The largest Sltfvtnian Weekly in the TJmted States of America. Issued every Wednesday Subscription price: For incmbers,yearly.$0.1M For uonmembcrs.. .$1.5© Foreign Countries..$2.(H OFFICE OF PUBLICATION J 1951 W. 22nd Place, - Chicago, IU. Telephone: Canal 2467 r1 Entered ae Second-Class Hatter January 18, 1915, at the Pest Office at Chirtco, Illinois, under the Act of August 24, 1912. acceptance for mailing at special rate of postage provided for in section 1103, act of october 3, 1917, authorized on june 22, 1918. No. 40.—Štev. 40. Chicago, III., 9. oktobra (October) 1918 Leto IV. Volume IV. Centr. zavezniki prosijo za mir-Avstrija odobrava Wilsonove mirovne pogoje. Pariz, Francija, 5. oktobra. — Nemčija, Avstrija in Turčija so vse naenkrat sklenile naprositi predsednika Wilsona, da naj jih zastopa pri posredovanja za premirje in dosego splošnega miru. — Tako se poroča semkaj iz Ber na Ha vas časnikarski agenciji. Avstro ogrski minister v Stock -holmu je dobil od svoje vlade naročilo, da naj potom švedske vlade odpošlje predsedniku Wilsonu ponudbo za taka j šn je mirovno pogajanje z ostalimi zavezniki. Besedilo te ponudbe se glasi sledeče: Avstro-ogrska monarhija, — vodeča samo ofenzivo — se je že ponovno izrazila, da naj bi se naredilo konec sedanjemu prelivanju krvi in prišlo do častnega miru Vsled tega predlaga s tem, da naj predsednik Wilson s pora-zmnno z ostalimi zavezniki ukrene potrebne korake za splošno premirje na suhem, na morju in v zraku in da naj se takoj prične z mirovnimi pogajanji. Ti mirovni pogoji se bodo opijali na 14 točk (zahtev), katere je označil predsednik Wilson v svojem govoru- z dne 8. jan. t. 1. na 4 točke njegovega govora z dne 12. febr. t. 1. in na točke v sadnjem predsednikovem govoru S dne 27. sept. 1918 v New Yor-ku. Mirovni pogoji Združenih držav. Glavni pogoji, na katero se opira predsednik Wilson so sledeče: U Odkrila in jasna mirovna pogajanja v vseh mednarodnih > porih v okviru javne diploinaei-je. 2) Popolna svoboda morja v mirovnem in vojnem času na podlagi mednarodnega prava. 3) Odprava vseh ekonomskih zaprek in ustanovitev enakopravnih trgovinskih pogojev med vsemi narodi, ki bodo ugotavljali mir in ki bodo podlaga njih zadružnega obstanka. 4.) Garancija, da se" bo reduciralo oboroženo narodno silo na najnižjo stopinjo v prilog varnosti doma. 5.) Nepristranska preosnova vseh koloni jalnih zahtev; opirajoč se načelo, da imajo prizadeti narodi jednake težnje z ozirom na koristi svojega vladanja. 6.) Evakuacija vsega ruskega teritorija in priložnosti Rusiji do svojega razvoja. 7.) Evakuacija Belgije, ne da bi se pri tem kaj kršilo suvercni-teto istr. ;mlje 13.) Ustanovitev neodvisne poljske države vpoštevši ozemlje, na katerem žirijo izključno Poljaki. Poljakom se mora ugotoviti prosti dostop do morja, politično In ekonomsko in teritorijalno neodvisnost na podlagi mednarodnega prava. 14.) Zveza narodov, ki bo tvorila medsebojne garancije politične neodvisnosti, in enako terito-rijalpo pravico za velike in male države. Nemčija želi tudi mir. Amsterdam, Holandsko, 5. okt. Novi nemški kancler, princ Maksimilijan Badenški je v državnem zboru omenil, da naj se Nemčija obrne na ententne zaveznike v zadevi mirovnih % pogojev. V to svrho je treba izbrati indoločiti pooblaščence, ki bodo v kaki nevtralni državi razpravljali o tem vprašanju. Amsterdam, Holandsko, H. okt. Neta> katero je poslal nemški kancler predsedniku Wilsonu s posredovanjem švicarske vlade o zadevi premirja se glasi takole: "Nemška vlada se obrača s prošnjo na predsednika Združenih Pred vuem so jo pa do tega prisilile ogromne izgube in porazi v zadnjem času. Največja nemška trdnjava Met z je sedaj že obkoljena s sovražniki; če pade ta trdnjava, bi bila usoda Nemčije zapečatena. " * Mnenje Anglije o mirovnih pogajanjih. 1 . London, Anglija, 7. okt. t < se bodo držali zavezniki in Zdru- skupno resolucijo kot cd govor na zadnjo nemško mirovno ponudbo: 4'Pokier Nemčija ne odpokliče svojega vojaštva domov, dokler Nemčija ne izroči svojega o rož j do do Berlina ter na ta način uni- da bo poslal ves svoj polk v p^ -čili nemški militarizem . tiuipo službo,-jamo da bo dobil ka- Frinc Maksimilijan, novi nemški Kega živega Amerikanca. Ai.icri-kanelcr želi povrnitev izgubljenih skint fantom pa ni potreba ponu- državam in njih zaveznikom — se ne sme prenehati z bojevanjem in •Icakim premirjcKi. fte predno bi prišlo do premirja, se mora Nemčija predvsem odloč- . „ . . no izraziti, da *e strinja z vsemi iene driave svojega programa u od4kodninskjmi toJkami. katere j npnvi/ift in vtnlnn mi i* hn ikiril'AIH v, . " stavijo nasi zavezniki. orožji^ nemških kolonij v Južni Afriki. O jati nobene denarne hagrkd ! m uniči je in mornarice Zdruzeuirl tem ni govora. Te kolonije bodo fi sinm, i« a™ „ ostale v naši posesti. pravico in stalen mir, bo morala tudi Nemčija kmalo slediti Bolgariji s tem, da se bo brezpogojno udala. V to sili Nemčijo današnji vojni položaj, kajti entenUii zavezniki zbirajo danes svoje arir.a-de že na mejnih točkah Nemčije. Grehi in zločini Nemčije so tako veliki, da se ista boji velikega maščevanja od strani ententnih zaveznikov. Dunaj in Vatikan. Bern, Švica, 7. okt. — Avstro-ogrska vlada se je te dni zopet obrnila na sv. Stolieo v Rimu s prošnjo, da naj papež podvzame nove mirovne korake. Ker so bili dosedaj vsi tozadevni Nemčija mora plačati odškodnino in stroške zopetne gradbe vseh porušenih »nest in vasi, katere je opustošila nemška armada. Tako mora tudi popraviti opustošeno ozemlje za kmetovalce. Nemčija mora plačati vsak dolar odškodnine, katero zahteva ljudstvo tega, aH onega ozemlja vsled od nje prizadetega opustošenja. Nemčija mora dati primerno odškodnino za vsak zločin, katerega je doprinesla s pomočjo svoje armade na suhem, ali na morju v protislovju z vojnimi in mednarodnimi postavami. 6 sinov in dva zeta v vojni. Montgomery, Ala., 7. okt. — Anglija pričakuje torej, da bo Tukajšnji farmar F. H. Hensek, predsednik Wilson takoj otlgovo- rodom nemških sta riše v, se je ril na nemško mirovno noto in si- prostovoljno ponudil za agitator-cer nepovoljno, ali neugodno: ja pri kampanji .sedanjega Voj-temu bodo sledili tudi preostali nega posojila iz vzroka, ker ima eutentni zavezniki. . j vse svoje sinove v vojni, poleg Položaj v Bolgariji. — Kralj Boris tega pa še dva zeta. Najstarejši na prestolu. 'izmed njegovih sinov šteje 32 In, • Amsterdam, Rolandsko, 5 .okt. j drugi 30, dalje 28. 36, 21 in 1!*. Položaj v Bolgariji je sedaj sploš 1 Trije izmed teh so že na Franeo- no povoijen. ker je ista idstopila od centralnih zaveznikov. Ker je postal bivši bolgarski kralj Kerdi- skom, ostali pa že tudi težko čeka jo pridružiti sif "over-there svojim bratom. nand splošno nepriljubljen med Podaljšanje nabornih letnikov. ljudstvom, je bil prisiljen odsto piti. Ko se je bivši kralj Ferdi- Washington, D. C., 7. okt. Vojni department je dovolil, da uanelfedpovedal svojemu pusiol v se lahko jemlje v armadno službo je naprosil ves svoj prejšnji kabi- nabornike tudi od 45. do 55. Join net, da naj ostane na svojem, in sieer k o rd no učnem«, sanitej-mestu. Sedanji bolgarski prestol jskeuiu "quartermaster" in d-je zasedel princ Boris, drugi sin gnalnemu oddelku. To je bilo dobi vsega bolg. kralja. Kralj Boris ločeno vsled tega. da bo mogoče je bil rojen dne 30. januarja !. mlajše moči teh oddelkov vpo-3894. rahljati za kaka bolj važna rno- Od- sednika Wilsona. »kakršnega jč označil v svoji poslanici na kongres dne 8. januarja t. 1. in v svojih kasnejših proklamacijah. Pred vsem se Nemčija strinja z mirovnimi pogoji, katere je predsednik Wilson razložil v svojem zadnjem govoru z dne 27. sept. Da se bo ustavilo nadaljnje prelivanje krvi, prosi torej nemška vlada za takojšnje razoboro-ženje na suhem, na morju in v zraku." Prošnja Avstrije za premirje se glasi jednako. Turčija bo tudi temu sledila. Važne mirovne točke. Nemčija se strinja, da naj se Avstro-Ogrsko pretvori v federalno državo; glede ruskih obmejnih držav naj ljudstvo samo določa; to velja za Litvansko in Poljsko. Belgijo naj se popravi in ji da odškodnino. Alzaški in Loreni liaj se dovoli popolno avtonomijo. Nemčija zahteva povrnitev svojih izgubljenih kolonij. Zaeno se bo ententne zaveznike naprosilo, da naj leti stavijo Nemčiji pogoje, pod katerimi bi bili pri volji sklepati mir Nemški kancler princ Maksimi- na 8.) Vse francosko ozemlje se mora osvoboditi, Ijan" Badenški je dalje v svojem praviti zato ker si * ^oru v državni zbornici rekel, prilastila Alzaeijo m Loieno go sto 9.) Preuredba italijansKin u«. , mej z ozirom na priznane obmej- P^ ■■ ^m ue črte po narodnosti. ^ - 10.) Ljudstvo Avstro-Ogrske mora imeti med narodi svoje varno in zagotovljeno mesto. Avstrijskim narodom naj se ugotovi naj-bolj svobodno priložnost za svoj avtonomni razvoj. - (To pome-nja za avstrijske narode pravico samoodločevanja.) 11.) Evakuacija Kuutunske, Srbije in Črne gore in da bode i-luela Srbija prosti dostop do morja. Mednarodna garancija za e-konomsko in politično neodvisnost balkanskih držav. 12.) Suvereniteta turškega dela ozemlja pod otomanakim cesarstvom. Turčija mora ugotoviti tudi drugim narodom pod njeno vlado varnost življenja ter priložnost do avtonomnega razvoja. Batdauelska morska ožina mora biti pristopna vsem narodom nertrtrlno " MŠH&če, je Avstro-Ogrske odklonil. Amerika ne veruje Nemčiji govor sledi kmalo. Washington, D. C., 7. okt. — Friderik Oederlin, atašej švicarske legaeije je danes osebno izročil predsedniku Wilsonu nemško mirovna noto. To je povzročilo v tukajšnjih krogih misel, da je poslal mirovno noto sithi nemški cesar. Ko -se je danes v seuatski zbornici razpravljalo o nepričakovani pro^ff bilijonov frankov, katere je dobili leta 1870 niti vsem zahtevam, kojt je.predsednik Wilson v svoji znani p< Nemčija mora ci;stopi' i Frnn- . Poiskusi sv. očeta brez vspeha inlciji Alzasko in Loreno ter ji pla-j" pl vi zlia(.Ulli ku,aU. katerega je'sta. držav, da naj se vzame za zopetno|ker MrzcwML,eaaj Vatikan stroKO nazaj vojno odškodnino b\ 0 t bol kralj noHs uvedbo miru. \ to svi^o naj po- - ................, » ^ - >---i—^ vabi pi> zopetnih naro\ »,Ui J mislim, da se vsi bližamo srečni naj se vsa tukajšnja slovenska Nemčija se mora brezpogojno uda-j P°8®ial}i J^ V^o v Avstriji in j bodočnosti." društva korporativno udeleže te ftv»m lnikal Nemčiji baje vsled tega, ker se Srbski presU ti vsem zahtevani predsednika: zavzema za mir ljudstvo samo. j prestolonaslednik povišan velike parade. Wilsona, potem šele bomo govo-. , .. . rili o miru z zastopniki nemškega! v .v.trijskem m,, il mtnh^k I parlamentu ze večkrat povdarjati, ljudstva" je omenil Hitchcock. , . , . Senator Lodge, vodja republi-!da se sklene mir mske man, tega sledeče: "Premirje bi pome nilo sedaj izgubo vojne in vsega za kar smo se dosedaj borili. bre; Poluradno Wolfovo časnikarsko izvestje je dne 5. oktobra obelodanilo v nemških listih dobesedni govor, katerega je zadnjič držal predsednik Wilson v pogledu premirja. v Nastop nemškega državnega kanclerja smatra nemško, tako tudi avstrijsko časopisje za prvi glavni korak k miru. Basel, Švica, 5. okt. — Pnuc Maksimilijan Badenški, novi nemški državni kancler se je včeraj mudil pri avstro-ogrskem, turškem in španskem poslaniku v Berlinu v pogled umirovnih pogajanj. i Nemčija v straha. Nemčija bi vsled tega rada sklenila mir, ker se boji, da jo ne bosta zapustili po zgledu Bolgarije še njeni dve preostali centralni zaveznici, Avstrija in Turčija. v generala. Ako bo označeni dan počivalo Otok Krf. Grška, G. okt. — Srb-j vse delo v Chicagu, ali če tovarne ski prestolonaslednik Aleksander ne bodo obratovale naj se zbirajo . ^U,, , , . je bil povišan v generala v pri-j posamezna društva na svojih po- kanske manjšine, je dejal glede a»<*sije ali zahtevane vojne od-|zmmje „jegove zadnje zmage na, ljudnih prostorik (lahko v dvo-t^iri. dpdpč,- 1 *Pi^mirtn in lo. Skodiiine. macedouski fronti. Srbska vlada ranah), ter naj urenejo tako, da Sedaj se je končno avstrijska-^ jc hotela'podeliti to čast že se bomo zbrali v soboto, 12. t. m. vlada izjavila, da odobrava in;niinulega meseca junija, kar je pa med 12. uro in pol 1. uro popoldne na Van Buren in Canal St. (to-stran vode). Točno ob pol 1. uri odkorakamo proti Michigan Ave., ja iyi» in ua prepušča njemu vso j Turčija proti tudi za mir. kjer se bomo pridružili glavni pa-razsodbo za dosego pravičnega j ^Briz, Francija, 7. okt. Tukaj i radni vrsti. Naša skupina bo pri- miru za obe stranke (Avstrijo i'"j]-rožij0 vesti, da se je Turčija obr-jdeljena XIV. diviziji, ali "diviziji Ameriko). Ker je torej prcdscd-|llila do španske vlade, da naj le i inozemcev'(Foreign Language nik Wilson že obelodanil j tu izposluje pri presedniku Wilso-j Division). Društva, ki imajo svoje konkretni mirovni program, je. nu korake za dosego pre- ameriške zasUve naj iste prine- upati, da bodo istega odobrili tudi rovnih korakih debatiralo v sejo s sabo. Če se torej ne bo de- ententni ter centralni zavezniki. mjrja i30ij natančno se bo o mi jlalo prihodnjo soboto, naj se tepa- Anglija in Nemčija. turškem parlamentu, katerega bo rade gotovo udeleži sleherni Slove- London, Anglija, 7. okt. V sultan otv^oril dne 10 t. m. nec iz Chicaga. Slovenci se bomo nradnih krofih se govori, da ISavedni Čehi. jpriklopiti skupini Jugoslovanov, uradnih krogih^ se go o 7. oUt. _ Xe dnij Oskrbo glede nastopa žensk v slo- fronti. Cc hočemo doseči po-i polno zmago nad Nemčijo, jo mo-.ramo pred vsem soditi za mir." Predsednik Wilson se pripravlja za odgovor. Washington, D. C., 7. okt. Predsednik Wilson se je danes posvetoval s poslaniki ententnih zaveznikov, kako naj bi 11a umestni način odgovoril na zadnjo nemško mirovno noto. V obče se sodi> da bo ta velevažni odgovor sestavljen in odposlan 11a pristojno mesto že tekom 48 ur. Dalies je bil predsednik Wilson ves dan zelo zaposlen. Vse avdi-jence je preložil, tako tudi svoje običajno dnevno razvedrile*. Od jutra do večera se je mudil v svojem uradu s sestavo odgovora, katerega bo v kratkem odposlal centralnim zaveznikom. Danes je dospel v Washington kolonel E. M. House, tajni in zaupni svetovalec predsednika W7il-sona v vseh važnih zadevih. Mirovna resolucija v senatu. Washington, D. C., 7. okt. — Senator McCuniber iz North Da-kote je predložil danes sledečo Anglija ne bo ponudbe Nemčije; Angliji bodo nedvomno sledili še ostali entent-ni zavezniki. Sedanji nemški kancler je stopil na dan s svojim mirovnim pogajanjem uajbrže vsled kakih sebičnih namenov. Nemčija bi rada se ie vršilo v Pragi glavno zboro- j venski narodni noši ima v rokah vanje zastopnikov Češke Narodne Mrs. Helena Kušar na 2058 W. 23 Lige Na tem zborovanju so Čehi Street. izdali svoje novo geslo: "Svobodo. Za godbo in primerne najAse bo ali smrt!" Na Češkem je nastalo tudi preskrbljeno, vsled tega te dni pravo revotuei-j V slučaju pa- da bodo ta dan jonarno gibanje, ki se širi tudi v tovarne dopoidne obratovale, naj s^tem oslabila zavede čete na dru^ova^ ,nes,a aV*trijsKe| svoji meji. Zvita Nemčija ne bo nikdar ujela zaveznikov v svoje zanjke kakor se je to vršilo z Rusi, Ukrajinci in RumuneL Nemčija mora kapitulirati 11a tak način, kakor Bolgarija pCem šele bomo govorili o miru. Mi smo tudi u ver jeni, da bi bilo Ameriki hudo in žal sklepati sedaj kak mir, kajti Amerik* se je ocllo- 111 ona rhi je. čila priti s svoj,, zmagonosnonnnn !