Posamezne Storilke: Navadne Din —‘75, ob nedeljah Din 1*—. »TABOR* izhaja vsak dan, rarven nedelje in praznikov, ob 18. uri z datumom naslednjega dne ter stane mesečno po poiti D 10*—, za ipo-semstvo D 18*—, ooataTijen nadqm D ll’—, na izkazpiee D10*— mserati po dogovora. Naroča se pri upravi »TABORA** MARIBOR JurSeera ulica itov. Poštnina plačana v šefovim Cena današnje štev. 1 Din. tsroR RJnLJLJi%#JL^ Posamezne Številke: Navadne Din *75 ob nedeljah Din 1* * UREDNIŠTVO „.haja „ Man'_ boru, Jurcijievu uL it. 4, I. „ad- rnSPEh« *fon int*rurt'' St. 276. Vr^VA se nahaja v Jurfretvi ulici st. 4, prithe-c, fate. Tele-fon st. 21. — SHS pošlnočekovni račun štev. 11.787. Na naročila brez denarja se ae oz »ra. — Rolcomsi Se ne vnAii«. Naslov Maribor, četrtek 7. avgusta 1924. Leto: V. — Številka: 179. T Tit. Vladna Izjava pred skupščino. Veliko zanimanje za današnjo sejo. — Skupščinsko predsedstvo še ni de-misijoniralo. — Lepe fraze o sporazumu, o narodni slogi itd. — Zunanja politika v bistvu nespremenjena. — Novi zakoni. ŠE VEDNO BOJ ZA ALI PROTI DAWESOVEMU NAČRTU. Pred prvo kritiko nemških odposlancev LONDON, 5. avgusta. Trenutno so nemški izvedenci! zaposleni s pregledovanjem uradtniih listin'. Jutri bo-dp sporočili konferenci »veje prve opazke. V krogih nemške delegacije se varuje najstrožja tajnost. Jutri popoldne bedo nennški de-,'>gatje prvič povedali svoje nazore in VnSsleko o konferenci. • LONDON, 5. avgusta. V spodnji zbor-tiiei je Lloyd George intenpekral Maed-o-Bialda glede razprav na konferenci, posebno z ozirom na izpraznitev Porurja. Ministrski predsednik je izjavil, da je treba z mirom' imeti ipred očmi dejstvo: Londonska konferenca nima drugega namen a kot inajti sredstva za to,_ da se tevede Daveaov načrt. Vprašanja *>o tedaj jako omejena, vendar pa od njih jSešitve za vi se bodoči odnosi med Francijo in Anglijo z ene strani ter zavezni-[fci in Nemčijo z druge strani. Glede na razne polemike je Maodmnald izjavil, da ne bo mogel prevzeti odgovornosti, če bi «e hotelo izigrati Davresov načrt, s čemer 'bi ©e bili povrnil} nazaj tja, kjer smo v iireparaoijskem1 vprašanju stali od 10. januarja 1923. do začetka letošnjega leta. Angleško-ruska pogajanja obnovljena.- Angleški krogi so *opot optimistični. / LONDON, 5. avgusta. Pogajanja med fcastopniki ruske sovjetsko vlade in angleške vlade, ki so bila pred dnevi prekinjena, se bodo nocoj nadaljevala. Angleški krogi upajo, da bo dosežen go-fcrpodarsfc! inf finančni sporazum. Tadičeve i še vedno prisegajlo na to, kar sicer proklinjajo. /BEOGRAD, 6. avgusta. Danes so zo-£®t trije radičevski poslanci prisegli kralju in ustavi. Nezapriseženi so sedaj le še štlrji, med njimi seveda strankin voditelj Radič. H3— "|t' Pred debato o vladni izjavi, ^BEOGRAD, 6. avgusta. Popoldne bodo imeli seje vsi parlamentarni klubi. Na teh sejah bodo določili govornike za de-»ato o vladni deklaraciji. . -O- T Boljševiška vlad« zapira poljske delegate. / VARSAVA, 6. avgusta, V Petrogradu fta bila aretirana izvedenec v poljske de jegacijd mešane komisije prof. Sochsuie-Vicz in' uradnik iste delegacij« Stani-ftavvski. Minister zunanjih zadev Skr-|ynski j© zahteval potomi sovjetskega pstopmika v Varšavi, naj se aretirana poljska organa takoj izpustita na pro-)to. BEOGRAD, 6. avgusta. Današnja seja Narodne skupščine, ki je bila sklicana na 9. uro dopoldne, je vzbudila nenavadno zanimanje širše javnosti. Vse galerije in kuloarji so bili natlačeno polni. ■Prejšnji ministri so sedli na poslanske klopi. Nekoliko pred pol 10. uro je vstopil iz ministrske sobe predsednik Jovanovič in zasedel predsedniški prostor. K njemu je prisedel tudi podpredsednik Bakič, doeim drugi podpredsednik Dra-govič sploh ni došel. Tudi dosedanji tajniki so zasedli svoje sedeže. Ko je predsednik Jovanovič otvcril sejo, še niso bili navzoči elani nove vlade. Predsednik je dal na jprej po tajniku prebrati dopis nove vlade, katerimi je naznanila svoj nastop, nato pa odlok o izrodi nem zasedanju narodne skupščine, — Zatem' je bil prebran kraljev ukaz o i-menovanju nove vlade. V tem hipu so vstopili v dvorano novi ministri in sedli na ministrske sedeže. Nato je še ministrski predsednik prebral ukaz o Imeno-’ ‘ vanju nove vlade. Po teh formalnostih je začel ministrski predsednik citati vladno izjavo. Uvodoma se v nji naglasa, da je vlada najprej predložila kralju ukaz o sklicanju skupščine v smislu eletnia 53. držav ne ustave. Vlada vztraja na stališču ■parlamentarizma in vseh parlamentarnih konvencij. Skrbela 'bo, da bo dala politiki naše države tako smer, ki bo kar najbolj pospešila konsolidacijo naših od noša jev. Vlada sl je v svesti vseh težav in težkoč, na katere bo zadela pri reševanju notranjih problemov. Preverjena pa je, da bo vse težkoče premagala dobra volja dn vztrajnost pri delu. Zategadelj e« je treba izogibati nestrpnosti, se poglobiti v bistvo problema in pri reševanju postopati kar najbolj velikopotezno. Naša skupna hiša mora biti urejena s slo go in srčnim' sporazumom med S ribi, Hrvati in Slovencu Naša dolžnost je, da zaupamo drug drugemu, da nismo zahrbtni in da delamo v polni bratski ljubezni! Nato prehaja deklaracija k -Politiki. Tu bo vlada še nadal.', ftn jačala obrambo države ter bt dragocene simpatije, ki si jih je naš narod pridobil v inozemstvu. Vlada se bo potrudila, da utrdi odnose do Francije, Anglije in Amerike. Skrbeli bomo, pravi deklaracija — da bo z Italijo sklenjena 7,veza ostala tudi nadalje veljavna, nadejajoč se, da bosta iimeli korist od toga obe državi. Prav tako bo vlada skrbela, da ohrani zvezo s Češkoslovaško in Romunijo ter da jo po možnosti še bolj poglobi, ker je prepričana, da je ta zveza element miru in mirnega razvoja v srednji in iztočni Evropi. Vlada vztraja trdno na stališču, da je brezpogojno treba respektirati meddržavne pogodbe, vendar pa bo z vsema državami živela v prijateljskem