Poštnina platana t Kotovim Posamezna ttevtlka X tu Leto ii Trbovlje, 26. avgusta 1949 Štev. 33. II. plenum OK LMS v Trbovljah dokazuje, da stopa tudi mladina po ravni poti v socializem V nedeljo se je vršil v Trbovljah II. plenarni sestanek OK LMS, na katerem sta podaja po uvodnih formalnostih tov. Klemen in Repenšek referata o organizacijsko kadrovskih vprašanjih LM in o tehnični vzgoji mladine. Tov. Klemen, sekretar OK LMS Trbovlje, je nanizal v svojem referatu o organizacijsko kadrovskih vprašanjih LM vrsto problemov, ki so se pojavili v organizaciji in pri delu na terenu, ki se jih bo treba z vso resnostjo lotiti in jih zadovoljivo rešiti. Trenutno je vse delo mladine osredotočeno na reševanje vprašanj o socializaciji naše vasi, o vprašanjih odkupa, odmerjanja davkov in na ostala gospodarska vprašanja na vasi. Preko 100.000 opravljenih delovnih ur. nad 100.000 izkopanih ton premoga, uspehi mladinskih brigad, uspehi na kulturno prosvetnem potlju, udeležba preko 500 mladincev pri delovnih akcijah v frontnih in mladinskih brigadah pričajo, da bo mladina tudi v bodoče nadaljevala tradicijo revir-cev-prvoborcev, kljub zaviranju iz Vzhoda in Zapada, ki skušata onemogočiti izgradnjo socializma v Jugoslaviji. Z ogorčenjem se je ustavil pri ne--razumljivem činu madžarske delegacije mladine, ki je na zasedanju Izvršnega Komiteja Svetovne demokratične mladine pozdravljala vse delegate, pozabila pa je na jugoslovanske. Obdarovala je vse delegacije, pozabila pa je na jugoslovansko. Višek pa Je predstavljal izgon našega edinega delegata iz Svetovnega mladinskega festivala in to po onih, ki do danes še niso ničesar storili za uvedbo socializma v Svojih državah. Nadalje se je dotaknil dela mladinskih proizvodnih brigad, kjer je bilo storjenih mnogo napak, ki pa so do danes večinoma že odstranjene. Osnovne organizacije t. j. aktive LM pa bo treba še nadalje utrjevati, ki često izgubljajo povezavo z upravnimi vodstvi in ostalimi organizacijami. Pomanjkljiva je tudi ideološka izgradnja posameznih članov komiteja, zato bo pričel biro OK LMS s prihodnjim mesecem z rednimi političnimi šolami in sicer v Hrastniku, v Trbovljah, Zagorju in Radečah. Vzporedno s tem pa se bo pričela tritedenska politična šola, obvezna za sekretarje osnovnih organizacij LM. S pozivom, da napravijo rudniški komiteji plan sprejema novih mladin-co v organizacijo, s čimer se bo organizacija številčno okrepila in z naslonitvijo organizacije na KP, ki bo mladini pomagala reševati probleme in težkoče v zvezi z graditvijo socializma v naši državi, je poudaril, da bo mladina ie s svojimi uspehi dokazala, da je pot Partije pravilna in da nas ne more noben Kominformski element skrenili s poti, po kateri nas vodi naša Partija. CK in preizkušeni voditelj maršal Tito Tjjmlska tehnika .je |»o-rok za industrializacijo naše države V drugem referatu pa se je tovariš Repenšek Stane, član politbiroja OK LMS Trbovlje dotaknil važnega^pra-sanja, industrializacije naše države. Rekonstrukcije male industrije si ni mogoče misliti brez organiziranja težke industrije, izdelave težkih strojev za Na V. rednem zasedanju OLO Trbovlje so bili presedam polletni planski uspehi Ostra obsodba klevetnikov naše Partije in državnega vodstva V nedeljo dne 20. t. m. se je vršilo v Trbovljah V. redno zasedanje OLO. Po uvodnih formalnostih j« podal gospodarsko političnf’ referat predsednik OILO-ja tov. Povše Dušan. V obširnem izvajanju je sprva poudaril važnost izvrševanja gospodarskega plana, za katerega izvršitev nam ne sme biti žal največjih naporov, saj predstavlja plan pogoj za zgraditev socializma, ki bo omogočil v bližnji bodočnosti delovnemu in poštenemu človeku dostojno življenje. Naporna in težavna, pa tudi veličastna borba širokih delavskih množic jugoslovanskih narodov je bila v minulem polletju uspešno izvršena in ni težav, ki bi jih naše ljudstvo ne moglo premagati. V raznih industrijskih panogah je bil 50>/o dosežen predčasni plan, ki so ga in ga še imenujejo naši sovraž- niki pustolovskega in nerealnega. Nerealen se zdi pač onim informbiro-jevcem, ki hočejo obdržati našo državo na gospodarskem nivoju bivše Jugoslavije, da bi jo lahko še nadalje izžemali. Naši