*»ljfti poveljnik je celo Nagrada za ujetje AmeriKaticev. loči nekaj svojih zastopnikov, ki Z ameriško armado v Loreni 30. naj se istotako označeni dan zbi- * sept _ Poveljnik nekega nemške- rajo skupaj na Van Buren St. in ga vojaškega oddelka je razpisal i Canal St. med 12. uro in pol 1. 400 mark ($100) napade onemu.j Opozarjamo pa naše udeležence ki mu dovede prvega ameriškega te parade, da naj bodo točni, kajti vojnega ujetnika v bližini Toula; glavna parada se prične točno ob tako pripovedujejo ' nemški vojni i 1. uri popoldne. p ujetniki, katere smo mi obkolili.! Slovenski kampanjski odsek za Vojno posojilo. URADNO NAZNANILO. Is urada predsednika dr. Vit. sv. Jurija it. 3. K. S. K. Jednote, Joliet, 111. Kakor znano članom zgoraj i-menovanega društva vrši se prihodnja redna mesečna seja prihodnjo nedeljo (13. okt.) ob eni uri popoldne v šolski dvorani sv. Jožefa, in ker sem prejel posebno pismo od strani vlade iz Washington^ D. C., radi tega tem potom službeno opozarjam in pro sim vse člane zgoraj imenovanega društva, da se te seje vsakteri za gotovo vdeteži. Pismo je velike važnosti za društvo kakor tudi za posamezne člane, zato je vsak te rega člana dolžnost, da pride k seji, ker se bo o vsebini pisma debatiralo in raznravljalo. Pridite torej na sejo vsi, da ne bode pozneje morebitnega izgovarjanja, da se gre aji za kaj se je šlo.„ Z bratskim pozdravom, .. John Kren, st. Joliet, 111. 30. "sept. 118. NAZNANILO. Joliet, 111. 7. okt. 1918. Slika predstavlja slovenskega vojaka Martin H. Konda, sina u-glednih in odličnih starišev g. in ge. Martin in Ursula fConda, v Jo-lietu. 111. Sobrat Martin E. Konda. Rodil se je v Jolietu III., dne 19. jan. 1. 1896. Pristopil v društvo Vitezov sv. Jurija št. 3. in v K. S. K. Jednoto, dne 12. februarja 1. 1912. k vojakom je bil potrjen dne 27 feb. kamor je odšel 27. jun. 1918 v Wheeler Camp, *Ga. P ridel jen je C. E. 123 Inf. Keg. Sedaj se nahaja "Somewhere over there.' ' Junaškemu mladeniču in društvenemu sobratu želim v imena vseh članov (ic) našega društva, da bi mu Bog dal dočakati tistega gotovo težtto pričakovanega dne, da bi se zopet na svoj dom povrnil. Dal Bog torej da bi se tudi naš Martin zdrav, zmagovit in s častno odlikovano kolajno na ."hrabrih prsih zopet povrnil po prešta-nem bojevanju na dom k svojim sta rišem in k svojemu edinemu bratu Franku, katerega je doma pustil. •Sobratski pozdrav vsem voja-kbm in sobratoni in sosestram K. S. K. Jednote. Joseph Panian, tajnik društva št. 3. K. gr K. J. Naznanjam vsem tistim članicam društva Marije Pomagaj št. 78. K. S. K. J. iz Chieaga, ki niso bile na zadnji seji dne 21. sept. da bode redna mesečna seja za oktober, v pohdeljek, dne 14. oktobra ob pol 8 uri zvečer. To pa zaradi tega, ker bodo dne 19. okt-t j. tretjo soboto in tretjo nedeljo v oktobru igra v korist blagajne društva Marije Pomagaj žijo te seje v obilnem številu, pr-imenovana "Pri Kapelici". Članice se naj zagotovo udele vič zato, ker se bode moral voliti odbor, ki bode delal pri obeh igrah v dvorani. Drugič pa, da članice plačajo asesment na seji, ker teden pred igro ima društveni odbor tuintam opravka torej je prav lahko, da me članice, ki bi hotele na domu plačati, ne bi dobile doma. Vse Slovence iz Chieaga in o-kolice pa uljudno vabim v imenu našega društva Marije Pomagaj, da pridejo pogledat to igro, ker zagotavljam vsakomur, da mu ne bode žal. — Pastirček Jur-ček vzbuja toliko veselja in smeha v igri, da bode za vsakogar dovolj, ki se rad smeje, a kdor pa o-eenjuje žalostne prizore mu bode pa tudi ustreženo. Igro, "pri Kapelici", je spisal Rev. K. Zakraj-šek, in bode sedaj prvič uprizorjena. Nastopilo bftde 16 oseb, med katerimi je 7 omških. Vsakomur je znano, da že precej naših slovenskih fantov, pečina dobrih i-gralcev, služi strica Sama; torej smo morale dobiti za moške vloge večinoma fante, ki bodo sedaj šele prvič nastopili na odru. To da, dasi prvič, vendar pa hočejo porabiti vso moč, da bodo kos svojim vlogam. Zato je pa številen obisk od strani obienstva največje in najzadovoljnejše- plačilo igralcem za njihov trud. Upam tudi, da se bodo članice društva Marije Pomagaj zavedale svoje dolžnosti, ter da bodo gotovo vse obiskale igro, bodisi v soboto večer ali nedeljo popold ne, ker ta igra je namesto običajne vinske trgatve; dobiček iste pa tudi v prekoristne namene. Polovico za skupno "blagajno, polovico za bolniški sklad. Da pa je blagajna v potrebi, »pričujejo podpore, ki so bile izplačane samo v letošnjem letu. Če vzamem samo približno, je bilo izplačanega črez $180. — pogrebnih stroškov, a bolniške podpore pa izplačane črez $460. — Poleg tega pa tudi ni bila zavržena nobena prošnja, ki je bila poslana na naše društvo. Torej številke, ki so precej visoke za 9 mesecev, dovolj jasno govorijo, kolikim je bilo po-magano v bolezni in potrebi in kako koristno da je. društvo. A kakor do sedaj, tako bode društvo Marije Pomagaj delovalo tudi zanaprej, v dolžnost vsem članicam, kolikor bode v moči. Rav-notako pa naj tudi članice rade-votje, brez godrnjanja prispevajo po 50 ali 35 c pri raznih prireditvah, ker posameznici se ne pozna toliko, 35 centov manj, a blagaj-| ni je pa skupno veliko nomaga-• nega. Vstopnice so po 50 in 35 cefi-| tov, in ker bode društvo samo plačalo iz tega vojni davek, zato bi • , « "T T . .. i bilo želeti, da bi cenjeno občin- Iz urada tajnika dr. sv. Alojzija, ■ ... « i J * stvo kolikor mogoče pokupilo ti- št. 47 K3KJ. Chicago 111. kete po 50c. Še enkrat ponovim, Zaradi prihodnje društvene se- j da nikomur ne bode žal tudi za je želim opozoriti vse člane naše- j 50 eentov ne, ako bo prišel na \o ga društva, da se bo Ista vršila ; krasno novo gledališko igro. drugo nedeljo v mesecu, to je dne Člane raznih moških društev J3. oktobra ob 2. uri popoldne v tudi prav uljudno vabimo na i-navadni dvorani in ne več ob so- j gro, a društvo Marije Pomagaj botah, kakor dosedaj. Torej naj I jim bode radevolje vrnilo naklo-si vsak član zapomne, da bo seja j njenost bodisi pri prireditvi kake zanaprej mesecu. Pri tej priliki želim tudi opom niti, člane ki so dolžni na društ asesm. in prihajajo poredkoma na seje, da naj svojo stvar pora v- j najo. » . ' • • t ' | Še nekaj prosim člane našega I društva, da naj stori sleherni svojo patrijotično dolžnost ki ga veže in sicer, da naj vsakdo kupi posojilo Svobode (Liberty Bond) v največji svoti, kar kdo zmore. Vsi Slovencei moramo gledati na to da bomo v tej zadevi dospeli "over the top", nakar bomo lahko zelo ponosni. S tem pripo-moremo vojakom našega strica Sam-a priti poprej v kajzerjevo gnezdo v Berlin. Ne pozabite torej na četrto Vojno posojilo! , . John Wukshinieh, tajnik. slučajttT, suspendirali. Žalostna izku&ija nas je izučila tako, 4a tudi pri našem društvu ne sme biti radi neplačila nikakega prizanašanja. Člane pa opominjam še enkrat, da to naznanilo vpoštevajo. Sobratski pozdrav Josip Kemfelja, zastopnik. lovoljeno Permit je dobiti v ft (poštnem poslopju) v 4. ron1uv Bodite torej v tej zadevi oprezni in previdni! , .Yonkers, N. Y. ........ Rezit Št. 9 Joseph Leskovec, Toronto, Canada .. r ■ ■ Rezit št. 10 Charles Leskovec, Toronto, Canada .. 5.00 2.00 2.00 ČLAN NAČE JEDNOTE, PpRO-ČNIK V AMERIŠKI ARMADI. Lajtnant John Grahek, član dr. sv. Jožefa št. 2, sin g. Johna Grah-ka, 1012 N. Broadway, mnogoletnega gl. blagajnika K. S. K. J. itd., je dospel 27. sept. v Joliet, 111., na dopust na teden dni. Zadnje tri mesece je bil v častniški šoli, kjer se je tako odlikoval, da je bil že dne 25. septembra povi šan v lajtnanta, ali poročnika. — Kakor znano, je sobr. Grahek dovršil svoje dni župnijsko šolo sv. Jožefa v Jolieti\, nakar je pohajal jolietsko višjo šolo (high school), katero je tudi dovršil z odliko. Potem je študiral tri leta na illinoiški univerzi v Campaign, 111., kjer je napravil vse državne izpite in postal civilni inžener. Na to je bil uslužben pri gradnji raznih železnic. Dne 3. aprila t, 1. je odšel v vojaško službo in sicer v Fort Williams, Me., odkoder je bjl potem poslan v častniško šolo v Fort Monroe, Va. In sedaj je obiskal svoje rojstno mesto v ponosni uniformi amerišk. poročni-' ka. Dne 3.okt. se je povrnil v Foit Monroe, odkoder odrine v kratkem "Over there". Sobratu John Grahku mi želimo prav mnogo junaške sreče in zdrav povratek po slavni zmagi. Obenem pa mu čestitamo tudi kot članu naše K. S. K. J.' ___ Lokalne vesli. poser Slovence! v Ohicagu in okolici! Dne 19. okt. ob pol 8. zvečer in v nedeljo dne 20. oktobra ob 2. uri popoldne priredi Društvo "Marije Pomagaj" št. 78 KSKJ. nad vse zanimivo gledališko igro "Pri Kapelici." Vsakdo bo zadovoljen, ki si jo bo ogledal osobito še v sled tega, ker bo prvič vpri-zorjena na odru. Vstopnice so po 50 eentov in 35 c. vštevši vojni davek. Skupaj: ..........$26.00 To je prvi izkaz cenjenih darovalcev. Da bi ti darovalci našli še več posnemovalcev za naše borce. Vsak najmanši dar je tukaj dobro došel. Vse pošiljatve denarja naj sc blagovoli poslati na gl. tajnika Frank Hudovernik 1052 Bast 62d St.. Cleveland, Ohio. V Clcvelandu, dne 2. okt. 1918. Frank Hpdovernik, tajnik VABILO NA SEJO. Odbor Zveze Jugosl. Žena in Deklet v Chicagu, 111., s tem u-Ijudno vabi vse članice in tudi druge rojakinje na prihodnjo se-jo, ki se vrši v četrtek, dne 10. t. m. ob 8. uri zvečer v slovenski cerkveni dvorani. Ta seja bo velike važnosti, ker se moramo do me ij it i glede skupnega nastopa Slovencev (Jugoslovanov) pri veliki slavnostni paradi prihodnjo soboto popoldne, dne 12. t. m. Katera izmed Slo-enk misli pri tej paradi nastopiti v narodni noši, naj pride zanesljivo na prihodnjo sejo naše Zveze. Slovenke iz Chieaga moramo ta dan častno nastopiti. V tej paradi bode zastopanih vseh 32 narodnosti, živečih v našem mestu. Za odbor: Helena Kušar, predsednica. 2058 W. 23 Str. Nasprotovanje Benediktu XV. »»i NAZNANILO. Smrtna kosa. Tekom zadnjih dveh tednov je nemifa smrt ugrabila iz naše slovenske naselbine kar dve svoji žrtev, enega izmed naših sobratov in eno našo sosestro. Dne 24. sept. je društvo sv. Štefana št. 1. K8KJ. izgubilo svo-Uašel tudi pravo mesto. DAROVI ZA JUGOSLOVANSKE VOJAKE. Na pismo slovenskega vojaka podporočnika Joža Ravnik iz Rima, Italija, kateri je bil priobčen v več slovenskih listih, ki se o-strinjajo z težnjami Jugosloven-skega gibanja so prišli sledeči odmevi. Darovali so, da se tem vojakom nakupi nekaj tobaka in "i-garet in se jim pošlje na fronto, pod pokroviteljstvem Slovenske Narodne Zveze v Ameriki. Vsaki cent, kateri bo poslan na glavnega tajnika SNZ. bo vknjišen in vsak prejme nazaj potrdilo, da je denar prišel v prave roke in da bo VSi ako drugo nedeljo igre ali pri veselicah. Za postrežbo v dvorani bode j pa skrbel odbor. Vsemu članstvu naše diČne Jednote najlepši pozdrav! Marija Blaj, tajnica. NAZNANILO. S tem se naznanja članom društva sv. Valentina št. 145 K. S. K. J. Beaverfalls. Pa. da se polnošte-vilno udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo, dne 13. oktobra in sicer zaradi tega, ker imamo več važnih stvari, ki morajo biti rešene. Tudi je glavna stvar, da moramo na tej seji voliti nekatere odbornike (uradnike.) Prosim torej vse člane našega društva, da se udeležijo prihodnje seje v obilnem številu. Zaeno jega člana Martin Koširja, v na<4 lepši moški dobi 27 let. Pokojni so brat Košir je umrl za jetiko, ki ga je trla celih 8 mesecev. Doma je bil iz Leskovca pri Krškem; v Ameriki je živel 6 let. Tu zapušča ženo, Julijo in 21 mesecev starega otroka, v stari do-, movini pa stariše, 5 sester in 1 brata. Pokojni rojak Košir je spadal tudi k Sam. Mladi Podp. Društvu "Danica" v Chicagu. Oba društva sta mu priredila lep pogreb dne 27. sept. na katoliško pokopališče v Summit. R. 1. P. Dne 27. sept. je umrla na svojem domu rojakinja Uršula Le-pej stara 24 let. Bolehala je samo 11 dni za pljučnico. Pokojnica je bila rojena v Černeči vasi na Dolenjskem { tukaj zapušča žalujočega moža Matevža z dvema otrokoma, najmlajši je star komaj 3 mesece, prvi pa poldrugo leto. V Chicagu živijo tudi dve njeni o-moženi sestri Mrs Mary Kučič in Mrs Katy Kragulj. Društvo Marije Pomagaj št. 78 K. S. K. J. koje-ga članica je bila ji je priredilo dne 30. sept. krasen pogreb. N. v. m. p! Družino Frank Balanč-a, stanu-počega na 1826 W. 22 Str. je zadela dne 30. sept. huda nesnea, ker je izgubila svojega starejšega sinkota Johna na tako tragičen način. 7Vi-letni Balančev Johnnie je sel označeni dan okrog 6. ure zvečer v grpcerijsko trgovino ravno čez cesto od svojega stanovanja. Njegove zadnje besede v trgovini Mrs. Gotlieb so bile: "Teta, tu sem prinesel prazne steklenice nazaj!" — Zatem je deček skočil na cesto ravno pred neki prihajajoči avtomobil, ki ga je povozil. Hudo poškodovanega na glavi so prepeljali z ambulačnim vozom v Countv bolnišnico kjer je čez 8 ur umrl. Pokopali so ga dne 4. tm. na Resurrection pokopališču. Iskreno sožalje Balančevi družini! Darovalci: Rezit št. 1 Frank Hudovornik^ Cleveland, O.......... $100 Rezit št. 2 I. M. Cleveland, Ohio ................. 1.00 Rezir št. 3 Josip Jenič, Cleveland. Ohio .......... 3.00 Rezit št. 4 Anton Osovnik, Cleveland, 0.......... 100 Rezit št. 5 Frank Drašler, Prijateljem domače • kapljice! Kakor se čuje, naši rojaki kaj pridno prešajo grozdje in si pripravila jo domačo kapljico za zimo. Vse one, ki mislijo narediti za domačo porabo kaj vina opozarjamo, da naj bodo previdni: Nihče ne sme delati yina brez per- Cleveland, 0.......... 100 Rezit št. 6 Dr, Janez Ev. Krek, št. 1. SXZ., Cleveland, 0............. 500 Rezit št. 7 Tonny Pinecki, Medway, 0........... 