razmerju. Vlada zastopa stališče: Balkan Balkancem ter bo posvečala posebno pozornost odnosom do balkanskih sosedov. Kot evropska in demokratična država bomo skušali delati solidarno z ostalimi demokracijami sveta. Skrbeli bomo tudi, da navežemo stike z, bratskim ruskim narodom. (Vlada bo imela pred očmi tudi potrebo, da se Društvo narodov kar najbolj ojači in razvije). ( V notranji politiki bo vlada storila vse, kar je potrebno, da se ustvari atmosfera mc.jebojtnega razumevanja in strpnosti. Skrbela- bo za to, da upel je red v upravo, pri čemer bo postopala strogo in absolutno nestrankarsko ter bo skušala pobijati korupcijo. Še tekom tega zasedanja namerava vlada predložiti nekoliko nujnih zakonskih osnutkov. — Njena posebna skrb bo veljala samoupravi. Vrhu tega pripravlja vrsto neodložljivih in prepotrebnih zakonov, tako na pr. invalidski zakon, zakon 0 Pomoči poplavi jencem, zakon o poljedelskih kreditih; nadalje tudi spremembo in dopolnitev uradniškega zakona. Pod-vzela bo tudi reformo direktnih in indirektnih davkov. Vladini poslanca so po prečrtan ju deklaracij© hrupno ploskali. Nato je bil dotočen dnevni red za prihodnjo sejo. Prvo točka je dob ata o vladni izjavi, druga pa volitev odbora za pomoč vsled ;;, ki hranita razao kulturne dragocc-^®ti. BOLGARSKO PODEŽELJE PLOT' SOFIJSKI VLADI. Beg dvojiee ugledni hStambulijskjevib pristašev v Jugoslavija BEOGRAD, 6. avg. Včeraj sta prispela v Caribrod bivša ministra v Stambo-li j s kem kabinetu gg. Rieta Stojanov m Nedeljko Ata n asov, znana kot najjačja intelektualca te skupine. Od padca Stam-bolijeikega ®ta bdi a zaprta v centralnih ječah. Nedavno so ju premestili v bolnico, od koder sta s pomočjo ju v -družbi nekega (podpolkovnika pred 3 dnevi pobegnila na naše ozemlje. Beg od Sofije do Caribroda je trajal tri dni. Na celi Poti so jima kmetje prinašali v planine poročila o -položaju. Glasen® teh poročil je bolgarsko -podeželje kompaiktn-o in nepomirljivo v borbi proti režimu g. Cankova, *~o— Bolgarska vojska odpovedala pokorščino vladi? SOFIJA, 5, avg. Večina bolgarskih čet je prešla med zeml joradnike. Do zdaj so na 8 krajih bataljoni odpovedali pekor-§&®P te je jdo&p do Potopu In strelov. Borza. CUR1H, 6. avgusta. (Sklepni tečaji). Pariz 29.10, Beograd 6.45, London 23.67, Praga 15. 75, Milan 23.30, Newyork 531.—, Dunaj 0.007525. ZAGREB, 6. avgusta. (Sklepni tečaji). Pariz 447, Curih 1535—1545, London 363,— do 366.—, Dunaj 0.1142----------0.1162, Praga 241—244, Milan 356.50—359.50, Ncwyork 81.15—82.15. BEOGRAD, 6. avgusta. (Sklepni tečaji). Pariz 446—448, Curih 1538 do 1522.50, London 364.50—366.—, Dunaj 0.1157—0.1156, Praga 241.75—242, Milan 359—359.50, Newyork 81.80—81.45, Budimpešta 0.1075—0.11, Udkarešta 36.25—36.50, Sofija 62. »TABOR« je najecnejši slovenski dnevnik. Stane mesečno samo 10 din. Prinaša v kratkih obrisih vse najvažnejše dogodke, ki jih drugi Usti raztegnejo na dolgo in široko. Balkansko fantast!! in zločinci. ’ Za koga bo delal Radič pod zaščito „vlade sporazuma". Brno, 3. avgusta. ) »Lidove Noviny« sc objavile razgovor svojega dunajskega dopisnika s Petrom* Čaulovim, znanim so trud ni kom1 Todora Aleksandrova in A Protogerova ter prijateljem našega Radiča. Kakor smo žf sporočili, so začeli idejni očetje krvave« ga gibanja »mak edon st vuj uše.i b « in prav Po b alkan s ko - o ri opta teko zagrizeni ne-pr i j atelji Srbov, izdajati na Dunaju list »La federation balkankpie«. Znano je, da ti možje delajo s podporo sovjetske vla« ne, katera bi hotela njihovo morebitno revolucijo izkoristiti zase in da ž njimi! simpatizirajo vsi reakcijami rji Srednje Evrope Ta pokret je pravzaprav nove oblika boja zoper mirovne pogodbe in zoper stanje, ki so ga te pogodbe ustva« rile proti volji raznih nemških, bolgarskih in madžarskih reakcijonarjev. i Iz razgovora dopisnika »Lid. Novi n« si Petrom Čaulevim' povzamemo le najvažnejše. Najprej je Čaulev označil kot gl a vrni! oiJ-i Pokret a, ki ga vodi, federativno! združitev vseh balkanskih narodov. Pod' pojmom Balkan raumeva ozemlje med'' Rijieko in Črnim' morjem!, no oziraje se' na plemenske in verske razločke. Vsak narod naj ima popolno narodno svobodo« (Čaulev seveda ne pove, kako naj razu-; mlemo pojemo narod .in samostojna držav-i nosi vsakega_ naroda; v resnici je labi-j rint vprašanj, radi katerih so tekli že potoki človeške krvi!). Glede državne' obliko bi se prepustila vsakemu narodu prostost, vendar pa jo težko misliti, da bi bila konfederacija mogoča koko drugače kot na republikanski podlagi. V tem smislu delujejo razne organizacij« na Hrvaškem, v Črni gori. v Makedoniji, v Bolgariji, v Albaniji in v Bosni. Na vprašanje, kaiko nameravajo izvesti »voj načrt, jo Čaulev odvrnil, da morajo najprej obnoviti enoto makedonskega naroda (t. j. odcepiti Makedonijo od Jugoslavije). Rešitev vprašanja za visi od Beograda, če Beograd privoli v to, bo vprašanje rešeno mirnim: potem’. Ako rie, tedaj bo govorila revolucija. _0 novi beograjski vladi se je Čaulev izjavil bolj rezervirano, ne pripisuje ji posebbega pomena, ker imajo Davi Čovičevi. demokrati jugoslovanski programi. — Ali bo Radič koristil Vašemu gibanju, če pride v Beograd? — Da, ako bo res to storil, kar je oh ljubil... — AH se niste sporazumeli z Radičem o skupnih stvareh? No, smo se... Simpatiziramo I njim... Ima enake interese k©t mi..