je imenovala ta rodovina Paul in imela gradiča »Nagerschigghof« ter »Fuggerau«, sedaj pri »Ribiču«, ') Prav lahko! Opazka priobčevatelja. 2) Vojaka Snoilšeka . . . Briobčevatelj. 3) Tega Jan. Snoilšeka omenja po Elzeju seveda tudi dr. Glaser v »Zgodovini slov. slovstva« I. 122. Priobčevatelj. Listek. 753 južno od Žilice. L. 1598. jo je povzdignil cesar Rudolf II. v plemiški stan z omenjenim predikatom. Najmlajši sin Volbanka Pavla, Zaha-rija, je moral zaradi vere z brati, otroki in nečaki zapustiti svoje v posestvo in domovino ter se je preselil 1. 1608. na Švedsko. Njegovi potomci žive še sedaj v Stokholmu kot švedski plemiči.« Ko bi se le o vojaku, Janezu pl. Snoilšeku x), moglo kaj več zvedeti! l) Č. gospoda: župnik Vrhovnik in pa notar Rahne me opozarjata, da so na Kranjskem še ene Znojile, namreč v občini lukoviški v okraju kamniškem, v fari brdski. Gospod Vrhovnik tudi dostavlja: »V teh Znojilah se nahaja tudi hišno ime Znojilec (Snoiuiz) že 1. 1689« . . . Priobčevatelj. Petdeset let na prestolu. Jutri bode petdeset let, odkar je zasedel naš presvetli vladar prestol svojih slavnih pradedov. Nebroju častivcev, ki se pohite poklanjat v teh slovesnih trenotkih Njega veličanstvu, osivelemu v vladarskih skrbeh, pod zlato krono in škrlatnim plaščem, se pridružimo tudi mi — ne, kakor smo svoj čas namerjali, s slavnostno, ob izredni priliki na izreden način opremljeno, umetniški izdelano jubilejno številko, katero je preprečil kakor vse druge ponosno-vesele vdanostne pojave žalostnega spomina dogodek — nego zgolj z naslednjimi skromnimi vrsticami, pisanimi z .našega posebnega stališča; a tudi te skromne vrstice postanejo — kakor vse druge spominščice o dolgem slavnem vladanju Njega veličanstva — nehote same ob sebi slavospev preblagemu, premodremu vladarju. . . . »Inter arma silent musae« — v svesti si te zlate resnice in hoteč biti zaščitnik gmotne in duševne prosvete svojih podanikov, pospeševavec obrtnosti in umetnosti, slovstva in vede, je hotel biti naš svetli cesar vedno tudi pravi mirovni vladar, in gotovo ni bila njegova krivda, da je ironija usode baš za njegovega vladanja provzročila, da so najhujši vnanji in notranji viharji pretresali starodavno in staroslavno našo državo od enega konca do druzega; med bojnim gromom je zasedel prestol, a-še večkrat pozneje je moral, dasi nerad, potegniti bojni meč. A iz teh krutih in Ijutih viharjev je otela Njegova vladarska modrina nepoškodovano dediščino svojih prednikov . . . Zakaj se teh vladarskih vrlin njegovih dotikamo mi, ki nam je zlasti pri srcu gojitev domače duševne prosvete? Zato, ker hočemo poudariti, kako je premodri vladar vedno stremil za mirom, želeč in hoteč, naj se v mirnem tekmovanju razvežejo vse sile raznih njegovi vladi poverjenih narodov; in dasi načeloma ni nikoli s silno roko motil prirodnega razvoja narodnih sil, je vendar včasih kakor skrben oče, ki vse otroke enako ljubi, dobrohotno posegel vmes ter ščitil proti silnejšim mogotcem tudi šibkejše narodiče — med njimi tudi 48