5.00 Rezit št. 8 Josephine Černe, Piše Rev. J. Plaznik. Katoličani pač ne vedo večkrat, odkod toliko nasprotovanja, odkritega in -"ikriten^. - ^ežu, v naših dnevnikih in drugih časopisih. Nepozabni dopisovalci, u-radniki brez podpisa, diplomati in državniki vedno govore, da papež zagovarja to, nasprotuje onemu, da je papež rekel, česar ni nikoli storil. Vse rečejo in zapišejo, kar mu more nasprotovati in jemati ugled med svetom. Ni treba še razlagati, kako težavno stališče ima papež; tudi ni treba naštevati vzrokov, zakaj je tako strogo nepristranski. Papež je oče vseh narodov, cerkev mora ostati za vse narodnosti, ker uči vse narode. Ker ni mogel preprečiti vojne ali je ustaviti, je Benedikt XV. storil vse. da bi zmanjšal gorje. Vladarje je spodbujal, da bi sklenili trajen mir. V ta namen je zapovedal molitve. Ugovarjal je krivici in obsojal nečloveška dejanja. Sveti Oče je storil vse, da bi branil pravico. Več o tem bomo zvedeli šele tedaj, ko bo konec vojske, kar bi se sedaj zdelo ljudem, da ugaja ali nasprotuje Nemčiji ali zaveznikom. Je pač naravno, da javnost ve to, kar ni resnično, skrito pa ostane to, kar je resnično. V svojem pismu kardinalu Fer-rariju in lombardskeniu škofu, v katerem protestuje proti sramote-nju. s katerim ga obdajajo njegovi sovražniki, pripoveduje, kako zaobračajo njegove besede, sumničijo njegove namene, napačno razlagajo njegov molk in zanikujejo njegovo delovanje. Po deželi id Italijanskem pravijo, da podžiga vojsko, po mestih pa, da hoče nečasten mir. Škof Hedley je razložil. zakaj tako nesramno napadajo poglavarja svete Cerkve. "Dejstvo je, da so nas vedno soyrazili ljudje, kateri tvorijo javno mnenje — državniki, politiki in časnikarji. Vsi vemo. da se državniki ženejo za stvari, katere niso nadnaravne in vzvišene v e-vangeljskem smislu, ampak posvetne, časne in materijalne. Vse store, da bi bili sposobni voditi narode v domači in tuji politiki, v trgovini in fiuanci. Ti se kosajo med seboj. Treba jim je urejevati važne zadeve in spravljati stranke. Morejo sc hliniti, če ne m-kaj slabšega. Njihov cilj je nu-terijalna korist v državi ali pa o-sebna čast. Postava se ne strinja s takim evangelijem; ne gre; po-stava bi samo ovirala. Zato je treba gledati, da nc pridejo zapove* di zraven; če so pa že v njihovih zadevah, jim treba dati brco, zato mnogi državniki preganjajo Cerkev. . Kar smo rekli o državnikih, velja v splošne m tudi o politikih in časnikarjih. Kdor hoče učiti svet, mora učiti Božjo resnico, ali pa to, kar se njemu dopade. Čim več uče, čimbolj jasno izražajo svoj* misli ljudje, kateri uče po svoji glavi, ljudje, ki so slabo poučeni, ali uče druge za svojo korist, tem bolj se oddaljujejo od resnice. Domišljajo si, da so zmožni učiti, kar narod mora znati. V svojem napačnem mnenju morajo napadati Cerkev; kaj takega smemo pričakovati. Množica ne misli veliko, časnikar pa se mora gibati, vstra-jati mora naziranje in držati s to, • ali ono stranko; vsak človek nosi v svojem srcu Adamovo slabost, katera ga večkrat zavede na napačno pot. Cerkev pričakuje nasprotovanja in tudi stoji v na-sprotstvu. Državnik proučuje materijalne in časne zadeve, časnikar pa zagovarja svobodno misel in svobodno razpravo; evangelij pa i«asprotuje obema. Popolnoma naravno je, ne samo da politiki in časnikarji nasprotujejo Cerkvi, če je prava, ampak čim večja je takozvana naprednost, tem večje je tudi sovraštvo do Cerkve. Večina ljudi imenuje naprednost, materijalen uspeh, prosto misel, nebrzdana dejanjj. naravno znanost in brezbrižnost r veri. Naprednost brez vere po -meni prosvitljenost v tem, kako sc najbolje streže občutkom, pred no pride smrt. Taka naprednost pomeni nekaj puhlega znanja, kale ro nas oddaljuje od cilja, za katerega živimo, pomeni prikrito brezbrižnost za stvari, katere rabimo, da pridemo v nebesa ; po -meni sistematično gojenje strasti: pomeni nasprotovanje Kristusovemu razodetju, katero napeljuje človeka proti .nebu in zahteva, da se mu podvržemo. To je vzrok, zakaj moderna naprednost sovraži Cerkev. Kupujte Vojno varčevalne znamke! • Najtežje in najbolj nečastno delo je postopanje. Teorija je trta, iz katere rastejo fakti. Podpisujte in kupujte Svobode! bonde ffiwramnin^ 'jafajHrEiiijajajunLn urJi!iiLJiiJ?Ji!Ji!JiLr?J^ Nervozni ljudje Nervoznost je moderna bolezen. V starih časih, ko ljudje niso tako pritiskali za delom in denarjem, je bila ta bolezen prav malo znana — in to je menda eden glavnih vzrokov te bolezni v sedanjosti — ko so ljudje še primerno živeli, vži-vali redno jedila in pijače, imeli so več počitka, nervoznost se ni imela časa teko v koreniniti, torej ljudje prešnjih časov niti poznali niso te bolezni. Vsekakor pa dandanes je resnično to, da vseskozi nenavadna hitrost, katere se narod poslužuje v vseh prilikah v svojem življenju, naravno pelje v oslabelost ves životni sistem in živci vsled tega trpe največ. Ali iščete pomoč? No, to lahko dobite, prenehajte z naglico, ojačite vaš živčni sistem z uporabo SEVERA'S Nervoton (Severov Nervoton) to je izvrstno zdravilo za utrujene živce d'obro došla hrana za od dela onemogle nervozne živce in tonika za celi životnim sistem. To zdravilo je zelo prila-godno za duševno utrejene, slabo spanje, živčno onemoglost, histerijo in nervoznost. Prodaja •• ▼ T»«h lekarnah. Cana je $1.25 steklenica. in zdravljenj** raz- Kot za pomoč ^ boJlpzni vera's Balsam of Life (Severov i i vije n ski balzam) naj bi se vžival. Ta odj>ra vi zaprtje, ojaei celi život, pomaga redno delovanje jeter, odpravi zapalt-lijenost in omotico. Cona je Hoc. Glavobol Mht«\™ pomnite si, ua Severa s Wafers for Headache and Neuralgia (Severovi praški zoper glavobol) hitro pomagajo v takem slučaju. Cena je -•"><•■ Izpahki 8erhičine, narede grdega in ™ celo zavidljivost lwlnika. Preženite to s Severa's Skin Ointment (Severovo mazilo za kožne bolezni). To je izvrstno zdravilo proti srbečinani in izpahkaui. Cena je ."»0c. Bolne ženske bj r^ll Severa's Regulator (Severov Regulator) ker je gotovo. . Zdravilno milo na' hJ:im/hJ}" vsaki druiiai. Severa's Medicated Skin Soap (Severovo zdraviluo milo (izčisti, olepša in zdravi kožo ter pomaga otrokom in od-rastlim pri kopanju. Je tudi dobro za za briti in druge toaletne potrebe. Cena 25c. Z a D r t i e 8C ne smelo nikdar Y * zanemariti. Severa's Liver Pills (Severove jetrne kroglice) po,-magajo odpraviti zaprtje in tako pre) prečijo tudi druge bolezni, ki bi laliko nastale. Cena 25c. i W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids,JfowPf i; asi Severa domača družinska zdravila se prodajajo vsepovsod v lekarnah. Ako vam ni mogoče dobiti tel«, tedaj naročite naravnost od nas. Vedno vprašajte najprej v va*i bližni lekarni. Vprašajte za Severova zdravila. Drugače jili naročite pri nas in pošljite nam navedeno »voto z naročilom. i^iiianiJiuiJ^^^ inmLninjiiTEfiirdnji iiiiJiif?jujn^LriLninifHj (Konec.) Pa kakSno je zunaj! Tla so kakor obrita, poslopja ni nobenega več; samo podzidje stoji Se, čisto »akrito s snegom, razsip kaže, ka kšna nesreča je prišla nad kmetovo posestvo. Ves imetek je izguD-ljen in — oh, plaz je vzel v dolino s hišo vred tudi umirajoča otroka. Osiveli planinec zaihti kakor otrok, in tudi hlapca jočeta na mestu razdejanja, od katerega se vleče proti dolini globoka brazda: plazova pot. Potem se gospodar ojunači. Zdaj gre za to, kako rešiti ženo in nezavestnega duhovnika. Po stop-nicah pri vleče j o oba iz kleti, drgnejo jima senci s snegom in po dolgem trudu se jim delo posreči. Toda ubogemu župniku se vidi, da je hudo bolan, komaj more še gibati ude; treba ga bo nesti doli v fupnišče. "Pojdite po plazovi poti, tam je najmatj snega! zakliče gospodar. 4 . .... . Kakor so že naprej napovedovali, tako se je zgodilo, vse iskanje mrličev v plazu je bilo zaman. Razbito tramovje in pohištvo, kose zidovja, deske, klajo so našli in izkopali trupel pa ne. Zdaj je majnik, in sneg. je skopnel, da da ga je ostala kopica, velika kakor dve hiši. Zdaj bo lažje preiskati ostanek plaza, in planinci ga obdelavajo s cepini. Žalostno srečanje je bilo, ko so izkopali župnikovo kuharico in je stal župnik s solznimi očmi ob nje nem truplu. Ko bi bil on takrat doma, bi zdaj sam ležal mrtev in trd v snegu. Čudna so pota božje previdnosti! Tudi otroka so našii globoko v pusti sneg zakopana. Bog ve, ali sta bila že mrtva, ko ju je odnesel plaz s seboj? Na nosilih neso vaščani mrtvece navkreber, in ob njihovih odprtih grobek je imel blagi duhovnik pogrebni govor, ki je genil celo vas do solza. Ta mož je izgubil vse in vendar tolaži v milih, prisrčnih besedah uboge, potrte starše in jim lajša bolečino s tem, da Povest iz * pokristjanjevanja Slo-vencev. Spiaal I. P. sto, kjer je bilo prej župnišče — jih spominja na vladarja sveta v zdaj ni ničesar več videti, tudi tu-|nebesih. kaj je hiše odneslo !• Nesreča čez nesrečo! Samo cerkvica je še cela! Hlapca neseta župnika, ki je spet izgubil zavest in bil ob svojo hišo k županu in ga položita na posteljo v isto sobico, kjer je pjreno-eil takrat, ko je stopil prvič v Kraj svojega delovanja. Kaj pa župan? V dolino je šel k potoku, ki ga je_potisnil plaz iz struge, katero je zajezila velikanska množina snega. Cele dni se že trudijo dolin-ci, da bi izkopali zastfte. Iščejo ljudi omenjenega kmeta in pa župnika, ker mislijo, da jih je zasulo in so zdaj spodaj. Zato jih tudi ni nihče gori iskal. Ravno tako niso vedeli, da župnik ni bil takrat doma. In župnikova kuharica? Za- Plinske kra]e, je naznanil žup Ubogi vaščani so kakor izpre-menjeni! Svojega dušnega pastirja ljubijo zvesto in vdano, da je ta sam Večkrat do solz ginjen. Vse je pozabljeno in odpuščeno. Nič več ne uganjajo lovske tatvine, da ne bi zalili ljubljenega duhovnika, in ubili bi vsakega, ki bi si upal temu možu samo en as skriviti. Hoteli so napraviti zbirko za kurata, da bi mu pomagali popraviti škodo, pa se jim je zahvalil in ni pustil. Potem so hoteli vzeti posojilo za zidavo novega župnišča, pa tudi ni pustil, ^eš, da je v šoli tudi dobro, dokler ni svetnega učitelja pri njih. Ko je spet prišla zima v divje greblo jo je kakor kmetova otroka. Njihova trupla bodo našli — morda kmalu, gotovo pa v mesecu majniku. IV. Pomlad je na planinah; na rebri binljajo zvončki mladi vigredi naproti in trobentice klijejo po svežih travnikih. Modri švedrec pozdravlja pomladno solnce in vert-niee odpirajo belo cvetje. Na vrtu pred lesenim šolskim poslopjem sedi sključen mož: župnik, čegar trdoživa narava je slednjič vendar premagala dolgotrajno- bolezen. Kako bledo mu je postalo blago obličje, vdrta lica so zdaj bleda skoraj kakor vosek! Gospod se je preselil v neko sobico v šoli; izgubil je dom in imetje. Kar je bilo v župnišču, vse je v snegu podaj pri potoku, rešil ni ničesar, ra- nik s prižnice, da bo dal zanaprej vedno z velikim zvonom zvoniti, kadar se bo bati plazov, da bodo bežali ljudje v varne kleti. In vsako nevarno noč je sam prebedel in premolil v cerkvi, in vselej, ko se je spustil kak plaz z gore, je šel po njegovi poti navkreber in ogledoval, če niso ljudje v kaki kleti zaprti. Tako je postal rešilni angel celega kraja in marska-tero družino je rešil skrbipolnega ujetništva in ji prinesel pomoč o pravem času. Do trideset let je deloval skrom-in kurat v tej vasi, zmeraj enako dober in zvest v svojih dolžnostih. Pil ni druzega kakor vodo, tobaka ni pušil, bila ga je sama zadovolj-nost, in pozabljene so bile sanje in upi mladih let. In zdelo se je, da je bil pozabljen tudi v škofijski pi- zen svojega revnega življenja. pozabljen od vseh, razen od Vaščani ne morejo v zgodnji pomladi tako kmalu sezidati novega župnišča, tudi občina je tako revna, da sama ne more skrbeti za zi-davo.To ve župnik,ravno tako dobro, kakor župan, in zato se je bla gi duhovnik odrekel novi hiši, češ, da tudi v šoli lahko stanuje, sam zase; kuharice mu zanaprej ni več treba. Par večjih šolarjev izlahka pospravi po sobici in tako silno bogato tudi ni njegovo pohištvo; postelja, izposojena od žuDana, miza od kovača, črviva in majava o-mara od- neke dobrosrčne kmetice, in celo dva stola od vaškega čevljarja. Kakšno bogastvo! . In kako so ljudje dobri! Saj je podaril župan čisto obubožanemu duhovniku celo obleko, in duhovni gospod hodi v sukneni obleki, dokler mu v bližnjem mestu ne na-"vse prenesel in pozabil, toda z raz-redijo novega talarja. Kurat bi valinami žiipnišČa vred so šle dol tudi listine, zapiski in star letopis v globočino in so se gotovo za vedno izgubile. Da je vzel plaz tudi par grošev denarja, je škoda; pa saj je le prazna navlaka, daj bi ga seveda lahko r&bil. Župniku je ♦reba perila in marsikaj drugega, Čeravno je drugače z vsem zadovoljen. In prišlo mu je na misel, da bi opisal svojo nesrečo, ki mu jo je naredil plaz, in prosil za posojilo. Sam je bil vesel te mwli, ker mu ne bi bilo treba prositi pri županu ali pa tovarišu v dolini, onega uradnika, ki mu je moral pošiljati borno mesečno plačo. Tovariša v dolini so že davno odnesli na božjo njivo, in tudi kmetje z županom vred počivajo na malem pokopališču okrog planinske cerkvice. Nov rod je zra-stel v mali vasi, ki spoštuje župnika kakor svetnika, in redki starci, katerim so smrt in plazovi še prizanesli, ne vedo nič druzega povedati, kakor to, da ni takega župnika na celem svetu več. In ko je slednjič nekega dne prišlo pismo, s katerim so vabili starega duhovnika, naj prosi za kakšno lažjo župnijo, tedaj je naznanil svoj sklep, da hoče v ljubljeni samoti tudi umreti. Pisal je priprosto, da večje župnije ne more več voditi, da je postal planinski župnik, in da mu je dobro samo v planinah. Vaščanje so mu bili zato hvaležni. Prvikrat v življenju sfr"mu priredili nenavadno ba-kljado. Vaščanje niso imeli ba-kelj, zato so pa prikorakali z gorečimi trskami in njihov mladi župan se je zahvalili v imenu soseske prav prisrčno, da hoče jublje-ni župnik pri njih ostati prav do konca. Tako je res zvesto ostal planinski župnik do pozne starosti angel varh vasi, in po njegovi lastni želji so vklesali v nagrobni kamen pod njegovo ime častni priimek: Planinski župnik. (Nadaljevanje.) Visoko gori nad selom je Štrlela visoka stena proti nebu, globok prepad je zijal pred njo, mala steza se je vila mimo nje onstran doline. Po tej stezi stopal je sedaj Krutiboj, in ko je bil dospel nad prepad, je obstal in njegova sključena postava se je zravnala, veter, ki je vel iz doline, zavil se je v njegoyp brado in lasje. Starec pa je sedel tik nad prepadom in njegove oči so strmele v globino, veter je 8poc|pj Šumel v gozdov ju. Tiho je vse naokoli, kamenček se je bil sprožil izpod Krutiboje ve noge in jasno je slišal, kako je padel s skale na skalo. Stresel se je in povesil je glavo, globoko se sklonivši nad prepad. "Ali spiš sladko, Ognjevit?" mrmral je tiho, sam za se. — Šumenje gozda mu je odgovarjalo iz globeli. "Ali spis sladko, Ognjevit? ponovil je iznova in vstal. Oko mu je sevalo čudnega strahu in za -mahnil je z roko pred se, kakor da se hoče ubraniti nekoga. "Saj si bil sam kriv, Ognjevit, čemu me preganjaš, ali me nisi te daj dovolj. 'Pomisli, brat, tisto noč, zima je bila in ti si prišel z vojaki name, ker sem branil pra vice tvojega očeta in pa bogove. Izdajica si bil, Ognjevit, izdajica, in na lastnega brata si šel kot na divjo zver. Tisto noč je zaprisegel Vragočrt, da se ti maščuje, tisto noč, ko je bežal z ženo in otrokom. Volkovi so mu jo strgali, čuješ, Ognjevit? Tedaj sem te sovražil in znosil sem se! Iskal si hčere svoje in sva se srečala, glej, ravno tukaj je bilo, ko sem te prijel za ramo in si se ves ustrašil, ha-ha, nisi se me bil nadejal. A mene je prijela bolečina tedaj, in ti si padel tu doli. Zakaj me pre t ganjaš še sedaj, sam si si bil kriv, sam!" Starec je pogledal iznova v glo-bel !n molčal ,potem pa začel iznova govoriti: i "Tvoje telo je strohnelo, tveja duša pa ttiH v nočeh, ker jo boli krivica, Ognjevit, a jaz sem ti davno že odpustil, brat, in ti me preganjaš? Ognjevit, star sem, pusti mi spanec v nočeh. Glej, ni slabo tvojemu otroku, Svitozori, oče sem ji, morda boljši kot ti." Starec je zopet prenehal in naslanjal glavo na roke. Potem se je zravnal in viknil z bolestjo: "Ognjevit, čuješ, tvoj sin je v selu!" Tiho je bilo v globeli, tedaj pa se je zdramil tam doli ptič in frfotal z veje na vejo. "Ali se bojiš, Ognjevit; spavaj mirno; umrlo je v meni maščeva -nje, ne storim mu zalega!" In ptič je bil obledel in tiho je bilo iznova. Krutiboj je vstal in šel s povešeno glavo po stezi v dolino. Zvezde so ugašale na nebu, ko je dospel Krutiboj v vas. Tedaj je pridrl iz domov j a Rado-vanovega grbovec in ugledavši Krutiboja, začel se je tresti. "Usmili se, usmili se!" "Kaj iščeš?" vprašal je Krutiboj. "Moj gospod je bolan, mrzlico ima ,huda bolezen, težka bolezen, pomagaj mi, če moreš, ali ima trave proti tresavici?" , "Pojdi f. menoj!" odvrnil je Krutiboj, in sta šla. Ko je Krutiboj dal grbovemu zelišč, opazil je ta, da nima mož desnega palca, in{ odskočil je in široko odprl očK "Ti si, ti si Vrago-, Vragočrt _>» "Molči!" viknil je starec, ''pri bogovih, prisezi, da molčiš —" "A zakaj, a zakaj? Ali ne veš, da je Stregomil sin tvojega brata, in sedaj iščeva očeta, o katerem smo zvedeli ,da je ujetnik Ava-rov?" "Moj brat ujetnik Avarov?" vprašal je začuden Krutiboj. "Ni res, ni mogoče, ni mogoče —" "Kako ni res, Če je to pravil človek iz njegovega sela, ki je bil pred mesecem ušel onim peso-glavcem. Sedaj pa greva in ga rešiva. "Ognjevit je umrl," odvrnil je mirno Krutiboj. "Ognjevit je je umrl, prisegam ti, pa ne govori, kdo sem l" "Ne bom, rie bom!" dejal je Vlah in ves se je tresel, ko je pri-hitel zopet k Stregomilu. Groza ga je bila