« Stoji za nami. V nadaljnjem delu razgovora je Čaulev dejal, da njihovo gibanje ni make«' donska zadeva, temveč gre za prearlen* točijo vsega Balkana ioi da od tega zarisi mir v Evropi. Od zločincev, ki hočejo vzbuditi r balkanskih državah državljanske vojna zavist evropski mir... Volčiča nemškega imiperijaliizma še ni izlila vsega strupa. Očitno je, da je to gibanje v tujih službah. Za nas jo najzanionivejšc, kam je usmerjen federalizem1 v Jugoslaviji. Ideja balkansko federacije ni nova in! je kot ideja dobra, toda nQ vprašujmo o idejah, temveč o ljudeh. Tn idejo balkanske federacije zastopajo danes prismojeni fantasti kot je Radič, nemško orientirani bolgarski oficirji kot je Pro-togerov, ter poveljniki morilskih tolp kot je Todor Aleksandrov. Tj zločinci bi radi najprej razkosali Jugoslavijo in v to jim naj pomore nov režim v Jugoslaviji, pod katerim bo Radič lahko »storil to, kar jo obljubil«. Toda ti, fantasti in zločinci oči vidno pozabljajo, d« je v Jugoslaviji še dovolj1 ljudi, ki 'bodo znali oh ram iti to, kar je zgrajen© na ©kostnicah žrtev nemške, madžarske in bolgarske ekahovlade.««, Kako demagog Žebof farba ljudstvo? Sv. Peter pri MaT., 4. avg. Sani g. Zebot je moral priti našim klerikalcem na potmoč za obč. volitve. Ali ura je uspelo ali ne, bomo videli. Iz njegovega »sijajnega« govora navedemo samo sledeče ocvirke, da je res tako govoril, imamo polno prič na razpolago: 1. Prejšnja vladia je bila »vlada lumpov«, ki je izmozgavala Slovenijo; 2. Or jun a je z vladno pomočjo naročila 60.000 revolverjev, s katerimi bi streljali na slovenske davkoplačevalce; l 3. vlada lumpov je odpustila zadnjega slovenskega in hrvatskega generala in imenovala 70 samih PaSRrivih pristašev, da si osigura zaslombo v vojaštvu: 4. generalov j? veliko preveč, vsi imajo ministrske plače, avtomobil in druge beneficije; 5. Ko so Pašiču odpovedale vne mahinacije za dosego volilne vlade, je poslal sebi zveste generale pred kralja, 1>I so nastavili kralju nož na prs', če ne da Pašiču volilnega mandata. (Dobesedno je izjavil Zebot dalje: »Kar bi sc imelu nadalje zgoditi, Vam ne morem povedati, ker me ne bi Ščitila poslanska Imuniteta. Prosim Vas pa tudi, da vi o iern dosti ne govorile, ker bi za vas ne bilo dobro!«) 6. nato je grozil velikim županom, okr. glavarjem, drž. pravdniku, okr. šolskim nadzornikom in pošiljal v Macedo-nijp vse učitelje, ki »o sodelovali pri orjiimsko-sokolašketn delu. Oni imajo ISO poslancev in bodo to vse do pičico izvedli; '7. kot član okr. zastopa je zagotovil radi: dr. Leskovarjeve ceste, da he bo občina plačala niti vinarja. (Občani jemljemo to baš z ozirom na svoječasno izjavo dr. Leskovarja v »Taboru« od 29. aprila Id, št. 91. z zadovoljstvom' na znanje); ' 8. obljubil nami je polno novih cest; 'je že govoril z ministrom tozadevno. , , Vkljub ponovni zahtevi ni dovolil ni-’ kVMdtrr govoriti. Ko se j© dodobra izpso-va/1, je kakor obseden končal ter izginil * odra to skozi vrata, Ali tako dela tisti, Sl ke ne boji? Vprašati smo ga hoteli, kaj je 21 klerikalnih tigrov storilo .za viničarje te-fcoon Zadnjih 4 let Vsi so Vas volili, izposlovali pa niste niti ene suhe koze. Pa Vkljub temu bodo viničarji izvedeli, kako »tej ih oškodovali s svojo blazno politiko. ; ‘ Vprašati smo Vas hoteli, g. Zebot, za elovenefco avtonomijo, vprašati za znižajte, davkov, vprašati, kedaj že bodo naši Isjovenekd fantje služili vojake v Slovenji lh samo šest mesecev. Vse to smo hotel* vedeti, Vi nami pa Sramotno pobegnete. \ Pohorski planinci. Pravi jo, da na planinah spoznaš človeka. Tam' ga no vežejo več »konvencijo-nalne laži«, ondi se čuti osvobojenega iii lahkd pokaže svoj pravi obraz. Najbolj se človekov značaj razgali na visokih slp-cjkih ledenikih, kjer si človek in priroda pogledata is oči v oči. Vendar pa se toeetjan že na nižjih planina^ čuti »osvobojenega« in rad pokaže, kaj »tiči v Bjain)«. Motivi, ki vodijo ljudi na nižje gore, ▼ planinske koče, m pri. veliki večini prav vsakdanji, Le manjšina prihaja tja iz reendčne notranje potrebe, tj. it ljubezni do svobodne prirode, čuta, ki ga moderno mestno življenje smotrono ubtjai. A še od te manjšine je bil nekaterim, n. pr. šolskim otrokom) ta čut le sugeriran. O večini pa volja offla: Martin v Zagreb, Martin iz Zagreba, Panem et eircenses, kruh in igre, to je njih geslo ni gorah in v dolinah. Za circenses navadno skrbi naš slovenski »gcir j < Alkohol, ki stori, da sniti planinske koče niso brez cirkusa. ' Sicer pa naj se cenjeni bralec ne ustraši mojega modrovanja. »Slučajno« pišem te vrste na Pohorju in ker hudobna megla tišči uprav v kočo, se moram ukvarjati z rečmi, ki niso tako meglene kakor dolgočasni dan na lepem Pohorju. Lietanr po planinski knjigi Mariborske koče; kamor »turisti« zapisujemo etnjefc* imena. Tu navadno pusti vsak izletnik še'kaj več; kak vzdih, željo, pohval# ali garajo, tutntam celo kak — verz. Morda te T tek: opaakak moraifcaj značilnega. Meni N- n * A vmmmMinmtmtfiimU■■ T—.A.A.«.. - ., ■ ■„. „ Ven z obljubljeno deželo, g. Zebot! — Dovolj dolgo smo poslušali vaše prazne obljube in Vaša zabavljice, sedaj ste na vladi, sedaj ni več izgovora, na dan z dejanji! Doma in po svetu. — Smrtna kosa. V Ljutomeru je umrl v torek edeu najmarkantnejših tamoš-njih tržanov, podžupan in posestnik g. Ludovik Babnik. Bil je stara slovenska korenina, narodnjak od rog do glave. Nekaj časa je tudi županova! Mnogo zaslug si je pridobil kot načelnik Posojilnice. Bodi vrlemu možu lahka domača gruda! — Na postaji Moškanjci je včeraj neki doslej še neznani popotnik tako nerodno skočil v vlak, ki je pravkar odhajal s postaje proti Mariboru, da je padel pod vagon in ga je kolo prerezalo čez trebuh. Vlak se je koj ustavil, da so odstranili razmesarjeno truplo. — Klerikalno izigravanje ustave. Pričakovati je bilo, da bodo klerikalci delali z ustavo tako kot maček z mehom. — Današnji »Slovenec« je objavil na uvodnem mestu, da je nova vlada vzpostavila »celokupno Slovenijo«, vpokojila oba velika župatta Irf iitoenovala Teodor ja Sporna za velitelg|(§opana Slovenije. Dr. Vodopivec bo posloval v Mariboru kot podžupan in delegat velikega Zupana za mariborsko oblast. O tem klerikalnem manevru bomo še spregovorili. — Kongres trgovskih zbornic in izvoznih zvez se bo vršil v Beogradu due 30. in 31. avgusta tl. Posebna skrb bo veljala organizaciji našega izvoza, carinskim tarifom in drugih narodno-gospo-darsiko važnim vprašanjem. — Glavna skupščina »Družbe sv. Cirila In Metoda«. Vodstvo »Družbe sv. Cirila in Metoda« naznanja, dn se vrši letošnja Velika skupščina dne 7. septembra v Celju. Vse cenjene podružnice prosimo, da animirajo vse svoje člane in članice za obilno udeležbo. Obenem prosimo tudi, da nam pošljejo izkaze delegatov in število podružničnih članov. Družbeno vodstvo je prosilo za znižano vožnjo po železnicah. Ko dobimo tozadevno dovoljenje, bomo po časopisih obvestili podružnice. da si oskrbe za to potrebne izkaznice. V Celju ni še družba nikoli zborovala, ker je bilo za časa Avstrije proglašeno za »fremdes Gebiet« — pokažimo s svojo navzočnostjo, da je Celje pristna naša gruda. — Akademike, ki vsled težkih živi jenskih razmer ne morejo stalno bivati v vseučiliškem mestu, opozarjamo na razpis prefektovskih mest v dijaškem domu v Ptuju r našem današnjem1 inseratu. — Bivši knez tihotapec. Češke oblasti so aretirale kneza Auersperga in njegovo ženo baš ko sta hotela odpotovati v inozemstvo. Ker javnosti ni bilo znano, kaj je zakrivil na zunaj zelo ugledni knez, je aretacija vzbudila veliko pozornost. Kakor je izvedelo »Pravo Lidu«, je bil knez aretiran radi tihotapstva. Izti-hotaplti je hotel čez mejo za več milijonov raznih vrednot pa se danee ne ljubi sistematizirati in proučevati; zato sem’ si izbral r.ekaj snovi o planincih kar tako na slepo roko. Če odrasli ljudje kaj vpisujejo, tedaj je to navadno pohvala vinu, vretm.uu In postrežbi; videti je, da jih na Pohorju take reči bolj zanimajo kot prirodua lepota, razgledi in etični eilji alpinizma. — Šolska mladina navadno občuduje prirodo in to tudi zapiše, dejal 'bi pa, da imajo največ zasluge na tem učitelji-spremlje-valoi. Iskrenejše 6e mii zde opazke, da katerega učenca ali učenko bole noge In da je na pr. pohorsko mleko 'boljše oJ mariborskega. Sicer pa dajmo besedo saMfim pohorskim planincem: Neki nedeljski izletnik je ostavil v spomin seldeče šepave verze: Na Pohorju je luštno biti, ker tam se more vsak spočiti. Prav lepo vreme, ne prevroče je bilo danes bliz te koče. Solnčili smo se na vse kraje, da bili smo povsod brez graje. Ruju vi smo in črni bili, ko volje dobre se domu vrnili. To je prav simpatična izpoved; taki planinci se vsaj brigajo za kaj več kot je želodec. Nerodno je sevs, če je bilo lepo vreme »bliz te koče«. Seveda je to mogoče le verzih, drugače pa je dotlčni verzo-pieec sam uverjen, da lepo nemo sega kočo ter da je tiria Arej! rtaj«« 1« zaradi »na vse’kraje«. Nekega svčtnlfca so ti verzi nekoliko pogreli in je snm zaokrožil en 'ohirsk* epigram. Pravi tako le: — Strogo zakonitost proglaša Davido-vičeva vlada za svoj poglavitni smoter. Toda že prvi njen koraki kažejo, da bo ta lepa parola brezobzirno izigrana, kajti odločal bo »partijski interes«, ki je močnejši od objektivne zakonitosti. — Proti voditelju HRSS 'je vložena pri sodišču pravomočna ovadba radi veleizdaje. Radič bi se moral po svojem povratku v domovino zagovarjati pri rednem sodišču, kakor vsak drug državljan, ki se pregreši zoper zakone. Obtožba radi veleizdaje naposled ni nič tako tragičnega, saj je bil tudi Pašič v Srbiji obsojen radi istega delikta, grof Andras-si je bil 1. 1848. obsojen na vislice, a že čez nekaj let je bil ministrski predsednik v isti državi in pod isto dinastijo. — Toda nesramno je, če »narodna večina«, ki se zdaj postavlja kot zašeitnica zakonitosti in državotvornosti, iz čistih strankarsko - kupčijskih namenov izigra zakon in vrže ovadbo v koš, ne da bi osumljenca zaslišala. Pogodba med sedanjo vlado in HRSS glede Radičeve osebne odgovornosti je znak velike moralne ko-ruptnosti in največja ironija na račun zakonitosti. Radič spada pred sodišče, Radič mora odgovarjati pred zakoni. — Naši »levičarji«. Kdor čita »SirTven-ca«, ve, kako bahavo piše ta list o levičarskem značaju sedanje vlade, seveda za to, ker so v Franciji in v Angliji prišli na krmilo levičarji. Zdaj šele je naša država stopila v isto vrsto z zapadnlmi demokracijami, tako trka na prsi glasilo tistega ljubljanskega škofa, ki je še pred 20 leti sežigal Cankarjeve pesmi! Vse to je navadna cirkuška reklama. — G. Korošec je »levičar« tiste sorte, ki se v Franciji ostro borijo zoper levico, kajti francoski katoliške politiki so toliko is kreni in pošteni, da se sami štejejo h konziervativcem. Kakšen levičar pa je musliman Spahe, zastopnik bosanske gospode, ki je stoletja odirala ubogo krščansko rajo in ki se še zdaj tesno oklepa svojega bogastva? Tudi v nacionalnem oziru so naši vladinovci skrajni konzervativni, ker se po velikih zgodovinskih izprememba.h 1. 1918 vračajo nazaj k 1. 1848. ali še dalje. Vlada plemensko in verske ekskluzivnosti, vlada, ki nima nobene socialne enotnosti, je vlada reakcije. — Samomor v rakvi. V Pasinki na Češkoslovaškem si je tesar Jožef Pur.ier že pred 20 leti napravil krsto. Te dni je kot 50leten mož legel vanjo in se z revolverjem ustrelil v glavo. Bil je takoj mrtev. — Tragedija zrakoplovom V Bor-deauvu se je zgodila te dui težka avija-tična nesreča. Neki kapetan - avijatik je letel nad svojo rojstno hišo v kraju La Teste. Letel je jako nizko in udaril z aparatom v brzojavni drog; letalo se jo razbilo in kapetan je padel tik pred rojst no hišo mrtev na tla. Tu-le pesni mnogoteri, Stihe dela slabe. Pesnik pravi malokteri, Mnog pa čas le krade. G. svetnik je prav tako kot oni prvi zelo daleč od Helikona in od zalih Muz, nemara pa meni, da je treba strup po-končevati s strupom in slabo verze s slabimi verzi. Od številnih opazk o vinu, jedači in podobnih rečeh, ki so vse pohvalne, omenjam serot imen tal no-veseli vzklik nekega Nemca: »Jo, jo, de Wei.,n is gnati« In ža-loben vzdih veselih čehoslovakov: Pan E ... smutnč se-ha do botočku rychle hledč, v botočku nema již uic, jaika je to pro noj tiž. Prazni nahrbtniki, so v zvezi s takimi skrivljenimi verzi znamenje praznih žepov, zato pa j© tragika »veselih turistov« tem večja; spominja nas tragike veselih filistrov v naših krčmah. Seveda je zastopana tudi sp coli el n a vrsta pohorskih »turistov«; zaljubljeni parčki. Njih planinska nazor je klasično izrazila neka Mariborčanka v jeziku Goetheja in Kanita (oprostita, veliki senci!) »Was sioh liebt, da as kiisst sich, denn am Bachern gibt’s ka Sund...