pred Krutibojem in sklenil je, da bo pazil na svojega - bi mu povedal, kar je izvedel, si ni upal. Stregomil se je prebudil ali bolje zavedel in čutil je v felavi tež-kočo in mraz ga je streeal. Nepokor in Stojan in Radosla-va so vstopili in ko so ugledali vdrte in plahe oči Vlahove in bledo lice Stregomilovo, so se pre-strašili. "Mrzlico ima," šepnil je Nepokor sestri, Radoslava se je stresla in prebledela in rekla: "Ali je nevarno?" "Kakor je,", odvrnil je brat, "mnogokrat je, mnogokrat ni!" Dekle je pristopilo k ležečemu Stregomilu in mu voščilo lepo jutro. Mladenič se je nasmehnil in njegove oči so z ljubeznijo počivale na nji. "Hvala ti, a glej, ponoči se me je dotaknila bolezen." "Vsi ti bomo stregli, da ozdraviš," odvrnilo je dekle, in kakor da jo je sram svojih besed, obrni la se je v stran in odšla. Odšla je k Svitozori in tam se je začela de klica jokati, a sama ni vedela zakaj. v Potem pa ste odšli deklici k materi Veri in jo prosili naj jima pove pravljic. Mati Vera ju je s sol zami v očeh sprejela, vselej je jokala, ker stara je bila in v nogah jo je trgalo. Deklici sta jo tola- Zalost in strah jc bilo v Rado- BOLNIK. alost in strah jŽe bilo v Rado slavovi hiši, med smrtjo in življe njem je visel gost; zvesti sluga s< ni odmaknil od njegove strani Prihajal je tudi Krutiboj k bolniku in njegova izurjenost v zdra vilstvu je mladeniču kmalu po-mogla. "Tvoj učenec sem bil, a tebe nc doseže nihče, Vragočrt," dejal je Vlah nekega dne; toda isti hip je bil odprl oči ranjenec in začude no pogledal slugo. Krutiboj je za-kašljal. " "Na tvojega strica, gospod, sense bil spomnil, pri Bogu, gotovt ozdraviš, če te on zdravi!" "Saj mi je že bolje, a vamr hvala za vajino skrb in potrpljenje." Mladenič je podal roko slu gi in starcu, kateri je pa ni vzel ir se obrnil v stran, kakor da ne more prenesti mladeničevega poglc da. "Ali meniš, da sva midva samr skrbela za te, gospod. Kaj še; t niti ne veš, kaki angelji so ti stre gli; glej, eden ravnokar prihaja,': dejal je Vlah in pokazal na vsto-pivšo Radoslavo. Mladeniču se je razveselil obra7 in oko mu je živo zasijalo, a nif ni vedel, kaj naj stori. Deklicp je stopila k njemu in položivš okusne in močne jedi pred Vlaha, lahko zardela in dejala: "Jej!" Njene oči so se odmak nile Stregomilu. Tudi jaz bi jedel," dejal je mladenič, "bolje mi je!" "Takoj dobiš, toda ali ti ne b< škodilo?" Krutiboj je zmajal z glavo in dejal: "Prinesi!" Deklica je odšla. Za hip se je vrnila in položilr posodo k mladeniču. Ker pa jr bila njegova desna roka v zavojih in si z levico ni mogel velike pomagati, pokleknila je deklica k njemu in ga pitala. Njune oči sc se srečavale in deklici se je tresla posoda v rokah. V tem so prišli v sobo Nepokor in Svetevid, za njimi je zvedave pogledala Krutibojeva hčerka. "Kaj je s teboj, sestra," viknil je Stojan, "ali imaš tudi ti mrzlico, da se treseš?" "Kaj še," odvrnilo je'dekle, "kdo se trese?" A nesreča je hotela ,da se je isti hip stresla roka in griži jej namenjen Stregomilu je padel na tla. "Nepokor," dejala je tiho Svi-tozora in se dvignila za mladeničem na prste, "glej, jaz pa vetn, kaj ji je, ona, ona... se je tako bala zanj." "Kaj vse veš, pa zakaj ravno meni praviš to?" "Ti si vedno tak. kakor medved. Kaj sem pa storila, da me tako gledaš?" Deklici se je nabrala žalost na obrazu. Mladenič jo je rahlo prijel za roko in ji jo stisnil in vprašal nagajivo "Ali si huda name, Vita?" "Saj sem lahko," odvrnila jc deklica, "ko bi le mogla." ' Medtem se je Stregomil nasitil in Radoslava se je dvignila. Oči mladeničeve so ji sledile in bile so polne ljubezni. Vsi so posedli v sobi m govorili so o lovu in zgodnjem mrazu. Kmalu pa se je zasuknil pogovor in Vlah je začel govoriti o . ki jih je videl. Krutiboj pa je sedel k Stregomilu in govoril l njim, "V par tednih vstane« in kaj misliš potem?" vprašal je. "Očeta iščem, čul sem, da je ujetnik pesoglavcer." "Ali misliš, da ga rešiš?" "Odkupnino nesem zanj." "Njega ne dobiš," dejal je Krutiboj, "on je umrl." "Kako ti to veš?" "Poznal sem tvojega očeta, v mladosti sva se pobratila, ko mi je rešil življenje, ko sem spremljal črede naših ljudi v italskc pašnike. Takrat so nas napadli so-vragi in nam odvedli živino. Ranjen sem obležal t gozdu, ko me je našel ttoj oče in me vzel na dom. Pred leti pa pem ga videl, ko je prijel todi. Poslovila sva se, drugo jutro pa smo ga našli mrtvega. Ali hočeš, da ti pokažem njegov grob?" "Moj oče mrtev, mrtev!" dejal je bolno mladenič in zakril obličje z roko in zajokal, da so utihnili vsi od začudenja. Ti pa se vrni," nadaljeval je Krutiboj, "zaman bi bila tvoja pot." "Kako je to mogoče," govoril ]e mladenič, "oče, oče, morda si se motil?" "Da bi se bil," vzdihnil je Krutiboj in smrtna bledota mu je pokrila obličje. t Vlah pa je povesil oči in mrmral v brado: "On je ubil, ubil, zato beži," Sam ni vedel, kpko mu je prišlo to na um, spomnil se je onih vo-lakov, katere je bil pobil Krutiboj. In dotaknil se je ramena Stregomilovega in dejal: "Hudo si storil stricu!" ( Konec prihodnjič.) Strankar more biti strankarski brezstrankarski pa seveda ne more biti. Brez stranke ni nikogar, ki resnično dela ... Iz brezstrankar-itva se lahko rodi brezbrižnost in brezznačajnost. Brezbrižnost in jrezznačajnost pa sta slaba voditelja pravičnosti . . . Strankar oodi nestrankarski. To je težko, toda to ni nemogoče. V nestran-karstvu se vadimo najbolj z ne-itrankarstvom. Le tam, kjer so v NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Opozarjam vse Jugoslovane (Slovence, Hrvate in Srbe) iz države Wyoming, da se nam bližajo volitve za governerja naše države. Naš dosedanji poverner. Hon. Prank L. Houx je demokrat in Se kandidira zanaprej za ta urad. Naš čislani governer je človek, da takega v Wyomingu ni lahko dobiti ker on ljubi pravico in se ne ozira tako na politiko. Ta mož je pravičen — za vse enako — za bogatina, kakor za reveža; njegova razsodba je vedno pravična ker pisec teh vrst se je o tem, že do cela prepričal iz lastne izkušnje. Vsled tega ga še enkrat toplo priporočam vsem rojakom (Jugoslovanom) da bodete dali na dan volitve 5. novembra svoj glas za tega pravieoljubnega moža. Z rojaškim pozdravom Matt Ciraj. Rock Springs, Wyo., dne 4. oktobra 1918. (Advertis.)' POZOR, ROJAKINJE! Nujno potrebujem dobro gospodinjo srednje starosti bodisi samica ali vdova brez otrok, tudi se ne oziram, ako je z enim otrokom. Plača dobra. Jaz sem vdovec s 4 otroci, posedujem udobno hišo ter imam dobro in stalno delo. Ako kateri ne ugaja službena ponudba ter jo bolj veseli možiti se, sem tudi jaz pripravljen za slučaj. Vse tozadevne ponul>e naj se naslovi na: John Golob, 9731 Avenue M. South Chicago, 111. PRIPOROČILO CENJ. DRUŠTVOM K. S. K. J. Zadnji čas sO se razne podporne organizacije in razna podporna društva oprijele lepe navade, da kupujejo in razvijajo SLUŽBENE zastave (SERVICE FLAGS) svojim društvenim sobratom vojakom v porast in spomin/ To jc vsega posnemanja vredno; to znači tudi izraz patri jot izma in resnici razne smeri, stranke, se lojalnosti članstva do naše nove tam se vadimo upoštevati tuje .nnenje . . . Močna stranka z moč-.10 nasprotno stranko pridobi. T. O. Masaryk, (Izreki o političnih strankah.) Pazite na zdravje in kupite še več Liberty bondov. Bolezen pomeni izdatke ter izgubo zaslužka. Če se bolezni izognete, kupite lahko še več Liberty londov; bolezni se pa varjete, če pazite skrbno na črevesje s tem, la je isto vedno izčiščeno. To vam io dalo popolno sredstvo za red-ao pretakanje krvi! TrinerjeVo mieriško grenko zdravilno vino je tozadevni pripomoček; jemati :e ga mora osobito v sedanji iz-oremembi vremena in letnega ča-a. Sedaj moramo predvsem gle-lati na to, da bomo imeli želodec v redu. Trinerjevo zdravilo je lajbolj zanesljiv in jako užiten pripravek. Trinerjevi ameriški e-iiksir ima vsak lekarnar na prodaj, ali ga vam lahko preskrbi. Cena $1.10. — Če trpite vsled rev-matizma, nevralgije, hrbtobola, izpahkov, otekline i. t. d. vprašajte za Trinerjev Liniment — naj-toljše zdravilo. Za vse slične bolezni. C lekarnah 35 in 65e; po pošti 45 in 75c. — Joseph Triner Company, Mfg. Chemists, 1333— 1343 So. Ashland Ave, Chicago, [11. (Advertis.) domovine. Podpisana največja slovanska tvrdka zastav in regalij v Chica-gu izdeluje krasne Službene zastave v vseh velikostih, posebno pripravne za podp. društva, katere naj bi bile razobešene pri vsaki mesečni seji. x Te Službene zastave izdelujem v primerni obliki, ali vsaki velikosti iz svile, volnenega blaga, ali platna. Na vrhu zastave je z zlatimi črkami udelano ime društva, zdolej pa poljubno število zvezd, ki značijo člane vojake. Cene so jako zmerne in nizke. Vprašajte za cene. Društvo sv. ■Štefana št. 1. si je omislilo pri meni slično zastavo. Z velepoštovanjem EMIL BACHMAN, 2107 So. Hamlin Ave., CHICAGO, ILL. PRIPOROČILO. Podpisani se uljudno priporočam vsem slovenskim družinam iz Chieaga, ki imajo glasovirje (klavirje) katere je treba popraviti ali uglasiti. Delam že več let v eni izmed največjih tovarn klavirjev v Chieaga ter imam vsled tega posebno prakso pri popravah in uglaševa-nju. Delo izvršujem točno in po ceni. — Svoji k svojim! Frank Šinkovec, 1833 W. 22. Place, Chicago, 111. Opomba: Ako rabite veščaka za popravo in UglaSevanje (tuning) klavirja, pišite mi po dopisnici in jaz se bom točno zglasil na Vašem domu. kupujte vojno varčevalne znamke! kupujte vojno varčevalne znamke! |JAKOB STAUDOHAR | 9520 Avenue L, South Chicago, DL Telefon: So. Chicago 123«. se priporoča Slovencem in Hrvatom. Prodajam in razvažam premog in drva, selim pohifitvo in opravljam ekspresne posle. Svoji k svojim! Severova zdravila v/dr/ujejo zdravje v družinah. HrbtoboL . Ako imate bolečine v hrbtu, ali križu čutite, da vas vse boli. Bolečine postajajo neprenosne; ledice (obisti) vas bolijo in voda od vas gre gosta ter čutite pri tem bolečine. V takem slučaju rabite kako dobro zdravilo, pa ga morda ne morete dobiti? Ne iičite drugih pripomočkov, ampak poskusite samo enkrat ! Severa's Kidney & Liver Remedy (Severova Zdravila za obisti in jetra). To je izbomo zdravilo za mehur, kadar imate bolečine pri spuščanju vode, tako tudi pri otrocih, la močijo postelje. To zdravilo odpravlja zlatenico in vso zoprno sapo, zmanjšuje oteklino nog in lajša hrb-tobol. Poskusite ga. Prodaja se v lekarnah. Cena 76c in $1.26. _ W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA IsbaJa vsako sredo. ---- "Uslo^ovinsks^Utolgfc. Jerfaots v Zdroi* nih dišavah ifii W«t ttai Uredniitvo i& vgnetaUttoi lPtoCt Telefon: Casal 2487. Ohfcaco, m- 9U na leto...........*.................................fO-t* Za Milan« . .................................... .......... Jioo Za inosemstre.............................................. j . . ■ OFFICIAL ORGAN . ^ GBAND CABNIOLIAN SLOTOHAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATEB VF AUJauta Issued every Wednesday, i Owned by the Grand CtaiolUn Slovenian Catholic Union of Um UnHeU States of America. OFFICE: 1»! fMt Mna r%amt 0^,487. CHICAGO, ILL. i Subscription prices For Members, per year...........................V For Nonmembers................................ For Foreign Countries............................ •<..« / $0.96 ............ listnica upravništva. Važno za piUaburška društva. S tem naznanjamo vsem tajnikom in tajnicam krajevnih društev iz Pittsburgha, Pa., da smo poslali dne 5. t. m. adresar, ali i-menik članov tajniku dr. št. 33. v pregled in popravek. Naprosili sjno zaeno tajnika domoljubov ? knjigo ameriških Upamo da.— Ker se ne moremo vsi bojevati; na francoski fronti, v milijonskih vrstah zaveznikov, pa 'stopimo doma v ofenzivo s tem; d^ pridno pomagamo »vladi z .'nakupom bondov Svobode.. Ta denar ft«ra-bi vlada:zase, ampak -za na4oAmeriško armado na Francoskem. Če označenega že)it^ da bo vojBa sijajno d(v lil jena in za nas ugodno končana, ne držite rok križem. Ne pomi^ K. S. K. JEDN zamenjave, in pridobijo y4 odstotkov obresti na leto. Imetelji 4 odstotnih bondov naj ne čakajo do zadnjega trenotka, da uporabi jo, predpravico zamenjave, nego naj storijo to takoj. Vsled odlašanja se preobremijo banani zavodi v deželi in zakladniški department, ker bi bilo treba izvrr-čiti vse zamene v zadnjem trenoi-ku, in vsled tega bi se utegnila predpravica zamenjave sploh izgubiti. Imeteljem kuponskih bondov je, zelo svetovati da naprosijo izdajo registriranih bondov v svrho, da se zaščitijo proti nevarnosti izgube, tatvine in uničenja svojih fondov. Uradne departementove okrožnice štev. 114 s formularjem za prošnje so bile razdeljene'federalnim reservnini bankam ter bankam in kreditnim družbam po vseh Združenih Državah. Ti zavodi so naprošeni zastran patri-jotine usluge da . pomagajo ime teljem bondov pri zamenjavi ' odstotnih bondov v 4V4 odstotne bonde in pri registranju njihovih bondov. ~ W. G. McAdoo, zakladniški tajnik. društva, da naj ta adresar potem izrodi tajniku dr. št. 41; ta tajnik ga bo pa dal zopet drugemu dru- j zijajte; ampak stojite v * vrsto -. ~ i. „ r. k« nmiol »rlresar 1 • «i i_____i__________:_ štvu, tako da bo prišel adrpsar|pravih .domoljubov, kaferim je vsem ostalim društvom v roke. Vsakega tajnika uljudno prosimo, da naj odresar takoj po prejemu vestno pregleda in ga da zopet naslednjemu tajniku v po-pr%yek. Kar ni pravega v adre-sar^li, naj «e črta, ali dostavi. Ker ima gotovo vsako društvo nekaj svojih članov na potnih listih, naj se imena istih in naslove označi na zadnjih straneh a-dresarja. I pravništvo bo zatem takoj vse uredilo in pregledalo, da se bo adresar krajevnih društev vjemal z našim adresarjem. Tajniki naj pri tem osobito pazijo na suspendovane člane, ki niso bili zopet sprejeti nazaj v Jp-dnoto; vse take naslove črtajte!' AH sle podpisali Liberty bond? Edinost slovanskih narodov. To vprašanje je danes eno izmed najbolj važnih za vsakega posameznika, živečega v Združenih. državah. Naj si bo odgovor na to že povoljen, ali 'ne, kliče strie Sam nam vsem še sledeče: Če'ste morda že podpisali kak bond Četrtega Vojnega posojila, podpišite še jednega samemu sebi jn meni v korist. Če pa tega še niste storili, podpišite ta bond takoj. Do 19. oktobra je se čas!