« Mariborske osnovane šole so priredilo izlete na Pohorje in talko so tudi učenke vpisovale svoja občutja. Nekatere »o zelo vzhičene nad krasotami Pohorja, Ivana vzdihuje; , — Grofje v blaznici. V bolnici za živčno bolne v Jurersdorfu pri Dunaju se je zdravil 21 letni budim peštanski grof Bela Vayv Njegov čuvaj je bil 231etni Zaniha. V petek si je grof vbil v glavo, da mora čuvaja ubiti. Vzel je iz postelje , neko desko in počakal čuvaja pred straniščem. Ko je odprl vrata, ga je da vso moč udaril po glavi in ubil. Naio je mirno odšel v svojo sobo in se ni več spominjal, kaj je storil. Značilno je, da sta tudi dva brata tega grofa že del j časa v umobolnici. — Ljubezenska žaloigra v azilu za starce. V San Franciscu se je pripetila nenavadna ljubezenska žaloigra. V ta-mešnjem azilu za stare ljudi sta se 71-letni mestni ubožec Hugh Mc CIaskey in 75 letni njegov tovariš Mtiller strastno zaljubila v 701 etno starko, kj živi v istem zavetišču. Oba zaljubljenca sta bila prav po fantovsko ljubosumna drug na drugega ter sta se nekega dne hudo sprla radii sivolasega »ideala«. V prepiru je Mtiller sunil svojega tekmeca po stopnicah; starec si je razbil h banjo in čez nekaj ur umrl. Miillerja eo zaprli. Kaj vse ta ljubezen st’ri — in kaj se vse zgodi — staro vino če vzkipi... — Kar Vi potrebujete, to je Klzafluid. To pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine! Poizkusna pošiljka 27 D. Lekarnar Eug. V. Felier, Stubica Donja,y Elzatrg št. 201, Hrvatska. 2736 — Rekord v brsini. Eldridge znamenit voznik iz Brooklanda v Angliji, ki je dne 21. julija t. 1. na tekmovališču v Saltbur-nu dosegel z Fiat-avtom svetovni rekord v brzini (v 16 sekundah kilometer) se je udeležil dne 6. julija t! tekme v Arpajo-nu, kjer se mu je posrečilo, popraviti svoj lastni rekord. Z Fiat-avtom .ie ta angleški rekordist prevalil v eni uri 236.314 km dočtm je Thomas odsegel na Delagu 230,548 km na uro. Ta rekord pomeni za tovarno Fiat velik uspeh in ka« že tudi znaten napredek njene konstruk-oije. Pobrež.ie. Veselica gasilnega društva je kljub skrajno slabemu vremenu, pa tudi kljub p roti Agitaciji gotovih ljudi dobro uspela. Društvo je prišlo na svoj račun In vsakdo, ki se je veselice udeležil. se je vračal prav zadovoljen. Saj je v Pobrežju splošno znano, da kjer sodeluje »Zarja« ali pa sama kaj priredi, tam ?e vedno veselo in prijetno. Vse je mirno in dostojno poteklo, ker ni bilo hujskačev na veselico in tudi g. Rojko moramo v čast priznati, da nam je po stregla z izborno kapljico. Novemu gasilnemu društvu Pa želimo, da se razvija sebi v čžTst in bližnjemu v pomoč. Osebam pa, ki so po svojem’ stanu dolžne podpirati domače gasilno društvo, pa ne nasprotovati, in naj si ho to nemškutar-sko ali slovensko, pa bo morala zopet oblast raztolmačiti, kakšne dolžnosti imajo do domačega gasilnega društva- Luštno je tu zgoraj biti, ali težko gor je priti. Večina njih obeta, da še pridejo ha Pohorje, ena celo »stokrat«. Iskrenejši sta menda Franja in Ana. Prva vzdihne lakonično: »Lakota pa taka!«, Anica pa hvali pohorsko mleko. Roza občuduje razgled, se spomni neke postni in jo odreže: »Slovenski rod, ti si krasan « Tej sc bo treba še veliko učiti. Na možitev pa se je spomnila nadebudna Roza ia IV. dekliške osnovne šole in je vzdihnila takole: Kadar se poročim’, moža bom vzela planim. Piše kaj slabo, še glede začetnic si ni na jasnem; zavoljo ljubili verzov napravi tisto kričečo končnico pri »planin i, ali pl n ni nci ji ugajajo ... Boljši verz jc skovala Marjeta, ki pravi: Ko gre na Pohorje Marjeta, se ji noga zapleta. Če bi bila slučajno Franja ali Roza, bi se bila težko povzpela k taki rimi. —1 Srečo svojim priimkom ima Josipi na Va-ke, ki jo dicSla na Pohorje meglenega dne in je zapisala: Josipina Vake, je prišla v oblake. Iz vsega tega je videti, da »ošvoboje-nje« v prosti prirodi vpliva skoraj enako i na mladino i na odrasle: vsi mtelijo v prvi vrsti na praktične reči in vsi radi grešijo v verzih. Naj to za danos zadostuje! BferSborsSio v@sf9. 'ilaiibor, 6. avguita 1924 m Nušičev večer. M so ga snoei priredili trije srbski igralci, je napolnil gledališke prostore. Razen slovenskega občinstva ga je poselilo veliko tukajšnjih Srbov, od katerih je večina prvič videla naše gledališče od znotraj. Nušičeve veseloigre, spisane lahko, preprosto, tuin-tam z aristofansko pikanterijo, vendar pa tako, da je konjika dostojna.^ in zabavna, so popolnoma uspele; zelo je zabavala trudi Spasičev a burka. Največ je dala. teina1 burkam gospa Stefa Spasič s svojo temperamentno igro, katera priča o močnem čutu za kcmiko. Tudi gg. Spasič in Matijevič .sta žela salve smeha. Občinstvo se je, kajpa, zahvaljevalo z burnim ploskanjem. V najlepšem razpoloženju seje ob 11- uri »veselo gledališče« zaprlo. m Odgovor na volilno-demagoško interpelacijo g. Bahuua v zadevi stanovanja v hiši trgovskega gremija. G. obč. svet. Bahun je v zadnji obč. seji trdil, da sem zasedel stanovanje inž. To.plaka, bivšega vodje mest. elektr. podjetja, in je klical na pomoč g. župana proti taka zlorabi. Zato sledeče v pojasnilo' G- ih. je stari odbor trg. gremija, ki radi razmer že dolgo ni deloval, sklical sestanek trgovcev radi sestave novega odbora. Gg. Ziegler, Schmideritsch, Worsche, WolfTtd. so me prosili, naj prevzamem predsedstvo. Jaz sem1 odločno odklonil, a gospodje »o ravnotako odločno vztrajali in mi tudi ponujali v gremijalni hiši trgovske lokale in stanovanje. Na občnem zboru sem bil res izvoljen predsednikom in obenem1 določen za oskrbnika in gospodarja gremija!ne hiše. Omenjeni gg. so storili tudi takoj korake, „da sem dobil trgovske prostore in dami je stanovanjski urad nakazal stanovanje gospe dr. Rakove v hiši. Gospa dr. Rakova, ki bi se bila morala na zimo seliti v vinograd, me je prosila za odlog iz selitve na lepši Čas, v kar sem privolil. V tem1 času pa je tajno, brez vednosti gremija, odstopila dve sobi mestnemu električnemu podjetju za pisarne. tez anosec dni pa je prišel k mest. elektr. podjetju novi inženjer in stanovanjski urad je pod pritiskom obe. gerenita preklical nakazilo stanovanja meni ter nakazal stanovanje inž. Toplaku, ki je kar čez noč prišel v stanovanje. Priziv gre-mija je pač višja inštauca stanovanjske oblasti ugodno rešila, stanovanje pa je Po raznih mahinacijah vkljub temu obdržal inž. Toplak. Stanovanje je bilo vpisano na Toplakovo ime in se je tudi pod njegovim imenom plačevala najemnina, zato le smešno; ee pride danes mestna občina ali pa obč. svetnik in trdi, da spada stanovanje občini ali mestnemu elektr. podjetju. Hiša je last trg. gremija in s stanovanji v njej bo razpolagal stanovanjski urad v sporazumu z gremijem, ne pa občina ali morda celo s. Bahun. Iz gornjega dejanskega stanja je razvidno, da imam pravico se potegovati za to stanovanje in ne bom za dovoljenje vprašal g. Babuna, zlasti ker bi pomenila moja preselitev v to stanovanje le zamenjavo za enako lepo stanovanje. I>o danes pa še stanovanja nisem zasedel. Če je hotel g. Bahun stanovanjsko in socialno bedo omiliti, je imel tekom 3 let dovolj časa, da bi bil kot gro- movnik v obč. svetu dosegel zidanje! mestnih hiš za mestne urade, s čimer hi bilo nešteto prostorov prostih za privatna stanovanja. — Weixl. m Odbor Sokolskega društva v Mariboru poziva vse članstvo v kroju, da se brezpogojno udeleži pokrajinskega zleta v Zagrebu. Od petka 8. ten. ob pol 20. uri se vrši vsak večer pol ure v rea.lčni telovadnici redovno vaje, katerih naj se vsak član brez izjeme udeleži. Govorice o prepovedi zagrebškega zleta oziroma o nemirih in napadih s strani domačega prebivalstva so popolnoma neosno-vane. Zdravo! — Odbor. m Odbor sokolskega društva v Mariboru naznanja, da So za pokrajinski zlet v Zagrebu znaki za člane In članice ter naraščaj na prodaj pri br. Medveščoku v Centralni banki in br. Novaku v Narodnem domu in ob uradnih urah v društveni pisarni. Članski znak stane 31.50 din. in naraščajskl 11.50 din1. Prosimo vse članstvo, da si jih čimpreje nabavi. Z ozirom na omejen prostor v »Taboru« ne moremo priobčevati vseh podrobnosti o zagrebškem zletu, prosimo pa članstvu, da zasleduje vse zletne objave v sokolski rubriki ljubljanskih dnevnikov. Odbor sokolskega društva v Mariboru pričakuje od svojega članstva, da se bo zavedalo važnosti in velikega pomena letošnjega zleta v Zagrebu in upa zategadelj, da bo priglasitev k udeležbi za mariborsko sokolsko društvo najčastnej-Sa. Zdravo! Odbor. m Načelstvo Kola jahačev poziva vse brate, ki se nameravajo udeležiti zleta v Zagrebu in v nedeljo, dne 17. tm., sodelovati pri povorki da se takoj prijavijo načelniku br. Novaku. m Volitve v Pobrežju našim nemškutarjem ne dajo spati. Kot posebno agitacijsko sredstvo jim sedaj služi Orjuua. Vsak, ki noče z njimi voliti, je Orjunaš, če tudi s tem društvom ni v nobeni zvezi. Oi\juna so veselice pri g. Balonu ni udeležila zaradi Zarje, ampak zaradi prapora iz zasedenega ozemlja, katero ozemlje mora biti vsakemu nacionalistu sveto. To ve vsak pošten Zarjan, vse drugo je obrekovanje in laž. Zato pa ostane svojemu društvu zvest. Izostal bo le tisti, ki se Orjune boji, ne zaradi Zarje, ampak ker sam dobro ve, zakaj se je boji. Za te pa nam ni žal. m Smola kolesarskega tatu. Danes dopoldne se je neki lastnik kolesa mudil v brivnici Pirc na Aleksandrovi cesti in je prislonil kolo blizu vrat, ki vodijo v brivnico. Nekaj minut kasneje je prišel mimo neki mladenič, katerega je zamikala lepa priložnost Misleč, da ga nihče no opazuje, je vzel kolo, sedel nainj in se odpeljal, kakor da sedi na lastnem kolesu. Nekateri ljudje, ki so šli mimo, so tatu opazovali in so začeli ko j vpiti ter klicati redarja. Ko je tat slišal, da so ga spoznali, je Skočil s kolesa in ga vrgel čez cesto, sam pa je urnonog popihal v bližnjo ulico. Bilo je že prepozno. Kmalu ga je krepka roka zgrabila za vrat in ni preostalo drugega kot pot na policijo in odtod v zapore. m Kurji tatovi v okolici. V minuli noči so neznani kurji prijatelji ukradli iz hleva kamniškega župana Wogrinetza 25 kosov perutnine. Kakor smo izvedeli, jim jo orožništvo že na sledu. m Nadaljevanje IV. rodno seje mostnega občinskega sveta mariborskega bo v poh.de! jok, dne 11. avgusta tl. ob 19, urit na to, da obstoja nevarnost razširjenja v mestni posvetovalnici. Dnevni red: Nadaljevanje dnevnega reda IV. redne sejo. m Hermes (Ljubljana) : SK Maribor 5:3. Odigramo 3. tm. na prostoru Rapida. S svojim prvim nastopom v našem mestu je Hermes dokazal, da dobro mnenje, ki ga imajo o njem kritiki, ni pretirano, ampak povsem opravičeno. Nastopil je z mladim, simpatičnim moštvom, ki goji hitro in nizko kombinacijsko igro. Pol celega moštva leži v napadalni vrsti in to v agilnem, za nasprotna vrata vedno nevarnem notranjem tiru, ki razpolaga z rozantniml streli, katerih se prav pridno poslužuje. Krilska vrsta je v razdiralnem delu povotjna; v podpiranju napada in v kritju pa odpove. Obramba je igrala agilno in to z uspehom. Maribor je bi! enakovreden protivnik. V svojih vrstah ima dober, uporabljiv rn.ateri.jal, ki mu pa še manjka prave športno vzgoje. Zadnjim dvem porazom je kriva samo nedisciplina, ki se j© v zadnjem času razpasla v moštvu. Večno prerekanje in instrukcije naj si moštvo prihrani ža traininge, tam naj se izpopolnjujejo; pri tekmah pa naj opazke, ki niso. vedno ravno izbrane, izostanejo, ker to nima za posledico samo prerekanje in prepire med