— Kakor znano bo vlada zaključila dne 19. oktobra kampanjo Četrtega Vojnega posojila. Ta dan bo ameriško ljudstvo s številkami v dolarjih dokazalo, da mu, je ameriška zemlja še vedno draga in sveta; da goji še vedno ona plemenita načela in ideale na kakorsnih so bile Združene države pred 142 leti ustanovljene, to je: svoboda, enakopravnost demokracija in pravičnost za vse! Ker je nas hotel nemški kajzer oropati teh naših zajamčenih pravic, so se Združene države postavile na noge s Item umestnim kora-kom,da so Nemčiji 6. apr. 1917 napovedale vojno. Saj se brani celo zivalica pred sovražnikom, pa naj bi si pustila naša mogočna nova domovina — Amerika diktirani in to celo po kajzer jut To bi ne bilo amerikansko; to bi ne bilo častno za strica Sam-a. Ali ste že sploh čitali v zgodovini, da so bile Združene države kedaj poražene? In če bi se proti nam borilo deset kajzerjev, bi Amerikanci ne odnehali v borbi za prkvično stvar. In v tej borbi za pravično Stvar, za čast in slavo naše mogočne Unije stojijo vsi njeni narodi. Pod zvezdnato zastavo se borijo ameriški fantje poleg svojih tujerodnih tovarišev. Vsi nastopajo kot sinovi naše mogočne Kolumbije. V tej borbi pa sedaj tekmujejo tudi številni narodi, živeči v Združenih državah, kajti vlada se bo baš pri sedanjem Vojnem posojilu prepričala kateri izmed raznih tu živečih inozemskih narodov ji je stal v tem kritičnem času zvest in lojalen? tako je z nami? ameriškimi >,vinci? Ali je že podpisal sle-izmed nas kak bond IV. Vojnega posojila? Ali bomo zapisani ▼ '"Zlato" ozir. "častno" čast, varnost in syoboda Amerike pri srcu." Pomagajte Ameriki borbi za dosego svetovne demokracije, kajti odločilna bitka se vedno bolj in bolj bliža. Ali že ne čakate težko onega veselega trenotka, ko se bodo uaši fantje zmagoslavno vrnili domov v našo sredino? Ali jih ne bomo sprejeli z nepopisnim navdušenjem? Da bo pa to mogoče doseči "over here" je treba denarja za "over there". Ameriška armada bo zmagala, če bo vedno preskrbljena potrebna s hrano, in muriicijo; to se tiče tu- ' v t di.zavezniške armade. Ce ima vo; jak prazem želodec in prazno pu ško, se ne more braniti jproti, sov-ragu. Za hrano in m uniči j« moramo mi tukaj skrbeti, z^Jjru^o j)o-; do že preskrbeli naši vojaki. Vjsak dolar Liberty *bonda znači žebelj za ka^zerjevo rakev. —* — Kakor se kaže, je jel zadnji čas tudi Nemcem vpadati pogum. K*-daj je nastopil za zaveznike odločilni trenotek da lahko za vedno zada,vil pozvan pred neko sodišče države Mass. neki James ' Kawiey vsled obtožbe, ker je vzel 18 pene za e-no dnevno delo. Poleg tega je vzel mesa in pijače namesto denarja za svojo lOdnevno mezdo, kar je rabil pri. neki ženitnini, Vsled tega je moral plačati 3 šilingov globe za sleherni delavni dan. Profitarstvo se je v sedanjem voj nem času tudi lepo razvilo. Tekom zadnjih let je postalo vflfd vojne že več sto noVih milijonarjev. Tega pa niso poznali Amerikanci pred 3 stoletji nazaj. Osobito je bilo tedaj strogo, prepovedano navijanje cen po restavran-tih in hotelih. Tozadevna postava države Mass. se je J. 1634 glasila sledeče: »<»r ,, , : ? "Nobena oseba, ki vodi kak javen lokal, ne sme zahtevati in vzeti več kot 6 pencev od o*el>e za eno kosilo, ali večerjo; cena za dom, kjer uživamo boljši kruh in tdilrja->° sv0->e "eortaj.no prepri- lepšo versko ter narodno svobodo kakor v starem kraju. Gotovo je tudi, da tisti ki prav malo, ali nič ne storijo za Ameriko, da taki soloh nespadajo senika i. Dan obračuna zanje sledi po končani vojni. ' ; Kupujmo bpnde Svobode kar največ moremo! Zato nas navdušujejo vse oblasti: državne in cerkvene. TREASURY DEPARTMENT, WASHINGTON. Lastnikom 4% bondov Prvega Posojila Svobode in 4% bondov Dragega Posojila Svobode. Predpravica zamenjave, ki je nastala vsled izdaje 4y4 odstotnih bondov Tretjega Posojila Svobode, poteče dne 9. novembra in se po sedanjem zakonu ne morq raztegniti ali obnoviti. Imetelji teh 4 odstotnih bondOv»ne ižgtrbljo ničesar, če uporabijo predpraVfco čanje, da je njih bodočnost odvisna predvsem od Amerike in njene pomoči. Predsednik Wilson je izrazil svoje simpatije z harodnimi as-piracijemi teh zatiranih narodov ter povdarjal stališče Amerike, da morajo vsi narodi doseči pravico'samoodločevanja, in to narodi po celem svetu. Inflnenca. Zadnje dni. se je širom naših držav pojavila nevarna nalezljiva bolezen influenca in sicer neke posebne vrste ki traja samo par dni. To bolezen nazivajo zdravniki "španska influenca", ker se jo je baje zaneslo semkaj iz Španske. Osobito razsaja ta bolezen sedaj po raznih vojaških taboriščih in pobira ondi svoje žrtve. nijo, so izdale oblasti potrebna Da bi se ljudstvo kolikor mo- RH g0>5 najbolj čuvalo pred to bole£ bfl s tem še'povsem zadovoljen, Stroge amer. postave pred m leti. , Že pred par tisoč leti je bila ljudska govorica v navadi, da ni pod solncem nič novega. Gotove vrste običaji narodov, pred vsem pa postave so bile že pre«l stoletji in tisočletji v navadi kakor so dandanes, bodisi že jednake, sli-Čne, ali še strožje. O tem je. nedavno objavil zanimivo zgodovinsko porotMlo list "Des Moines Register.", Vzemimo n. pr. sedanje vojne razmere, predpise, določbe itd. in pa postave, kj so bile v Združenih državah v veljavi pred 300 leti. Danes imamo spet v veljavi posebne postave za takozvane slackcr-je" (mlačneže), dobičkalovce, špijone, lenuhe, nelojalne osebe, j^d. Vse to so spoznali v Ameriki že pred 300 leti; te postave so bile pa povsem strožje in hujše kot dandanes. Iz arhivov državne Massachusetts 1. 1633 posnemamo sledečo tozadevne dolo»be: "Nobena oseba ali gospodar ne »me tratiti dnevnega časa po nepotrebnem, ali da bi ne vporablja-časa za kako koristno delo. Kdor se pregreši zoper to postavo, je podvržen kazni, kakoršno določa sodnija. Konštablerji naj vsled tega vsepovsod pazijo na postopače in kadilce tobaka." S tem še ni naravnost povedano, na kak način ravno se je krivca kaznovalo; vendar pa gotovo občutno in hudo, ker ista leta je bila določena smrtna kazen za 12 raznih hudobij in zločinov. Če so temu, ali drugemu Zločincu radi kakega prestopka odrezali samo uhoi ali-del nosa, ni bila ta kazen najhujše vrste. Če je bil kdo samo &ibai{ in poslan v pregnanstvo, je t n . ' j..*. unele železne žice in verige,'katere se ho potegnilo in zvezalo, skupaj pod dolenjim bokom Lusitanije v svrho dvigala. Te verige bodo tvorile torej z obeh strani pontonov črko V, da se bo spravilo potopljeno "Lusitanijo" v sredino teh železnih verig; na ta način bo mogoče dvigniti "Lusitanijo" in spraviti na površje. Seveda bo treba prej zamašiti in zadelati veliko stransko luknjo, katero je naredil sovražni torpedo ko jeM zadel "Lusitanijo." Ker so stroji Lusitanije pokvarjeni, bo, treba parnik vleči v kako pristanišče s pomočjo gorioznačene-Va dvigalnega parnika in še več drugih. ^ i.2, «.i> To je samo ženialni načrt inženirja Lundquisia, ki se mu bo nedvomno posrečil. Glavna stVar pri tem bo, kako spraviti "LUsitani- samo da ga niso obesili. mero ;"ale",• (starega piva) ali navadnega piva naj bo 1 penny izven časa obeda. Kdor se ne drži te cene, mora plačati 10 šilingov za vsak prestopek. Ali bi ne bile te stare ameriške postave tudi dandanes primerne 1er potrebne? Oe bi slehernemu "slaekerju" dandanes odvzeli j^os nosa in ušesa, bi se število istih kmalu zmanjšalo. "Lusitanijo" bodo dvignili. Vsakemu je morda znano, da je bila "Lusitanija" — največji potniški parnik Cunardove paro-brodne družbe —potopljena od sovražnega torpeda, kmalo po iz- jo" med one štiri orjaške pontone, ki bi jo dvignili na površjb. V morski globini .se nahaja še več drugih neizmernih zakladov, predvsem v oceanskem vodovju. Tako leži v morju nedaleč od Havre na Francoskem samo 150 čevljev globoko parnik ''Parthenon". v katerem se nahaja za $7,000,000 vrednosti blaga. Nedaleč od danskega obrežja leži potopljeni ameriški tovorni parnik "Heraldon" z $3,000,000 vrednim tovorom; 10 milj od ponesrečene "Lusitanije" pa leži ogromni poštni parnik "Arabic", na katerem se nahaja tudi za več mi-Ijonov dolarjev zlata. POPRAVEK. V štev. 32 z dne 14. avg.r t. 1. . , . . smo v čestitki 25. letnice dr. M. De- bruhu sedanje svetovne vojne.L,- 00 , , n . XT .»i v, vice st. 33 Pittsburgh, Pa. omeni- Na tem parniku je našlo smrt lie kaj nad 1000 oseb;, med temi "Je bilo tudi 115 Amerikancev. Katastrofa "Lusitanije" bo ostala v svetovni zgodovini še pozna stoletja prvič vsled tega, ker je povzročila vojno med Združenimi državami in Nemčijo, drugič bo pa ime "Lusitanija" še našim potomcem pričalo barbarsko p n-et je Nemcev v 20. stoletju. Krvoločni moderni Huni so potopili namreč to ladjo brez kakega opomina in svarila, da bi se zamogli potniki (ženske in otroci), še pravočasno rešiti. Lusitanija tudi ni bila o-borožena, čeravno tp Nemci dandanes zatrjujejo. Ko bo sedanja vojna ^nkrai končana, bo eden izmed prvih pO* skusov dvigniti iz morske globin? potopljeni parnik "Lusitanijo." Saj se bo to gigantsko delo tudi izplačalo vsled velikih zakladov, ki se nahajajo v nji.. Ko je bila Lusitanija potopljena, je ž njo vred zginilo v morje za 14 milijonov dolarjev vrednosti blaga in drugih zakladov, med temi za za $2,000,000 zlata, srebra, me-singa in bakra.; , za jednako svo-to draguljev in drugih privatnih vrednosti; za $5,000,000 obligacij, delnic in raznih vrednostih papirjev ter za $5,000,000 tovora (blaga). Zlato in vrednostni papirji ($9,000.000) so bili dobro shranjetii v veliki' Železni blagajni, kateri ne more škodovati ne li, da je to društvo, drugo najstarejše slovensko podporno društvo v Pittsburghu, Pa. Ker je bila priobčena v zadnji (39) številki "Glasila" obširna zgodovina tega društva izpod peresa sedanjega dr. tajnika, je torej razvidno, da dr. št. 33. ni drugo najstarejše, ampak prvo slovensko podp. društvo v Pittsbur-ghu, Pa. To popravljamo resnici na ljubo in na zahtevo omenjenega društva. IZREKI ZNAMENITIH MOŽ. Jaz verujem v to družino svobodnih narodov. Jaz verujem, da bo iz te brezprimeme preizkušnje izšlo človeštvo prerojeno! Bil bi hinavec in lažnjivec, če bi se imenoval socijalista, pa bi v glo-bočini svoje duše ne veroval v svoje ideale. Nič se ne bojimo, nič se ne strašimo dnevnega trpljenja, ne zakrivajmo oči pred grozotami časa — pogumno jim glejmo v lice! Ne samo človek, ne samo narod, tudi človeštvo se bo vzdignilo iz močvirja, očiščeno in pomlajeno! V,to verujemo, v to zaupamo, — in lažje nam bo trpljenje. Kristus je zmagal, ko je bil na križ ražpet; človeštvo je moralo brezmejno trpeti, da si je zaslužilo prerojen je in vstajenje! —Ivan Cankar, ("Očiščenje in pre rojen je.) OMMorljm ▼ JoMjtm, m., dne 2. april. 1884. Iakorporirama t Jolietu, drfavi Illinois, dna 12. janaarja, 1898. GLAVNI URAD t JOLIET, ILL. TalatelOtt od ustanovitve do 1. avg. 1918 skupna izplačana podpora $1,411,830.32. GLAVNI URADNIKI: /redaednik: Panl l-tehaeller, «313 St. Clair Ave., Cleveland. Otto. L Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N. Chieago St., Joliet, 111. JI. Podpredsednik: Math Jerman, 321 Palm St., Pueblo, Colo. lavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chieago St., Joliet, I1L Glavni blagajniki John Orahek, 1012 N. Broadway St., Joliet, nt Duhovni vodja: Bev. Francis J. AŽbe, 620—10 St., Waukegan. III. .. I-ooblaMenee: Balph P. Kompare, 0200 Commercial Ave., So. Chieago, HL Vrhovai »dravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chieago St., Joliet, DL . NADZORNI ODBOR: Joaip Dnnda, 704 North Bayaor Ave, Joliet, HI \ Martin Nemaaich, 1900 W. 22 St., Chicago, 111. * Idath Kostainiek, 302 No. 3rd Ave. West; Virginia, Minn. John Mravints, 1107 Haslage Ave., N. & Pittsburgh, Pa. Frank Franci*, 311—2nd Ave., Milwaukee, Wit. POROTNI ODBOR: Mihael J. Kraker, 014 E. 3rd St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 4413 Butler St., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorieh, 2112 W. S3rd St., Chicago, 111. PRAVNI ODBOR: Anton Burgar, 82 Cortlandt St., Hew York, N. Y. Joseph Russ, 6517 Bonna Ave., N. E., Cleveland, Ohio. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": 'I _ Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chieago, 111. Telefon Canal 2487. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se poiiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chieago St., Joliet, 111., dopise,'druitvene «<*ti, rasna naznanila, oglase in naročnino pa aa: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE, 1951 W. 22nd Place, Chieago, III. K društvu sv. Ane St. 120 v Forest City, Pa. Cert. St. «685, Volk Rose, rojena 1902, R. 16, $500. Sprejeta 15. sept. 1918. — Društvo St€»jel48 članov(ic). K druStvu sv. Družina St. 136 v Willard, Wis. Cert. St. 8686, SeliSkar Agnes, rojena 1881» R. 37, $1000. Sprejeta 1. sept. 1918.--DruStvo Stoje 67 člsnov(ie). K društvu sv. Jeronima St. 153 v Canonsburg, Pa., Cert. St. 8687, Novak Margareta, rojena 1876, R. 42, $500. Sprejeta 13. sept. 1918. Društvo Šteje 66 članov(ic). K društvu sv. Ane St. 156 v Chisholm, Minn. Cert. St. <8688, Pluth Anna, rojena 1894, R. 24/$1000. Sprejeta 1. sept. 1918. — Društvo šteje 77 članic. I K druStvu Kraljica Majnika št. 167 v Sheboygan. Wis. Cert. h t. 8689, Gergič Rose, rojena 1902, R. 16, $500. Sprejeta 11. sept. 1918. — Društvo Šteje 76 članov(ic). K druStvu Marije Magdalene St. 162 v Cleveland, Ohio. Cert. St. 8690, Urbančič Rozalija, rojena 1885, R. 33, $1000; cert. St. 8691, Jarc Karolina*, rojena 1888, R. 30, $500. Sprejeti 2. sept. 1918. — DruStvo Steje 185 članov (ic). K druStvu Marije Pomagaj St. 164 v Eveleth, Minn. Cert. St. 8692, Stimas Rose, rojena 1895, R. 23, $500; cert. St. 8693, Gender Trances, rojena 188, R. 31, $500; cert. St. 8694» Peterlin Marija, rojena 1886, R. 32, $500; cert. St. 8695, Debevc Neža, rojena 1885, R. 33, $500; cert. St. 8696, Elesič Marija* rojena 1875, R. 43, $250. Sprejete 15. sept. 1918. — DruStvo šteje 38 članov(ic). K druStvu Marija Pomoč Kristjanov št. 165 y West Allis, \X%. Cert. St. 8697, Pugel Jera, rojena 1888, R. 31, $1000. Sprejeta 4. septembra 1918. — DruStvo Steje 21 Članov(ic). . K druStvu Kraljica Miru št. 167 v Thomas, W. Va. Cert. št. 8698, Knafelc Kristina, rojena 1884, R. 34, $500; cert. št. 8699, Vogrin Marija, rojena 1875, R; 43, $500. Sprejeti 3. sept. 1918. — Društvo šteje 15 članov (ic). Suspendovani člani zopet sprejeti. K druStvu sv.. Jožefa št. 2_v Joliet, 111 Cert. Št. 4676, Tomer Mihael, R. 18, $1000. Zopet sprejet 23. sept. 1918. — Društvo šteje 411 članov (ic). K društvu sv. Janeza Krstnika št. 14 v Butte, Mont. Cert. št. 22544, Antonich Mike, R. 30, $1000. Zopet sprejet 14. sept. 1918. — DruStvo šteje 194 Članov(ic). K društvu sv. Vida st. 25 v Cleveland, Ohio. Cert. št. 4857, Pire Ivan, R. 18, $1000. Zopet sprejet 10. sept. 1918. — Društvo šteje 499 članov (ic). Pristopili člani. * K društvu sv. Štefana št. 1 v Chicago, 111. — Cert. st. 22840, Dolmovich Alois, roj. 1883, R 35, $1000. Sprejet 7. sept. 1918. — Društvo šteje 274 članov(ie). . K društvu »v. Jožefa št. 2 v Joliet, 111. Cert. št. 22841, Bučar Frank, rojen 1902, R, 16, $1000. Sprejet 1. septembra 1918. — Društvo šteje 410 članov (ic). K društvu sv. Jožefa št. 7 v Pueblo, Colo. Cert. št. 22842, Godec Joseph, rojen 1901, R. 17, $1000. Sprejet 15. sept. 1918. — Društvo šteje 494 članov (ic) . - ; ^ K društvu sv. Janeza Krstnika št. 13 v Biwabik, Minn. Cert. št. 22343, Karish Jack A., rojen 1902. R. Iti, .$1000. Sprejet 1. wept. 1918. — Društvo šteje 54 članov(ic). K društvu sv. Janeza Krstnika št. 14 v Butte, Mont. Cert. št.