igalci, kar kvari voljo do igre, ampak napavi tudi na publiko zelo slab utist Napad M. je deloval agilno, a se preveč cmoji na igro notranje trojice, kar je zlasti ob mokrem terenu zgrešena taktika. O krilski vrsti velja isto kot o krilcih Hermesa. Obrambno delo je o-pravil molčeči in vedno agilni Vagner, podpiran od malega Hreščaka. Vratar ni dosegel običajne forme. Rezultat je realen in odgovarja potoku igre, zlasti če vpoStevamo boljše strelce v napadu Hermesa. Inače je bila igra enako razdeljena, na obe strani, protivnika sta si bila enakovredna, vznemirljive situacije so nastajale pred enim kot pred drugim golom. Publike malo. Sodnik g. Franki nesiguren. Op. m Tatvine koles na dnevnem redu. — Snoči je nekdo ukradel iz gostilniško veže »Pri lokomotivi« v Frankopanov! uL krojaču Fr. Simiču staro, črno lakirano kolo. Simič je oškodovan za 800 din. Kolesu manjka levi opri jem ač. m Tat v kolodvorski čakalnici. Ponoči je bil aretiran v čakalnici na kolodvoru Albin Knu.pl, katerega, je redar zasačil pri kaznjivetrf delu: v tistem trenutku je namreč praznil žepe trdno spečega popotnika, ki je ležal na klopi, še preden je Knuplu tatvina uspela, je obtičala lia njem redarjeva roka. Mož ima na vesti že več podobnih deliktov. Izročen je bil okrožnemu sodišču. m Iz policijske kronike. V prešli noči je policija aretirala 6 oseb, ki so se prikradle čez državno mejo brez potrebnih listin ter se potikale po mestu. Mimo tega je bilo storjenih več ovadb radi raznih prestopkov in manjših tatvin. m Tujski promet v Mariboru. V noči od 5. na 6. tm. je bilo prijavljenih 70 tujcev, ki so prenočili v sledečih hotelih o-ziromn gostilnah; »Meran« 16, »Zamorec« 16, »Privatni hotel« 3, »Črni orel« 7, Halbwid! 2, »Kosovo« 8, »Zlati konj« 2, »Pri grozdu« 7. Zokaly 6, »Domovina« 2. m Sejmi v Mariboru prepovedani, — I Mestni magistrat nam piše: slinovke in parkljevke, so živinski in svinjski sejmi do nadaljnega za mesto Maribor prepovedani. m Grajski kino predvaja od četrtka od vključno nedelje serrzacijonalno ljube vri o dramo v 6 činih »Prepad smrti« z Lnciano Albertini in Lyo de Putty v glavnih vlogah. »Prepad smrti« je prvorazreden film, ki je v smelost! filmskih senzacij na višku. Vsebina, tega filma jo polna ljuhavnih zapleti j aje v.’ Slike 'in naravni posnetki so prvovrstni. m Restavracija »Grajska klet«. Za casa cirkusa podaljšana policijska ura. m Odys znamenita plesna urajetnioa gostuje samo nekoliko dana u Klub baru. Sklep 52. šolskega leta na dinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Dvoletna vinarska in sadjarska šola. v Mariboru je zaključila 30, julija tl. 52. leto svojega delovanja. Ob sklepu šolskega leta je imela 29 drugeletnakov absolventov, 16 prvoletnikov, ki prestopijo z novim šolskim letom v drugi razred, in 6 praktikantov, koji vstopijo v prihodnjani šolskem letu, ki pričanja 15. septembra t. L, v prvi razred, skupno tedaj 51 gojen- cev. . 4® gojencev je bilo katoliške, 1 gojen8č le bil pravoslavne, 1 gojenec pa prot©« stenske vere. Iz Slovenije jih je bilo 44, iz Brvatskega 2, iz Srbije l in s Primor-skega 4 Po materne® jeziku je bilo 46 Slovencev, 3 Hrvati, 1 Srb in 1 Nemea Za drugoletnike je nad vse častno, dal so strokovno šolo vsi uspešno končali, dobra četrtina absolventov z odličnimi uspehom; pa tudi prvoletniki so v splošnem razveseljivo tekmovali in so visi! brez izjeme prvi razred izdelati, pribiifc* no ena petina celo odlično. Važno je, da se tudi letos všeb 29 absolventov vrača na svoje domove, na kmetijska gospodarstva svojih roditeljev. Tako doeeza vinarska in Sadjarska Sola v polni meri svoj najlepši in naj-višji čil j, ki je; odgovarja dobrega fenje* tiškega naraščaja. Kmetovalci nekterdh okrajev, n, pr« mariborskega, ptujskega, ijutomerske-ga, ormoškega, pošiljajo razmcronsal prav pridno svoje sinove v kmiebijstkrt Izobraževati šča; uprav tamkaj je opažati tudi največ lepega gospodarskega ni®' predka, dočim izvestnd drugi kra ji za njimi zelo zaostajajo, ker zancmlvrjajtf strokovno izobrazbo. Skrb’ našega la« obraženstva na kmetih kakor časnikarstva bodi, da o vsaki dani priliki opozarja kmetovalce na naše kmetijske telo. V Sloveniji imamo samo. tri kmetijske šole (v Mariboru, št. Juriju ob j. ž* in na Grmu v Novem nfetrtu). ki niso najbolj.imj materialom'; a moralo bi bitt nabito polnili slovenskih kmetijskih Sol preko 20, da bi bili glede kmetijskega! šolstva vsaj približno na višku, kpt ja že davno Deška, dasi je manj agrarna Z ozirom I dežela, kot je naša. V doglednem času Pisalni stroji, barvni train, ogljen papir, ANT. rud. LEGAT, Maribor, samo Slovenska ulioa 7. telefon 100. Louis Couperus: Zallablfgfiii osel. Roman. (28) (Dalje). Skoraj bi bili počili od smeha, tskoso grohotali nad ubogil oslom Chnrmide-som. Igral sem namišljeno vlogo osla, katerega učijo in vadijo. Najprej sem skromno in pozorno povohal paštete, nato pa vino. Oboje je vonjalo po že dolgo neznanih užitkih. Moral sem se premagovati, da si nisem takoj privoščil. A za sedaj j© kazalo nadaljevati vlogo. Končno sem te-plazil jeziik za vinom in srknil. »Pije, pije!« «© vzkliknili' učenjaki, držeč se za napete trebuhe, dočim je sužnje lomilo od smeha. Nato se® se oprezno z velikimi oslovskimi zobmii dotaknil paštete, ugriznil košček in se zopet vrnil k vrču. »Je in pije kakor človek!« so vzkliknili Čudodelci in sužnji. »Kaj pa če je le...« j© zašepetal aaj-starejši. »Kaji« sta skrivnostno vpraša.!•> tovariša. »Začarani osel, človek...« ‘Kateri je začaran v osla.« »To ni ravno nemogoče •— pri nas v Tesali ji«. Vsl trije so začeli kimati in šepetati med sabo. »Ne«, so dejali, če bi bil začaran ogel«... »Začaran človek...« »Tedaj bi se bil drugače vedel.« »Pisal bi s kopitom po pesku....« »In bi prosil....