* 22844, lloff Joseph, rojen 1902^ R. 16, $1000. — Cert. št. 22845, Oste-njak Simon, rojen 1876, R. 42, $500. Sprejet 11. sept. 1918. — Dru-itvo šteje 196 članov (ic). : K društvu sv. Vida št. 25 v Cleveland, Ohio. Cert. št. 2284«. Madronič Peter, rojen 1890, I?. 28, $1000. Sprejet 3. sept. 1918. --Društvo šteje 498 članov(ic). K društv,u sv. Petra št. 30 v Calumet, Mich. , Cert. št.;22847, Medved Joseph, rojen 1900- R. 18, $1000. Sprejet 8. sept. 1918. -Društvo šteje 304 članov(ic) i: K društvu sv. Petra in Pavla št. 38 v Kansas City, Kans. Cert. št. 22848, Stark Geo. P., rojen 1898, R. 20, $1000. Sprejet 1. Kept. 1918. — Društvo šteje 84 članov (ic). K društvu sv. Alojzija št. 42 v Steclton, Pa. Cert. št. 22849, K-aševee John N., rojen 1900, R. 18, $1000. Sprejet 19. sept. 1918. Društ vo šteje 136 članov (ic). v K društvu sv. Alojzija št. 47 v Chieago, 111. Cert. št. 22850, Le lian John, rojen 1884, R. 34, $500. Sprejet 14. sept. 1918. Društvo šteje 101 člana fico). K društvu sv. Jožefa št. 53 v Waukegan, 111. Cert. št. 22851, Dolenc Frank, rojen 1901, R. 17, $1000. Sprejet 8. sept. 1918. -Društvo šteje 204 člane(iee). K društvu sv. Nikolaja št. 67 v Steclton, Pa. Cert. št. 22852, Knmbič John, rojen 1902, R. 16, $1000. Sprejet 11. sept. 1918. -Društvo šteje 50 članov (ic). K društvu sv. Antona Pad., št. 87 v Joliet, 111. Cert. št. 22853, Ivec John. rojen 1889, R. 29, $1000. Sprejet 8. sept. 1918 — Društvo šteje 124 članov (ic). , V ^ K društvu sv. Petra in Pavla št. 89 v Etna, Pa. Cert. št; 22854, SubaSič Joseph, rojen 1901, R. 18, $1000. Sprejet 4. sept. 1918. -Drafttvo šteje 152 članov(ie). K društvu sv. Roka št. 113 v Denver, Colo. Cert. št. 22855, Tan-ko Joseph, rojen 1902, R. 17, $500. Sprejet 15. sept. 1918. — Dru-Stvo šteje 61 čla*nov(ic). , K društvu sv. Družina št 136 v Willard, Wis. Cert. št. 22856, Meriak John, rojen 1902, R. 16, $500. Sprejet 1. sept. 1918. — Dru ftvo šteje 67 članov(ie). K društvu sv. Jožefa št. 146 v Cleveland, Ohio. Cert. št. 22857, Kravcar Louis, rojen 1902, R. 16, $500. Sprejet 15. sept. 1918. -Društvo šteje 96 članov (ic). K druStvu sv. Mihaela št. 163 v Pittsburgh, Pa. Cert. št. 22858, 22859, Pribamč Sterle štfje 112 članov(ic). K društvu sv. Cirila in Metoda št. 45 v Kast Helena, Mont. Leopold, R. 16, $10Q0. Suspendovan 22. sept. 1918. — DruStvo šteje 73 članov (ic). Od društva Vitezi sv. Mihaela St. 61 v Youngstown, Ohio. Cert. št. 21136, Boticki Jurij, R. 31, $1000; cert. St. 22540, Penič Šandor, R. 28, $1000. Suspendovana 20. sept. 1918. — DruStvo Steje 123 čl. Od društva sv. Barbare St. 74 v Springfield, lil. Cert. St. 18074, Potftik Ivan, R. 27, $1000; cert. St. 22758, Mažir FrančiSek, Rev., R. 45, $250. Suspendovan 18. sept. 1918. — DruStvo šteje 52 članov(ic). Od druStva Marije Vnebovzete ^t. 77 v Forest City, Pa. Cert. št. 16010, Kotar Franc, R. 33, $1000. Suspendovan 8. sept. 1918. — Društvo Šteje 198 članov(ic). Od druStva Marije Sedem Žalosti St. 84 v Trimountain, Mich. Cert. št. 20778, Jakovae Ivan, R. 49, $250; cert. St. 15784, Jurkovič Pavel, R. 20, $1000; cert. it. 15914-, Mrvoš Mit ar, R. 19, $1000. Sus, pendovani 15. sept. 1918. — DruStvo šteje 43 članov (ic). Od društva sv, Antona Padovanskega št. 87 v Joliet, 111. Cert. št. 21713, Bajuk Anton, R. 31, $1000. Suspendiran 21. sept. 1918. — Društvo šteje 123 Članov (ic). t Od druStva sv. Petra in Pavla št. 89 v Etna, Pa. Cert. št. 20349. Grublč Janko, R. 2i; $1000. Suspendovan 2. sept. 1918. — DruStvo -šteje 151 članov (ic) Od društva Friderik Baraga št. 93 v Chisholm, Minn. Cert. št. 19198, Babič Elija, R. 31, $1000; cert. št. 17408, Srpan Anton, R. 25. 11000; cert. št. 22268,'Krhin Peter, R. 25, $250; cert. št. 12453, Pakiš Anton, R. 24, $1000; cert. št. 12454, Doleš Bla«, R. 24, $1000: cert. št. 19512, Medic Franc, R. 24, $1000. Suspendovani 8. sept. 1918. — Društvo šteje 130 članov(ic). Od društva sv. Cirila in Metoda št. 101 v Lorain, Ohio. Cert. šl. 21487, Ivanič Jožef, R. 29, $250; cert. št. 21719, Slavec Anton, R. 28, $250; cert. St. 16431, Bučer Franc, R. 17, $500. Suspendovani 1. sepl. 1918. — DruStvo šteje 53 članov(ic). Qd druStva sv. Jožefa Št. 122 v Rock Springs, Wyo. Cert. št. 16168, Tavčar Jakob, R. 33, $500. Suspendovan 15. sept. 1918. — Društvo šteje 22 Članov (ič). Od .društva sv. Cirila in Metoda št. 144 v Sheboygan, Wis. Cert. št. 19537, Dekleva Ivan, R. 25, $500. Suspendovan 2. sept. 1918.— l>uštvo šteje 125 članov (ic). Od druStva «v. Valentina št. 145 v Beaver Falls, Pa. Cert. št. 13244, Perkovič Nick, R. 25, $1000; cert. št. 19102, Segudovič Janko, R. 30, $1000. Suspendirana 8. sept. 1918. — Društvo šteje 35 članov. Od društva sv. Družine št. 151 v Indianapolis, Ind.* Cert. št. 19871, Zupan Prane, R. 27, $1000; cert. št. 22434, Merile Anton, li. 19, $1000. Suspendovana 1. sept. 1918. — Društvo šteje 34 članov(io. K društvu sv. Barbare št. 40 v Hibbing, Minn. Cert? št. 1056V) . Od društva sv. Mihaela št. 152 v So Deering. 111. Cert. št. 19427, le Ivan, R, 19, $1000. Zopet sprejet 1. sept. 1918. — Društvo Krstolič Marka, R. 29, $1000; cert. št. 21794, Sudar Ivan, R. 20, $1000; Suspendovani 29. sept. VJfe / W % cert. št. 21623, Mažar Adam, R. 37, $1000. Cert. 1918. — DruStvo šteje 86 članov(ic). 8. sept. 1918. — Društvo Steje 74 članov (ic). Pristopile članice. K društvu sv. Barbare št. 40 v Hibbing, Minn. cert. št, 8679, Corak Alojzija, rojena 1886, R. 32, $1000. Sprejeta 1. septembra 1918. Društvo šteje 112 članov(ico). K društvu Vitezi sv. Mihackt št. 01 v Youngstown, Ohio. Cert *t. 8680, Biris Jela, rojena 1901, R. 1 $1000. Sprejeta 25. sept, 1918 Društvo šteje 125 članov(ico). K društvu Marije Pomagaj št. 78 v Chicago, 111. Cert. st. 8681. Zidarič Anna, rojena 1879. R. 39, $500. Sprejeta 21. sept. 1918. -Društvo šteje 209 članov(ic). K društvu Marija Čistega Spočetja št MvSo. Chieago, III. Cert. ■t 8682, čorak Jennie, rojena 1892- R. 26, $1000. Sprejeta 15. sept. 1918. — Društvo šteje 158 članov (ic L K društvu sv. Barbare št. 92 v ^sbuvgh. Pa. Cert St. 8683. Stiglič Barbara, rojena 1883, K. 35, $1000. Sprejeta 8. sept. 1918. - r»uštvo šteje 70 članov (ic). K H™^™ \farii« Čisteča.Spočetja št. 104 v Pueblo, Colo. , Cert. 1918. — Društvo šteje 63 članov(ie). t - mIk Nt. 20297, Klopan Gregor, R. 24, $1000. Zopet sprejet 20. sept. 1918. — Društvo šteje 60 članov (ic). K društvu sv. Jožefa št. 56 v Leadville, Colo. Cert. št. 20380, Gornik Martin, R. 19, $1000. Zopet sprejet 14. sept. 1918. — Društvo Steje 174 članov (ic) K društvu sv Janeza Evangelista št. 65 v Milwaukee, Wis. Cert ••• v -Hrt* ,.: Suspendovane članice. Od društva sv. Jožefa št. 12 v Forest City, Pa. Cert. št. 631, Kmet Franca, R. 28, $1000. Svspendovana 15. septembra 1918. — Društvo šteje 294 članov(ie): Od društva sv. Janeza Krstnika št. 14 v Butte, Mont. Cert št. št. 19493, Vidmar Ivan, R. 17, $500. Zopet sprejet 1. sept. 1918. —! 708, Radmelič Ana, R. 25, $500. Suspendovana 14. sepl. 1P18. — Društvo šteje 155. članov(ic). ' | Di uštvo šteje 193 članov(ic). K društvu Marije Vnebovzete št. 77 v Forest City, Pa. Cert. St. Od društva sv. Jožefa št; 21 v. Federal, Pa. Cert. št. 1746, Skcn-12006, Bervar Franc, R. 23, $1000. Zopet sprejet 8. sept. 1918; — [der Neža, R. 36, $500. Suspendovana 8. sept. 1918. — Društvo šteje DruStvo šteje 199 članov (ic). ' ; 62 članov (ic) K društvu Marije Sedem Žalosti št. 84 v Trimountain, Mich. Cert ! Od društva sv. Jožefa št. 41 v Pittsburgh, Pa. Cert. št. 4569, št. 7271, Grentz Mihael, R. 18, $fft)0. Zopet sprejet 15 .sept. 1918.|zorko Marija, R. 37. $500. Suspendovana 25. sept., 1918. — Društvo •D.iištvo šteje 46 elatiov(ie). Ateje 95 članoviic) . ,, "It druStVu Friderik Baraga st. 93 v Chisholm, Minil. Cert. št. Od društva Marije Sedem žalosti št: 50 v Allegheny, Pa. ( ert. 19599, Bartol Anton, R. 24, $1000. Zopet sprejet 30. sept. 1918. st. 7997, Elizabeta Vučkovič, R. 23, $1000. Suspendovana 8. sept. DmStvo šteje 137 članov(ic). * ' 1918. — Društvo šteje 295 Članov(ic). K druStvu sv. Cirila in Metoda št. 101? v Lorain, Ohio. Cert. St.' Od društva Vitezi sv. Mihaela št. 61 v Youngstown, Ohio. Cert. Zopet sprejet 1. sept. 1918. št. 8391, Penič Barbara, R. 23, $1000. Društvo šteje 122 Članov (ic). Od društva Marije Pomagaj št. 78 v Chieago, 111 Suspendovana 20. sept. 1918. 10490, CTlakovič Miha, R. 41, $500. Društvo šteje 56 čl a nov (ic). K druStvu sv. Jožefa št. 110 v Barberton,-*>hio. Cert. št. 21312, _____________________________________ Frank Rebernak, R. 33, $500. Zopet sprejet 25. avgusta 1918. — Dru-fM?sec Marija, R. 24, $1000.' Suspendovana 21. sept. 1918.. štvo šteje 55 članov(ic. 4 jštvo Steje 208 Članov (ic). K društvu sv. Mihaela št. 132 v So. Deering, 111. Cert. št. 21742, Od društva .Marija Čistega Spočetja št. 88 v So. Chicago. III. Cert. Št,-2d90v Dra- V^kl jan Dujo, R. 25, $1000. Zopet sprejet 9. sept. 1918. — Društvo šteje 89 članov (ic). K društvu sv Mihaela št. 163 v Pittsburgh, Pa. Cert. št. 22216, Oreščan Jurij, R. 40, $1000. Zopet sprejet 8. sept. 1918. — Društvo šteje 75 članov (ic). Suspendovane članice zopet sprejete. K društvu sv. Jožefa ^t. 2 v Joliet, 111. Cert. št. 57, Lavrič Matilda, R. 37, $1000. Zopet sprejeta 23. sept. 1918. — Društvo šteje Iti članov(ic) , ' K druStvu ay. Barbare št. 40 v Hibbing, Minn. Cert. št. 4065, Sterle Marija, R. 19, $1000. Zopet sprejeta 1. sept. 1918. — DruStvo šteje 1131 članov (ic). K društvu sv. Barbare št. 128 v Etna, Pa. Cert. štev. 5829, Urba-nek Marija, R. 27, $1000. Zopet sprejeta 25. septembra 1918. — Društvo šteje 37 članov(ie). Suspendovani člani. ' Od društva sv. Štefana št. 1 v Chieago, 111. Cert. št. 14034, Rov-tar Franc, R. 17, $1000. Suspendovan 23. sept. 1918. — Društvo šteje 273 članov (ic). Od društva sv. Jožefa št. 2 v Joliet, IU. Cert. št. 21986, Klun Štefan, R. 26, $1000. Suspendovan 23. sept. 1918. — Društvo šteje 411 članov (ie). Od društva sv. Jožefa št. 7 v Pueblo, Colo. Cert. št. 15675, So-rak Ivan, R. 20, $1000; cert. št. 20671, Hegler Ignac, R. 29, $1000; cert. št. 6780, Zaletel Anton, R, 19, $1000. Suspendovani 24. sept. 1918. — Društvo šteje 491 članov(lc).. Od druStva sv. Jožefa št. 12 v Forest City, Pa. Cert. št. 901. Kmet Josip, R. 24, $1000. Suspendovan 15. sept. 1918. — Društvo šteje 295 članov (ic) Od društva sv. Janeza Krstnika št. 14 v Butte, Mont. Cert. št. 10848, Fortun Franc, R.19, $1000; cert. št. 20403, Fink Alojz, R. 31, slOOO. Suspendovana 14. sept. 1918. — Društvo šteje 194 članov(ic). Od društva sv. Jožefa št. 21 v Federal, Pa. Cert. št. 4135, Sken- društvo šteje 499 članOv(ic). Ceit. št. 8553, Yarkieh Marija, R. 16, $1000. Suspendirana 23. sepl. 1918. — Društvo šteje 157 članov(ie). Ud društva sv. Jožefa št. J03 v Milwaukee, Wis. Cert. št. 3fi(W), K a sun Terezija, R. 38, $1000. Suspendovana 22. sept. 1918. — Društvo šteje 96 članov (ic). » Od društva sv. Ane* št. 105 v New York, N. Y. Cert. št. 7971, Ogrinc Marija, R. 32, $500; cert. št. 2987, Stašič Marija, R. 27, $500; cert. št. 3215, Pirnat Franca, R. 26, $500; cert. št. 4052 Pimat Marija, R. 24; $500; cert. št. 5176, Giovanelli Helena, R. 23, $500. Suspendirane 8. sept. 1918. — Društvo šteje 65 članov(ic). Od društva sv. Genovefe Št. 108 v Joliet, III. Cert. št. 4807. Dernulc Julija, R. 19, $1000. Suspendovana 6. sept. 1918. — Diuštvo šteje 115 članov(ic). Od društva sv. Ane št. 156 v Chisholm, Minn. Cert. št. 843059, Starešinič Franc, R. 17, $1000; cert. št. 131. Starešinič tfikolaj, R. 18, $1000; cert. št. 17702, Mateljan Josip, R. 21, $1000. Suspendovani 1. sept. 1918. — Društvo šteje 235 članov(ie). Od društva Jezus Dobri Pastir št. 49 v Pittsburgh, Pa. Cert. št. 19712, Kuzmič Jožef, R. 26, $100Q; cert. št. 20838, Trpič Roko, R, 33, $1000. Suspendovana 22. sept 1918 — Društvo Steje 59 članov (ic). Od druStva Marije Sedem Žalosti št. 50 v Allegheny, Pa. Cert št. 18848, Vučkovič Štefan, R. 24, $1000; cert. St. 20930, Markulin Anton, R. 26, $500; cert. št. 18559, Feki&Ivan, R. 25, $500. Suspendovani 8. sept. 1918. — DruStvo šteje 296 članov(ic). Od druStva sv. Jožefa St. 58 v Haser, Pa.v Cert. St. 15514. Dolenc Od društva sv. Družine št. 109 v Aliquippa, Pa., k društvu sv. Valentina št. 145 v Beaver Fall, Pa. Cert. št. 18876, Alojz Cvetnich, R. 21, $1000. Prestopil 8. avgusta 1918. — 1. društvo šteje 42 članov (ic), 2. društvo Steje 36 članov(ic). Od društva Marija Rožnega Venca št. 131 v Avrora. Minn., k društvu sv. Jeronima št. 113 v Canonsburg, Pa. Cert. št. 16787, Anten Jelnikar, R. 18, $1000. Prestopil 7. sept. 1918. — 1. drušlvo Steje 136 članov (ic), 2. društvo šteje 67 članov(ic). Prestopile članice. " Od druStva sv. Štefana št. 1 v Chieago, 111., k društvu Marije Pomagaj, št. 78 v Chieago, 111. Cert. št. 4442, Prah Marija, K. 29 $500. Prestopila 9. avgusta 1918. 1. društvo šteje 272 članov(ie), 2. društvo šteje 208 članov (ic). Od društva sv. Jožefa št. 103 v Milwaukee, Wis., k društvu Ma-vpe Pomoč Kristjanov St. 165 v West Allis, Wis. Certif. štev. 5879, Može Jožefa, R. 19, $1000. Prestopila 18. sept. 1918. — 1. društvo šteje 95 članov (ic), 2. druStvo šteje 22 članov(ic). Od druStva sv. Ane St. 105 v New York, N. Y. društvu sv. Arte St. 120, v ForestXPity, Pa. Cert. St. 5517, Mlakar Marija, R, 20, $500. št. 109 v Aliquippa, W., k dr. sv. Valen-115 v Beaver Falls, Pa. Cert. št. 5541, Cvetnich Katarina, R. 18, $1000. Prestopila 8. avg. 1918. — 1. društvo šteje 41 elanov(ie), 2. društvo šteje 37 članov(ic). Od društva Kraljica Miru št. 167 v Thomas, W. Va. k društvu sv. liozalije št. 140 v Springfield, HI. Cert. štev. 8656, Gore Marija, H. .'57. $500. Prestopila 21. wept. 19)8. — 1. društvo šteje 14 članov(ie). št. 7458, So jar Društvo šteje Odstopili člani. Od društva sv. Štefana št. 1 v Chicago, 111. Cert Anton, Rev., R. S3, $1000. Odstopil 23. sept 1918. -272 članov (ic). Od društva sv. Frančiška Sera finskega št. 46 v New York, N. Y. Cert. št. 10329, Petek Peter, R. 33, $1000. Odstopil 8. sept. 1918. — Društvo šteje 21 članov(ic). Od društva sv. Jožefa št. 53 v Waukegan, 111. Cert. št. 20997, Orahck Jakob, R. 27, $1000. Odstopil 30. avgusta 1918. — Društvo šteje 203 člana (ice). Od društva sv. Jožefa št. 58 v Haser, Pa. Cert. št. 3241, Furlan Math., R. 21, $500. Odstopil 31. avgusta 1918. — Društvo šteje 72 članov (ic). Od društva sv. Lovrenca št. 63 v Cleveland, Ohio. Cert. št. 16769, Pihler Ivan, R. 21, $1000. Odstopil 20. sept. 1918. — Društvo šteje 204 članov (ic). Od društva sv. Štefana št. 159 v Delagua, Colo. Cert. št. 22178, Trbančič Jakob, R. 34, $1000. Odstopil 1. sept. 1918. — Društvo šteje (> članov (ic). Izločeni člani. Cd društva sv. Roka št. 15 v Allegheny, Pa. Cert. št. 18680, Dra-gcnjac Janko, R. 16, $500. Izločen 15. sept. 1918. — Društvo šteje 163 članov(ic). , ' Izločene članice. Od društva sv Roka št. 15 v Allegheny, Pa. Cert. št. 4566, Curl Marija, R. 29, $500. Izločena 15. sept. 1918. Dr. šteje 162 članov(ic). Zvišali zavarovalnino: Pri društvu sv. Ane št. 134 v Indianapolis, Ind. Cert. št. 8355, Mausar Julija, R. 29, z $500 na $1000. Zvišala 8. sept. 1918. Znižali zavarovalnino. Pri društvu sv. Valentina št. 145 v Beaver Falls, Pa. Cert. št. 20828, Kenipfelja Josip, R. 27, z 500 na $250. Znižal 8. sept. 1918. Josip Zalar, gl. tajnik. SEDMI IZKAZ . izplačil nakazanih Mr. A. Mitchell Palmer, Alien Property Custodian (oskrbniku tnjezemskega premoženja), Washington, D. G. Zadnjič poročanj izplačana svota .....................$42,973.00 Cert. št. 21401, Frank Benae. dr. št. 33,......./..$«00.00 $ 600.00 -1--- Skupno nakazano izplačilo $43,573.00 Nakazano dne 25. septembra 1918. Brata zastopnika zgoraj imenovanega društva prosim, da blagovoli to vpoštevati in izplačilo v zastopniško knjigo zabeležiti. Z bratskim pozdravom Josip Zalar, gl. tajnik. Glavni urad 26. septembra 1918. •O" -Vlfccn.ntfa URADNO NAZNANILO PRAVNEGA ODBORA K. S. K. J. Iz dostavkov in prememb k ustavi in pravilom K. S. K. J., na strani 9, štev. 14 je razvidno, da se plača za operacijo "Hydrocele" $25.00. Na strani 31, pod štev. 14, pa je v angleškem prevodu označeno, da se za to operacijo plača $50.00. , Članstvo K. S. K. J. naj blagovoli vpoštevati. da je v angleški prestavi pomota, dočim je original v slovenščini pravilen in sicer, da se za operacijo vsled vodenice na mehurju (Hydrocele) — plača $25.00, tako je označeno tudi v zapisniku glavnega zborovanja. ANTON BURGAR, predsednik pravnega odbora K. S. K. J. Novice iz stare domovine. (Jug. Čas. Urad. Washington, D. C.) Kako vzgajajo slovensko mladino. — Edinost poroča: Ker smo objavili pred kratkem dopis, ki govori o slabih učnih vspehih na slovenski gimnaziji, smo se za stvar natančnejše pobrigali in izvedeli prav čudne stvari. Imenovani zavod že drugo leto ni pre -skrbljen s potrebnimi uenimi močmi in zato morajo različni učitelji že drugo leto poučevati predmete za katere niso čisto nič usposobljeni, in to tudi v slučajih, ko bi res tega čisto nič ne bilo treba. Tako poučuje matematik samotologijo in zoologijo, germanist pa matematiko. Drug gospod zopet, ki je usposobljen za pouk nemščine, tega predmeta ne poučuje v nobenem razredu, pač pa botaniko in živalstvo; zato pa poučujejo nemščin9 gospodje, ki za ta predmet niso usposobljeni. Da vsled take pedagogiške razdelitve učnih predmetov med strokovne učitelje ne more biti govora o ugodnih vspehih, zlasti v teh časih, je umljivo. Nikakor nam pa noče v glavo, kako more šolska oblast mirno trpeti, da je zavod že drugo leto brez pravega učitelja za prirodopis, in to zaradi tega, ker dotičnemu gospodu bolj ugaja na — Štajerskem. Nepeda-gogiška razdelitev predmetov med učitelje torej, brezbrižnost šolske oblasti napram zavodu in že omenjeno celo nepotrebno menjavanje posameznih strokovnih učiteljev so vzrok slabih uspehov, o katerih se govori; to pa so obenem napake, ki so tem hujše in nevarnejše, ker gre pri tem za bodočnost, — za našo mladino. "Srečni državni uradniki." -Te dni se razdeljujejo po državnih uradih, okrožnice, v katerih vabi odbor za vojne kuhinje med državnimi uradniki premožnejšo med njimi, naj se udeleže nove " Speisegemeinschaftki se ima ustanoviti v kratkem in katere se lahko udeleži vsakdo, kdor plača 9—10 K dnevno za osebo. Za to ceno bi dobil vsakdo vsak dan zajutrK, kosilo in večerjo. V ta "pension" bodo zahajali lahko tudi družinski člani uradnikov. Popolnoma razumljivo je, da je vzbudila ta novica med uradniki več začudenja kakor nevolje, ker si pač nikdo ne more predstavljati, koliko bo družin, ki bodo imele poguma da se udeleže te famo-zne kuhinje. Pripominjamo pri tej priliki, da bi bila vojna kuhinja veliko bolj potrebna, a se še vedno ni ustanovila in se tiidi morda nikdar ne bo. Zato vsekakor veliko večino ubogih nižjih uradnikov jako zanima, ali bo odbor za vojne kuhinje dobavljal tej fa-mozni mensi visokih gospodov živila, kupljena od navijalcev cen na "tržaškem" trgu, ali pa, ako bodo morda gospodje uradniki višjih razredov tako "skromni", 4a se bodo pasli na račun onih živilskih prihrankov, ki so bili nakup-Ijeni v zadnjem času z veliko muko za namene vojnih kuhinj z o-zirom na potrebe državnih uradnikov, ki imajo majhne plače. Prepričani smo, da bodo gospodje uradniki v tem oziru na straži. Štetje domačih živali. — Po razglasu mestnega tržaškega magistrata so se morali posestniki telet, volov bikov, krav, konj, o-slov, mul, koz, ovac in prašičev zglasiti do 24. junija pri svojih okrajnih, oziroma vaških načelnikih ter napovedati število živine, ki jo goje, in pa množino sena. ki so ga imeli v svoji posesti. Kdor se ni zglasil, ga je zadela težka-kazen. Čin bratstva. — V Zagrebu živeči Čehi so nabrali povodom 50-letnice narodnega gledališča v Pragi svoto 1400 K na korist o-trok iz Istre, Dalmacije, Bosne in Hercegovine, ki ao npšli zavetja v Hrvatski. . i i ' btu. — v Trstu razdeljuje finanč-ni inšpektorat, tobačne izdelke po sledečih cenah: viržinke po 24 vin. kuba po 22 vin. portorikc po 16 vin., cigari los po 11 vin. komad; cigarete: egiptske po 16 tan. dame po 8 vin. sport po vin., ogrske po 2J<> vin. cigaretni tobak: fini turški po 3 K. fini her-cegovinski po 1 K 80 vin. Nihče ne dobi več tobaka ali tobačnih izdelkov naerikrat več kot za največ 8 K. 2oBtrok Osem ton slanine zaplenjenih. — Na kolodvoru pri sv. Andreju so našli na treh železniških vozovih, naloženih z deskami, 20 zabojev najlepše slanine, okoli 8000 kilogramov, kamero je seveda takoj zaplenila aprovizacijska komisija. Lastniku šo ostale same deske, s katerimi se gotovo ne bo dal 'napraviti tako lep dobiček, kakor bi se bil dal s slanino. Sicer pa: kdo ve, ali bi ne bil lastnik sam ponudil te slanine aprovi-zacijski komisiji, ki more dobivati maščobo itako samo potoin tihotapstva? Gotovo pomenja osem ton slanine okroglo 260.000 tedenskih odmerkov, in je torej Trst po tej zaplembi preskrbljen za 14 dni z maščobo. Kadilnikova koča zopet odprta. — Tržaška podružnica Slov. planinskega društva je naznanila, da se je Kadilnikova Koča na Golici 1836 metrov, kamor je bil dostop vsled vojnih razmer skozi 4 leta dostop nezmožen, na binkoštno nedeljo 19. maja zopet otvorila. Troppa grazia. — Pod tem naslovom piše Kdinost: Prejeli smo: Preveč dobrot nam zadnje dni izkazuje naša vrla aprovizacijska komisija. Navajeni smo sicer na razne dobrote, a peska v kruhu le ne moremo vživati, vsaj v taki množini ne, da nam neprestano škriplje med zobmi, ko jemo onih bornih 10 dkg. ki se nam daje. Naši želodci so se priučili že marsičemu, peska pa menda nebodo mogli prebavljati. Prosimo torej; naj nas oproste peščenega kruha, ali pa nam preskrbe kokošje želodce. Pesek pa tudi ni vsaj še do danes vreden one cene, po kateri plačujemo kruh. Gospodje naj le poizkusijo pojesti komadič sedanjega kruha, in prepričani smo. da bo pesek takoj odstranjen. Slovensko govoriti je zagrizenost. — Edinost poroča: Dne 11. maja ob 9. zjutraj je prišla Marija Škadar iz Repnja štev. 2. v trgovino Greinitz, da kupi zaboj-ček žeblje v. V oddelkuu na uK sv. Lazarja posluje en mlajši in e-den že prileten pomočnik. Mladi ni hotel govoriti slovenski in je še bolj pritiskal na imenovano, naj govori italijanski. Ker se ku-povalka ni vlada, ji je očital, da tedaj, ko prodaja mleko, gotovo zna thdi laški.' Na ponovno upra-šanje naj ji pove ceno, jo je osor-no poslal: la vadi fora. . ."Obrnila se je na starejšega. Tudi ta ji ni odgovoril na vprašanje, pač pa je zavpil: V Trstu se sme govoriti le laški in nemški, in ako kdo, ki zna ta dva jezika, sili naprej slovenski — je pretiran za-grizenec. Pisec teh vrstic je pohvalil zavedno žensko za njen nastop, vreden posnemanja,. staremu "Slovencu", ki kakor trdi, zna tudi srbski, je pa povedal, da je neumen. Kar posluje v Trstu tvr-dka Greinitz, se mi ni še pripetilo kaj sličnega. Žaliti se mi ne bomo dali, najmanj pa tam, kamor nosimo svoje žulje. Pričakujemo, da tvrdka vkrene potrebno v zadevi in da zadoščenje žaljenemu slovenskemu narodu — drugače nastopimo drugo pot. Uprava tvrdke vedi, da si upamo f skrajnem oskrbeti svojo trgovino, v kateri nas ne bodo žalili. To pa je že malo preveč. — E-dinosti poročajo: Kruh, ki nam ga daje aprovizacija zadnji čas, je tak, da se Bogu usmili. Odlikuje pa se — ne samo po slabosti, ampak še posebno po snagi. Da ne omenjamo bolj nedolžnih smeti, le poslušajte, kaj smo dobili zadnji čas v njem: velikega črva, veliko cunjo in en ostuden človeški zob. Še tiste male porcije kruha človek ne bo mogel zauživati, ne da bi se mu obračal žalodec. Ke daj bo tej ostudnosti konec? (Priobčit v tednu od 23.-28. sept. JUGOSLOVANI SE BORE NA DVEH FRONTAH. Nedavno tega ao zavezniški avi-atiki bombardirali avstrijske armade na italijanski fronti, spropa-gando. Ta propaganda je bila obliki pisma na generala Boroevi-čh, avstrijskega vrhovnega poveljnika, katero je napisal dr. Ante Trumbič, predsednik Jugoslovan skega Odbora. General Boroevič, je kakor se zdi, Srb po svojem po-koljenju, in Trumbičevo pismo ga dolži njegove nezvestobe napram nandu njegove lastne narodnosti. Na tisoče letakov s to proklamaci-jo je bilo istotako vrženih na mesto Zagreb na Hrvatskem in Ljubljano na Kranjskem. Sedanje delovanje Jugoslovanov pa ni omejeno samo na sipanje letakov iz aeroplanov, temveč -se tudi dejansko udeležujejo borbe. Jugoslovanske čete se nahajajo sedaj na dveh bojnih frontah tv Evropi. Večja sila, sestoječa iz več tisoč prostovoljcev, je zbrana na srbski fronti, blizo Soluna. Nje-poveljnik je Aleksander, srbski prestolonaslednik, in ona deluje v zvezi s srbskimi četami. Ta armada je dobila veliko število re-krutov iz Amerike. Tekom maja, junija in julija ni odšlo nič manj kot 2500 nenaturaliziranih Jugoslovanov iz Zdr. držav v Camp Essex v Kanadi, kjer se zbirajo jugoslovanski vojaki iz vseh delov Severne Amerike. Vsi ti prostovoljci imajo za svoj cilj Solun. In odkar se je Italija odpovedala svojim pretenzijam po jugoslovanskem ozemlju na kongresu v Rimu, ki se je vršil aprila meseca, se, bori manjši oddelek Jugoslovanov tudi v Italiji na Piavi. Ne sine se misliti, da je to prikaz zapadnih Jugoslovanov na bojnih pozoriščih. Že v jesen' ta 1915 se je udeležilo 60.000 Jugoslovanov nesrečnih bojev v Dobrudži. Sodelovali so z Rumu-ni pri njihovem prizadevanju, zaustaviti močne Mackensenove navale. Kljub njihovemu junaškemu odporu so bili vrženi nazaj z zelo velikimi izgubami. Njih izgube so iznašale v tem času 4.472 ubitih in 8.300 ranjenih. Priznavajoč njihovo pomoč ste ruska in rumun-ska vlada razdelili med nje nič manj kot 2.347 hrabrostnih medalj. To pomeni v resnici veliko delo, kajti Rusi in Rumunci ni so bili tako radodarni z odlikovanji, kakor kajzer s svojimi železnimi križci. Po rumunskem porazu se je jugoslovanska divizija razdelila na dva dela. En del se je podal proti severu skozi Rusijo do Arhange-la ob Belem morju in od tu preko Severnega Ledenega in Atlantskega oceana in Sredozemsko morje nazaj na solunsko froto. Izkušnje katere so doživeli na tem svojem potovanju, so istočasno romantične, kakor one Čeho-Slovakov na pohodu skozi mrzlo Sibirijo. Značilno pri tem je, da so ostanki od teh 60.000 "prišli vsi nazaj." Ne strašeč se vseh pesreč, ki so jih zadele, so se povrnili v svojo domovini, pripravljeni, da se bore z novim pogumom za svobodo iu zjedinjeno Jugoslavijo. Politično vodstvo teh dosedaj tlačenih naredov je v rokah centralne organizacije, ki se imenuje Jugoslovanski Odbor. Njega predsednik je Dalmatinec, dr. Ante Trumbič, splitski župan in biv-ji državnozborski poslanec na Dunaju. Dr. Ante Biankini, predsednik Jugoslovanskega Narodnega Sveta v Ameriki, je istotako Dalmatinec. Drugi odlični člafii tega Odbora so dr. II. Hinkovic, bivši član hrvatskega in ogrskega parlamenta, ki biča sedaj v tej deželi, dr. B. Vošnjak, urednik slovenske revije Veda, istotako sedaj v Ameriki, in kipar Meštrovic, Katerega je označil veliki Roditi za največjega kiparja na svetu v sedanjem času. Ko je Nemčija onega usodepol-nega avgusta leta 1914. pahnila ves zapadni svet v bojni vihar, so bili ti jugoslovanski voditelji raz kropljeni po raznih deželah v Evropi in Ameriki. Stopili so takoj v medsebojno zvezo ter ^c zbrali pozimi 1914. v Rimu na konferenci. Ena prvih stvari, katere so napravili, je bila, da so poslali na Jugoslovane v Severni in Južni Ameriki proklamacijo, da naj s organizirajo. Jugoslovanom v Avstriji so poslali manifest, poživlja joč jih, da se vzdignejo in da pod-vzamejo korake, da vržejo raz se be avstrijski jarem. Zgodaj leta 1915. so preselili delom. Vseh teh dvajset mož, ki sestavljali tedaj odbor, je prišlo iz Avstrije, ki so bili dobro poučeni o avstrijski politiki. Med svoje prijatelje so šteli velikd francoskih in angleških državnikov. Delovanje za organiziranje njihovih rojakov v Severni Ameriki se je pričelo s sklicevanjem zborovanja delegatov, ki se je vršilo v Chicagu 10. in 11. marca 1915. Zastopani so vsi deli Amerike in navzočih je bilo 563 delegatov na kongresu. Sprejeta je bila resolucija, v kateri so označili svoje zahteve ter se obrniji za pomoč na vse vlasti trozveze, izrazi vsi svoje popolno zaupanje v zavezniško zaščito pravic narodov. Nato so poslali svojega organizatorja v Južno Ameriko. Tu prebiva veliko število Jugoslovanov, od katerih so nekateri zelo premožni. Vspeh prizadevanja Odbora se razvidi iz dejstva, da pokriva Južna Amerika danes vse izdat k delovanja Jugoslovanskega Odbora. 1 Danes ima Jugoslovanski Odbor svoje urade po celem svetu. Med važnejšimi mesti, kjer se nahajajo ti uradi, navajamo Pariz, Washington, London, Rim in Valparaiso, Chile. Kakor njihovi severni brat jej Čeho-Siovaki, so Jugoslovani zvezali svojo usodo z zavezniki. Z zaupanjem pričakujejo osvoboditev od mirovnega kongresa, prepričani, da je nemogoče, da ne bi uvi-del pravičnosti njih zahteve po avtonomiji in neodvisnosti. PROBLEMI MALEGA NARODA (Jug. Čas. Urad, Washington, D. C.) Na kratko smo že omenili znamenito brošuro, katero je spisal odličen slovenski pisatelj Abditus-Prepeluh in katere naslov je: "Problemi malega naroda." V naslednjem podajamo par poglavij, "ji.* da dobe citatelji mal izgled, kako razborito in s kako toplo ljubeznijo razpravlja avtor o našem problemu, o našem gospodarskem stanju in o nalogah, ki se jim raora- DRUŠTVO "MARIJE SEDEM ŽA- LOSTI" ŠT. 50. K. S. K. J., N. S. pittsburgh, pa. Kako se zanima ameriško časopisje za jugoslovansko gibanje v, obče, kaže naslednji članek, ki jej svoj glavni stan v Pariz, kjer so i bil v zadnjem času priobčen v ne-Jsi osnovali svoj urad in začeli z ima iTojo redno m«Mcnp »ejo tmIio drugo nedeljo v mesecu v Kranjsko Slovenskem Domu, 57 in Butler St., Pittsburgh, Pa. Uradniki za leto 1918: Predsednik: John Mravintx, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. I. tajnik: Frank Trempus, 6146 Carnegie St., Pittsburgh, Pa. Zastopnik: Jurij Greguraš, 4517 Butler St., Pittsburgh, Pa. Društ. zdravnik: Dr. C. J. Stybr, 866 Lockhart St., N. S. Pittsburgh. Člani »e sprejemajo ▼ društvo od 16. do 50. leta; posmrtnina je $1000, $500 ali $250. Naše društvo plačuje vsak dan en dolar, ali $7.00 bolniške podpore na teden. Slovenci in Hrvati, kteri še niste pri nobenem društvu, spadajoče k K. S. K. J. se uljudno vabijo pod zastavo zgoraj omenjenega društva. Za vsa pojasnila se obrnite na zgoraj imenovane uradnike društva. V slučaju bolezni se mora vsak član tega društva oglasiti pri II. tajniku Frank Golobič, 5212 Natrona alley, Pittsburgh, Pa., Uti dan ko zboli in ravno tako zopet ko ozdravi. Pomnožite svoje znanje v naravoslovju. Narava nam daje mnogo rastlin, • katerimi je mogoče zdraviti razne bolezni. Jaz imam v zalogi ter razpošiljam raznovrstne sube rastline, cvetja, jagode in korenine, take, ki izvirajo iz vseh delov sveta. Pišite po moj brezplačni cenik. Knjiga "Mali domači zdravnik", ki stane samo 25 centov, obširno opisuje veliko Število rastlin in daje nasvet, za katere bolezni in kako v naj rabijo. Ne odlašajte, naroČite takoj to poučljivo knjigo. MATH. PEZDIR, * P. O. Box 772, City Hall Sta., 1 New York, v. Y. Ne strašite se! Vaš denar je varen! Če tudi je razglašena vojna, se vlada ne bode polastila Vašega denarja, naloženega na banki. Tako izjavlja predsednikova vojna preklamacija. Kar je Vaše, je torej Vaše in ostane Vaše; nihče nima pravice do Vaše lastnine, dokler se Vi zadrtite mirno in na najete zoper našo državo. 