« Nisem čul, kaj so dalje šepetali. Ponosno sem sedel na tleh, prigrizaval pašteto in srkal vino. »Naglo smo ga naučili,« j® vzkliknil eden izmed moderoev smeje. Znočilo se je. Vesele volje in nasmejani so zdravniki odšli iz hleva in zaprli vrata. Ozrl sem se okoli sobe. Hlev jo bil prostran, a sloimia sveža in obilna. Oslu, ki je nosil drva in obračal mlinska kolesa, je bilo bivanje v takem hlevu posebno še po človeškem in gospodarskem kosilu pravo knežje razkošje. Rane m! je hladil balzam Prijetna dremavica je objela trudno oslovsko glavo. Spustil sem glavo in sladko zaspal. Zadnja misel mi je bila; »Charis, rocja ljubezen, o Clmrlig!« T . Bari i •• so me negovati, umivali, mazilili z zdravilnimi mastmi, bogato krmili, in ko so' rane zasolilo, so me tudi česali in krba-čali; potlej sem' se pasel na zelenih spomladanskih njivah in travnikih. Še ved no je plaval venomer pred miamo spomin na Charisin objem. Povsod eenr ga videl in čutil. Tudi njo sem ugledal nekajkrat, pa le od daleč. Vedel sem, da je zdaj tudi ona začarana; začaral jo je zavrnjeni ženin Chersonesus in sioer tako, da se je morala zaljubiti v prvega osla, ki jd je tačas stopil na pot. Ta misel me j© navdajala s strahom, ki je bil še močnejši nogo bojazen, da bi Menedemus ne dal hčerine roke trgovskemu potniku, če bi se bil nekoč zopet včlovečil. Iz razgovorov naših čudodelcev sem posnel, da je Cha-risin duh oslabel, in da je tudi njeno snežno telo trpelo od progorečega hrepenenja po ženinu, ki se ji j© imel pojaviti v podobi osla. Zdaj so ji pravili, da naj počaka, da se bodo njenemu jmakn, ki se je vrnil iz boja, zaselile ram. Ko sem jo opaail iz in ugodna hoja, ter nizka oena* Zahtevajte edi.io le »Palma«* kravate, srajc«, klobuke, čepice, robce, nogavice, palice, in parfumerijo v modni trgovini Napolitanke Adria narezki 1=yo Keksi lo7a Bonboni Čekolada Malinovec vsaka množina najceneje v glavni zalogi tovm Mitov Maribor, Stolna ni. 4. Dijak se sprejme s 1. septembrom na stanovanje in hrano Vprašanja pod »Dobra oskr ba‘ na upravništvo »Tabora". . 10—10 Pekovskega vajenca zdravega 15—17 let starega se sprejme. Naslov v npravniitvu , Tabora*. 1673 2—2 Včeraj h. avgusta le Izgubil moj učenec od Lajtersberga do Sod ne uliee št. 1 zavoj v katerem je bil 1 račun in 1170 Din. če je kdo našel naj bi vrnil proti nagradi v moji trgovini v Lajteršbergu, Ivan Vidmar. 1G86 Išče se dobre stanovanje z dobrim nadzorstvom za prvošolca realke. Ponudbe na «-pravo pod ,10*. 1684 HISa v sredini mesta Maribora s stanovanjem ugodno na prodaj. Naslov v upravi. 1672 2-2 Prazni zaboji predpisani za sadje in drugo v raznih velikostih se dobe r veletrgovini V. Weixl, Jurčičeva nliea št. 8. 1658 4-4 Maribor, Gosposka ulica SC — Najlepše novosti = 128 Sjettiijslo ia taloalialas blago tir detelne pridelke na debelo nudi po najnižji ceni Miloš Oset, Maribor Glavni trg 1619 Krepčajte otroke in bolnike z obširnim, nad 20 točk vsebujo-čim programom Dnevno ob Enkrat ni poskus, Vas prepriča, da je najboljša zobna krema JUHAN0M"! Vsaka gospodinja je najboljše postrežena s svežim blagom in konku-renč. cenami pri tvrdki A. Požar Maribor, Gosposka ul. 4 Ako ne verjamete, poskusile! Dobi se povsod. Vsak dan od 10. do 1. ure veliko ogledovanje oksotlčnlh zverin in predprodaja vstopnic pri cirkuški blagajni. ne ordlnira do 3. septembra ■BcnninnBiiusi Podpirajte so koiski tisk! ODYS OD YS ODYS OD Y S preskrbite se s potnimi kovčeki, kasetami, necescri. torbami, listnicami nahrbtniki i. t. d. Vse to dobite v veliki izbiri in po zmernih cenah pri Telefon 207. IVAN-U KRAVOS, Aleksandrova cesta 13. Telefon 207, Maribor V lastnem ODYS ODYS ODYS ODYS interesu (VVogererjeva hiša) iPravi sFRANČKOV: kavni pridatek« v »boj-Žfcth tu ne kako ponaredbo. >-*, Na novi, rjAvo-modro-bi® etiketi so po-Mebuo jasno fzrešajo glavni znaki, a to sos ime »Franck* in »kavni mUnčak«. — »Pravi ;FRANCK» * ntfljo«* *bpb*«J« počenjajo vaako kavol Še nekaj srečk razred, loterije ima tukana;* Ljubljanska kreditna banka. Žrebanje jutri in pojutršnjem. AutomoDllno zastopstvo t. J. flf. Herberstein flaribor, GoiposJttal. 20. tel. 138 W roapiraiit5Juao^rovenwD mauuui Jntri. m rt jeva zabela dopolnjena za 25 do 50 % ceneje »t a' n 0 R«. - - - naj bi se število kmetijskih šol pri nas vsaj podvojilo, kakor nujno zahtevajo dejanske prilike naše mlade, od narave tako bogate kmetijske družbe. Nekateri kmetje naravnost razkošno trošijo denar za drugačno šolsko izobrazbo svojih otrok v raznih mestnih učiliščih, škotl- se jirni pa zdi razmie-roma zelo neznatnih stroškov za prevažno kmetijsko izobrazbo — iz nevednosti. Tu manjka smotrnega pouka kmetijskega prebivalstva. Pomanjkljiva šolska predizobrazba poedtinih gojencev zelo ovira uspešno napredovanje v šoli osobito v početiku. V kmetijsko šolo naj bi se pošiljali le marljivi, dovolj nadarjeni in boljše i zob raže ni mladeniči, ki jim* ne manjka resnega, pravega zanimanja za prelepi: kmetijski poklic. Naše številne meščanske šole, ki jih je samo v Slovenji že nad 30, so dostopne najširšim slojem kmetiškega pre-bvalstva in so najboljša pripravljalnica za kmetijsko šolo. Ljudske in meščanske šole naj bi se za to važno vprašanje nekoliko bolj zanimale. Mesečna oskrbnina v internatu vinarske in sadjarske šole v Mariboru je znašala doslej 240 din., za prihodnje šolsko leto se je pa znižala do preklica na samo 75 diin. Učenci ubožnejših kmetovalcev ne plačujejo oskrbnine ter se imenujejo državni gojenci (stipendsti), dočim se plačujoči učenci imenujejo privatni gojenci. Danes so pogoji za 'sprejem tako u- godni, da lahko rečemo, da. so vrata vsemi pravim zamimancem za vstop v kmetijska izobraževališča na stečaj odprta. Napredni kmetovalci naj bi se te ugodne prilike pridno posluževali. Podrobni j>o-goji za sprejem so razvidni iz prospekta (uredbe s programom), ki stane 5 dl n. in ga pošilja direkcija vinarske in sadjarske šole v Mariboru vsem zanima n cent proti prejšnjemu plačilu navedenega zneska v gotovini. Direktor Andrej Žmavc.