3% obresti na hranilnih nlogah ■ 3% Obresti ako nedvigniese, se pripišejo h glavnici in se tako z«pet obrestujejo. Pri nas bodete vedno do* bro in uljudno poztreienl po svojem rojaka. Naša banka j a pod nadzorstvom vlade Združenih držav in članica Federalnega rezervnega sistema. Denarja v stari kraj vam sedaj ne svetujemo pošiljati, tudi n« po brezžičnem brzojavu, ker bo razmere prevač nestanovitne. Oddajamo v najem varnostne Skrinjice po $3.00 na leto za ahranjenje vrednostnih papirjev in listin, kjer je potem isto varno pred ognjem in tatovi. f «*€l»JiWA Poslopje, kjer so naši uradi, je naša lastnina. Naio banka je depozitau urad za irano poštno hranilnico, sa mesto Joliet, aa okraj Will, sa dršavo Illinois in za vlado Združen* dršav. Odprto vsaki dan, razun nedelj in praznikov, od 9. dop. do 8. pop. The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000. Rezervni sklad $360,000. JOSIT TEHKO SLOVENSKA GOSTILNA i 2236 S. Wood Street Chicago, Illinois Telefon: Oanal 293. Se priporoča rojakom Slovencem za obilen poset. "Dobra postrešba In dobra pijača", to je moje geslo. ■en* a\wx\\v \xv\\ww\v\\\wxwxvxv\vvwv^ \\\\\\\\v\\w i '4 Telefon: Canal 80 I 'T;n¥»wan; Martin Ncmanich SLOVENSKA GOSTILNA IN RESTAVRACIJA! g nuinvKAUIA J j 1900 W. 22nd St, vogal So. Lincoln St., Chicago, IB. \ \ Rojaki Slovenci vedno dobro došli! j awv\x\\\x\Wxvv« Vwvxwxxxxxvxvxvxxxvxxwxv^ v xxvmivJ Abditus-Prepeluh v resnici odličen poblicist, politik in naroden slovenski sotrudnik. bistvo nakodne politike. Odvisen človek ne sme imeti svojih misli: šteje ae mu v greh, ako samostojno misli in dela. S lo primero bi se dalo označiti dosedanje "politično življenje" Slovencev. Določnega narodnopotiti-čnega cilja dosedaj tudi imeli nismo. Vsaka politična stranka je i mela svoj vzor, ki ga je proglašala za edino pravega. Zato smo kolebali sedaj na desno, sedaj na levo. Leto 1848. nam je prineslo idejo "Zedinjene Slovenije". Nismo vedno dovolj resno jemali tega svojega narodno-političnega cilja. Pozneje nam je realna politika prinesla vsakovrstne narodne-po-Iitične cilje. Danes smo se ogrnili za avtonomijo kronovin, jutri za trializem habsburške monarhije. Prišla je jugoslovanska ideja. §ele svetovna vojna in njen pn-tek sta nam dala skupen, juvio zamišljen narodno-politični cilj: narodno avtonomijo v jugoslovanski skupnosti. Kdo nam je ustvaril to resnično moderno politično idejo, ki je mahoma postala iast "sega naroda? Oživljena in okrepčana demokracija." Demokratična misel, ki je bila tako zelo zasmehovana in zasramovana, je nosite-ljica modernega narodno-političnega cilja Slovencev. Ta cilj ni ni-kak knjižno estetični ideal, ni več ideja fantastov, ampak zunanji izraz notranje Življenjske potrebe, ki jo je vstvaril železni tek socialnega razvoja. V predvojni dobi narodno-poii-tični cilji niso bili odločilni za slovensko narodno politiko, ki se je pečala največ z vsakdanjimi po trebami, zahtevami in krivicami. Izgubljali smo se v malenkostih. Narodno-politični cilji so se obravnavali le ob posebnih prilikah : splošno se predvojna slovenska narodna politika ni dovolj brigala za narodno-politične probleme; ZAHVALA. Podpisana se tem potom iskreno zahvaljujem cenj^ društvu sv. Štefana št. 1 K. S. K. J. in Sam. Mlad. Podp. Dr. "Danica" za darovane krasne vence, katere ste položili v zadnji pozdrav mojemu nepozabnemu soprogu Martin Koširju. Prisrčna hvala odbornikom in članom teh društev za tako lepo prirejeni pogreb in spremstvo na zadnjem pokojnikovem potu k večnemu počitku. Hvala dalje vsem prijateljem in znancem za darovane vence ter izkazana sočutja pri tako hudem udarcu ki je zadela mene in moje dete, da nama je nemila smrt ugrabila ljubljenega moža in dobrega očeta. — P»og naj vsem Vašo dobroto obilno poplača. Pokojnika priporočam vsem v ru počiva! Žalujoča: Julija Košir, vdova, z otrokom 1322 W. Ohio St. Chicago, 111 dne 2. oktobra 1918. NAŠI IDEJNI TEMELJI if z njeno modro zvezdo, ki se včasi spre meni v zlato—tiho v oknu, proda več zadolžmc svobode kot katersibodi prodajalec v deželi. if Službena zastava, bliščeča se skozi kristalno ploščo, kjer je doma bogastvo, ali kukajoča iz stanovanja preprostega stanovnika. if Prav malo pomeni kje visi ta službeni znak: Vedno pa je poziv, ki govori bolj določn~ kot predsednikovo povelje, mogočnejše kot govo nikovo priporočilo. if Službena zastava—stori več danes z?, premostenje širnega oceanskega prostora med onkraj in tokraj kot lojalni glasovi desetih tisoč štiri-mirtutnih govornikov, izgovorjeni skozi rog za hitro pomoč, da odmevajo po deželi. if Službena zastava—govori vam vsen: če naznanja ožjega sorodnika, ali soseda ali prijatelja.— if Vedno označuje dom fanta—in stri: Sama.— if Vaša službena zastava naj bode vam pridiga—da posodite in ženerozno posodite—d* se čim hitreje konča ta vojna, da obvarujete čim več modrih zvezd, da se ne spremene v zlate. Od- be najem nja v iMrtim nenimi čepicami so garde xvt) 8. Poslovenil f"-V.' > :?■>*. ' Nadaljevanje. "Tudi jaz sem slišal ©d svojega brivca nekaj podobnega; sicer pa so že večkrat krožile takt* vesti, a nimajo več nobenega u-činka. Poskusiti je treba! Če pa se ne posreči nocoj, popustim vse in odpotujem še to noe na Flan-drskol* ('akali smo in čakali. Ura je tolkla četrt in pol in še vedno je stal Lafayettov voz obsvefljen z hnkljami pred veliko železno o-**:ajo Tuilerijskega dvora. Jaz sem stal na vogalu Karuseljskc-trupi, odkoder seiu lahko opazoval voz in prvi obok. Kar sem opazil, kako je stopil iz sence visokega poslopja isti mož, ki je bil privedel gospo Tour-zel in otroka. Šel je z neko gospo skozi obok na nabrežje. "Kraljica je!\' sem si rekel, in srce mi jc glasno bih). Kmelu nato se jc prikazal životen gospod v spremstvu nekega drugega, in oba sta sla za prvim parom. "Kralj"! sem mislil. Straža jih ni ustavila. Tedaj sem hitel proti oboku, skozi katerega so morali priti nabrežja ter sem vzel s sabo tudi I mu bil lahko razložil.) Fersen pe svoje može, ki so bili postavljeni je med tem tako klel na svojem v ulici Orties; zdelo se mi je, da j kozlu, da je mož prestrašen pote. bi utegnila straža pod obokom i gnil preenieo kvišku. Šved je po-delati edino težavo, in to bi la čil /. bičem in bili so zunaj. Ono hko premagali. stran Saiut-Marlinskega prekopa Sedaj so prišli skozi srednji o- jih je čakala. potovalna kočija s bok trije možje. Dva sem spoznal šestimi konji, in odpeljali so se ob svitu svetilke, ki je bila nad | proti meji. tem obokom, na prvi pogled: Dan- Z Redingom *va se potem pogo-ton in t'aiuille D'es Moulins (r. varjala o kraljevem begu in nje-kaiuij Demulen.) . govih posledicah. Reding je me- del čez Karuseljski da bi do- šel ud uasprotiic-strani v malo u-lico Doyen. Podnevi sem si bil si ccr dobro ogleda/ vse ovinke teh mali h tttie, komor se h t si upal sedaj ; toda v nočni temi rc mi je kmalu začelo dozdevati, da sem iz grešil pot. Mrzel pot mi je udaril na čelo, ko sem pomislil na svojo odgovornost, in molil sem k an-gelju varilni, da bi mi pomagal. Slednjič sem prišel rta* trg pred Lotivre in nato vsem kmalu našel Kersenovo. kočijo. Kralj in vsi so prestali smrten strah. Marija An-tonijeta je brž vstopila in voz je od dr dr al. Svojim možem sem }>odaril vsakemu nekaj drobiža in jih odposlal. Potem sem odšel k Saint-Martinskim vratom. Tudi tam jc šlo vsi' po sreči. Vprašali so sicer po potnem listu. Tega je bil spisal ruski poslanik in podpisal župan, hi se je glasil na ime gospe Korff za pot v Frankfurt. Reding je stal zraven, ko ga je u-radnik pregledoval. Uradnik je tudi hotel posvetiti s svetilko v voz, a naenkrat mu je ugasnila, da sam ni vedel kako. (Reding bi Obstali so in gledali proti gradu. zanesljivo — zato seui vaju poklical iz kluba," je odgovoril tisti, ki ga je Dauton nagovoril j stave, 4' 1'Veron." "Hej, državljan, kakšen voz je ta z bak!jami,?" zaklieal mi je Desmoulins. "Lafayettov," sem odgovoril in vem gledal, da sem prišel mimo njih . "Kakšen dečko je ta? — zdi se mi znan," je rekel Danton. "Toda vseeno! Vidite, Lafayette ic v gradu in bo že skrbel, da ptiček ne uide. Pri moji veri, to bi plačal z glavo! Lahko se mimo \ rnemo v klub. Nori M ara t (r. Mara) je sanjal; 011 vedno vidi strahove! ' > "Kaka sreča, da smo sklenili »gniti se srednjega oboka s svetilko! Kralj bi drugače prišel v roke bas tem zakletim revolucionarjem,' sent mislil in sem ravno prav prišel do tretjega oboka. Tudi tukaj je straža mirno pustila skozi moža z gospo in debelega gospoda z njegovim spremljevalcem. Po dveh minutah sta bila kom pa in gospod v vozu. "Hvala Bogu!" sem vzdihnil olajšano in sem pričakoval, da Fersen takoj požene. A ne — voz je čakal! Prilezel sem do kozla in tiho vprašal: "Koga še čakate?" • *Toinctte!" (r. Toanet.) "Kaj ni ravnokar vstopila?" "Bila je Elizabeta — rad bi, da bi že prišla. Svoj živ dan nisem sedel tako n atrnju." Elizabeta! Kraljeva sestra! Nanjo še mislil nisem. In jaz sem že odpoklical svoje može od prvega ,oboka; kaj, če bi straža začela radi toliko enakih parov sumiti in bi ustavila kraljico? Kolikor hitro sem Ihogel, da nisem zbudil suma, hitel sem tja. Tedaj sem jih ravno videl stopiti iz serine poslopja, in baš takrat se je začel Lafayettov voz pomikati proti oboku, razsvetljujoč vse na okoli! Tresel sem se ko trepetlika. K sreči je zakrival njen o-braz velik široko krajen klobuk; tudi jo je potegnil njen spremijo •valec v senco nekega stebra. Lafayette je ustavil pod obokom in je govoril s stražo. To se mi je zdelo sumljivo in ni se mi videlo pauietno, da bi pustil kraljico po isti poti, ko je voz odrdral na nabrežje. Tudi svetilka na srednjem oboku sem se hotel ogniti. Tako sem stopil h kraljici, ki je stala še plašna v senci stebra, in sem rekel: "Milostijiva, niste na pravi poti. Zanesite se name, naj vas vodim jaz!" Njen spremljevalec je hotel sicer ugovarjati, a kraljica me je oznala in se brž oprijela »noje pazduhe, jaz pa sem jo drzno ve- nil, da se sedaj lahko vse obrne? na bolje. Kakor hitro bo kralj na; varnem, prekliče vse krivične po-' sklenil narodno zho.r. Jakobinske klube, ki stra- j hujejo sedaj narodni zbor iu .vso j Francosko, bo razpustil, in zope* | pride do moči monarhija, toda ne j stra gnjila monarhija s svojim 1 slabim gospodarstvom in razvadami, marveč novo kraljestvo, ki bo temeljito na postav? in pravičnost i. Tal>*> jc govoril Ueding. Met; tem pa se je vrnil Fersen s svoje kočijo in stopila sva vanjo. Vse je bilo šlo srečno. V nekem selu tri ure od Pariza se je grof p-t slovil od kraljeve rodbine; mak pred poldnem bodo begunci že v C-halonsu (r. Salon). "Če pojdf vse v redu, pride, nova doba zi Francosko in celo Evropo.'' je rekel Švedski grof. "Zame pa bo mej tem bolje, da zapustim Pa-j riz za nekaj časa. To svetujem' tudi vama. Prej pa se še hočem ! prepričati, ali ne mislijo* morda kralja zasledovati. Če ne store te-; ga do šeste ure zjutraj, ga ne do hite več!" Peljali smo se skozi mesto in j mimo Tuilerij — vse mirno! Na Lafayettovem stanovanju so bila še vsa okna zaprta in straža je stala vsa zaspana pred vrati generala nar odbarncbe-ni • zdrda uerala narodne brambe. "Ne dohitijo ga več!" je reke* j Fersen zmagovalno. Potem namaj jc podal roke in se poslovil s pri-! jaznhni besedami. ( XXXI. Nasledki. Po tej razburljivi noči sem legel oblečen 11a posteljo, da si malo odpočijem. Okoli osme ure me je gospodar prišel budit ter je vpil bled od strahu: "Kralj je pobegnil!" "Naj! Saj so zadosti nesramno ravnali ž njim," sem odgovoril. "Toda vrnil se bo 11a čelu Avstrijcev in bo razdejal Pariz do tal! Strašna državljanska vojska bo izbruhnila in v svoji lasia? krvi bomo pomrli," je javkal mož. "A kaj! Pustite me spati! Kralj je predober, da bi pitflil le kapljo krvi!" Toda na spanje ni bilo misliti. Ves Pariz je bi1 00-konci. Ustrelili so s kanonom, s katerim so' ob nenavadnih dogodkih klicali ljudi na noge. Vse se jr obroževalo. Bilo je vrvenje, kakor bi kralj zares stal pred mestom z vojsko 100.000 mož. Hitel sem v našo vojašnico, ker se mi je zdelo verjetno, da bo moral naš polk pod orožje. Morda ji pustil kralj kakšna povelja zanj. Med potjo sem se moral smejati, kako se jc javljal duh Parjvfccga okrog in vpile, da sedaj one varovati Pariz, ker so moški pustili Uiti debelemu kralju, ki so ga bili privedli iz Versaillesa. Moški pa so kleli kralja, katerega bi bilo treba spmvi-it po izgonu na mejo in ga brcniti čeznjo. V vojašnici sem naš,; Se major* ja linclimana in večino častnikov, Bachman mi je stisnil roko in mi šepeta je častital. Čakali smo pol-kovnikovega povelja, ker smo vedeli, da moramo biti pripravljeni na-pot, ker nas bo kralj gotovo poklical k sebi, kaker hitro pride do čet, ki jim poveljuje Bouilles (r. Boje ) Tako so mislili tudi ostali častniki: poslali smo v drugi dve vojašnici naročilo, naj bodo tudi tam pripravljeni 11a odhod. Polkovnik pa nam ni dal drugega povelja, kakor naj mirno imamo ijudi pripravljene v vojašnicah. Popoldne je objavil neki list kraljev manifest narodni skupščini. J Major jc na dvorišču vojašnice j nagovoril moštvo, povedal je, da je kralj pobegnil in prečital je njegov manifest. Marsikatero oko se je orosilo in znova so vsi prisegli na zastavo ter obljubili, da pojdejo za kraljem, kamor jih po- j kliče, po staram Švicarskem ge- j .slu: "Junaštvo in zvestoba!" Popoldne sem spremljal majorja v drugi dve vojašnici, kjer j/ vojakom isto razložil. Potem sem šel. k velikemu šoti ni k u Keyset'-ju in sem mu pomagal spraviti v red polkove zapisnike. Pri tej priložnosti me je pobarala stara Blaneliet (r. P»lanr«e). kako da je z mojo ljubeznijo do hčere velikega sodnika, in ja/.' sem ji oflkrito povedal, da mi jc Veren a poslala pravo odpovedal-j no pismo. Zmajala je z giavo in! je menila, da veliki sodnik ne ve; ničesar o tem. Tega pa ji nisem verjel, če tudi je rekla, tla ima odprte cel in ušesa. Veliki sod-j nik govori pri vsaki priliki ncna-l vadno spoštljivo in ljubeznjivo o j meni. Naj si 'torej ne jemljem k s:cu tega pisma. Mlada dekleta i-n ajo svoje muhe, kakor aprilovoj vreme. k ▼ vseh lekarnah. ............................ * « t > >*» 1 » « 1 >— TRINERJEY LINIMENT prodere vselej ▼ koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali revmatizma, nevralgije, lumbago, otrpeloeti gleinjev in drugih, najhitrejša in gotovo pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in za ma zanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah. ev AntiDutrin je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kožnih otvorov. -Dobi se ▼ vseh lekarnah. Kogar ni več sram, ta je v roj siviei izgubljen. Mladenič pri 21 letili ima več idealov kol idej. « Kdor skače pri pomislekih, bo razočaran pri padeu. # Včasih gre tudi kak resnicy- ( l.jubeu mož lovit ribe. NAJNOVEJŠE NAGRADE 80 DOBILA TRINERJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH i GOLD MEDAL—SAN FRANCISCO 1915, GRAND PREE—PANAMA 1916. NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužniin sreem naznanjam znan-ccm in prijateljem, da je dne 27. septembra, po enajst dnevni mučni bolezni 44pljučnici", zaspala v gospodu moja ljubljena soproga • Uršula Lepe j. Rajna je bila rojena v Čemeči vasi, župnija sv. Križ. pri Kostanjevici pred 24 leti, in zapušča žalujočega moža Matevž Lepeja in dvoje nedoraslih otrok. l>ri ^j priliki se zahvaljujem vsem mojim znancem in prijateljem ki so me obiskali in tolažili v tej hudi preizkušnji. Posebna pa hvala družini* Martin Kučič, Mate Kragulj in obema Joe Šin-tičema, kakor tudi društvu "Marije Pomagaj" št. 78 K. S. K. J., iskreno zahvalo, za njih izkazano spzalje, povodom tako nepričakovanega udarca, ali smrti moje ljubljene žene in skrbne matere mojih nedolžnih otrok. Pokojnieo priporočani v molitev in blag spomin. Žalujoči mož: Matevž Lepe j. 1538 W. 19. Str. Chicago 111., 4. oktobra 1918. PODPISUJTE IN KUPUJTE BONDE SVOBODE! Ustanovljena leta 1857 Naelfonallzlrana leta 1864 ZE 6 O LEX je u banka varno čuvala in držala prihranke ljudstva našega mesta. Ustanovljena je bila leta 1857. Sedaj ima že 14,000 ulagateljev. Njeno skupno premoženje, ali imetje maša nad $8,500.000.00. Preostanek glavnice in iisti dobiček maša nad $550.000.00, kar se drži v polnem zaščitnem skladu. * -'•■' ■ .. . ■aloiite tor«] V&ie prihranke t ■AJSTABSJil IH NAJVEČJI BANKI V JOI JTO. OQL Narasti« obresti sa ptllstao pripisujejo k glavnici, IHfl ali pa izplačujejo na hranilne uloge od $1.00 naprej. 396 FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET. «Joliet9 Illinois* "LJUDSKA BAHKA". JOSEPH TRINER CO. Manufacturing Chemista 1333-1343 So. Ashland Ave. CHICAGO, ILLINOIS {jt^V^w^w W^w U^wV^Mt!»> ■ H V^I«m)^,, »D