narodi pa vedo, da so kos vsem nalogam, ki jih postavlja pred nje naša revolucionarna Partija in državno vodstvo, ki znata vzgajati svoje člane in množice v najboljše in najzavednejše borce, ki se ne ustrašijo še tako velikih naporov za dosego onega, kar nas more približati zgraditvi socializma. Informbirojevski očitki in provokacije, ki smo jim vsak dan priča, ne bodo zavrle poleta našega delovnega ljudstva, temveč ga bodo le še bolj utrdile v prepričanju, da so napori Partije v njeni čudoviti borbi za dosego socializma nesebični. je goveje živine, prašičev in ovac je potrebna neprestana kontrola in evidenca, ker nam dokazujejo izkušnje, da so tudi pri tem na delu subverzivni elementi. Pri odkupu bo treba v bodoče podvzeti strožje mere, ker za-visi od tega zadoslna prehrana industrijskega in ostalega delovnega ljudstva. Posamezni KLO-ji se vse premalo zavedajo svojih nalog ter prepuščajo izvedbo istih kmetijskim zadrugam in raznim aktivistom. Plan odkupa mleka je realiziran v prvem tromesečju le z 92.8«/». Od planiranih 118.000 jajc pa je odkupljenih le 13.757 komadov ali 12"/o. V bodoče mora biti odkup dosežen 100»/« pa četudi bi bilo treba uporabiti najstrožje mere. ki so na razpolago. Gospodarsko političnemu referatu je sledilo poročilo IO, ki ga je podad podpredsednik OILO-ja tovariš Bur-keljc Viktor. V referatu je podal pregled izvršitve polletnega plana v posameznih sektorjih gospodarstva« z navedbo problematike in pomanjkljivosti, ki so bile opažene med izvrševanjem plana. V poverjeništvu za lokalno industrijo in obrt je bilo opaziti, da ni bilo prave povezave med upravami podjetij in IO krajevnih ljudskih odborov. Uprave in vodstva podjetij imajo vse premalo politične vzgoje, zaradi česar izgubljajo cilje in naloge, ki stoje pred podjetji socialistične države. Polletni plani niso bili povsem doseženi, kot je bil primer na žagi Jesenovo, kjer je nastal dvomesečni zastanek zaradi popravil. Prav tako je z Okrajno opekarno, ki ji primanjkuje delovne sile, dasiravno se skuša odpraviti to pomanjkljivost s prostovoljnim delom. V mesecu avgustu so bile vključene v upravo Okrajnih proizvodnih podjetij Apnenice v Zagorju, ki so presegle plan za 30 ton. Podjetje cementnih izdelkov, ki je od predpisanih 200 ton izvršilo 152.7 izdelkov in Valjčni s mlin v Zagorju. Lesna industrija je dosegla le 36.4 kubičnih metrov od planiranih 245 kubičnih metrov, čemur je krivo neobratovanje in popravilo obrata. Zaradi zakasnitve materiala so izdelale čevljarske delavnice v Zagorju, Trbovljah, Lokah - Kisovcu in Hrastniku le 1841 parov čevljev namesto 3900 parov. Plani kmetijske proizvodnje, zlasti žitaric in industrijskih rastlin jasno kažejo, da smo nasedli raznim tako zvanim kmetijskim strokovnjakarjem, ki hote ali nehote zavirajo pot našega napredka, zaradi česar so bile postavljene prenizke odkupne zadolžitve. Pri obvezni oddaji lesa smo dosegli 17.908 kubičnih metrov namesto 13.746 ku-Nadaljevanje na 2. strani Brez rekonstrukcije kmetijstva ni socializacije naše države V petletki stoji na važnem mestu vprašanje mehanizacije, tehnizacije in kemizacije kmetijstva. — Vprašanje večjega hektarskega donosa, povečanje površine obdelovalne zemlje, melioracija iste, povzdig živinoreje, pogozdovanje itd. so činitelji, ki so v veliki meri prepričali našega kmeta, da je mogoče doseči vse t« le v kmetijsko obdelovalnih zadrugah, ki se neprestano ustanavljajo širom naše države. Dočim je bilo do konca preteklega leta v Sloveniji 68 zadrug, je to število naraslo do 20. julija 1949. že na 312. Napredek pa se ne kaže samo v porastu števila zadrug, temveč tudi v ja-čanju starih zadrug z vključevanjem novih družin. Zal pa moramo ugotoviti, da se naš okraj ne more ponašati z intenzivnim ustanavljanjem teh zadrug. Pet ekonomij papirnice v Radečah, hrastniškega in trboveljskega rudnika, steklarne in kemične tovarne v Hrastniku s skupno površino 242 ha zemlje, dalje 3 ekonomije KLO-jev v Sirju, Trbovljah in Hrastniku s 35 ha zemlje, 9 ekonomij kmetijskih zadrug v Čečah, Trojanah, Vrhovem, Dolah pri Litiji, St. Lam-bertu, Dolu pri Hrastniku, Knezdolu, Kalu in Razborju s skupno površino 333 ha zemlje ter tri kmetijsko obdelovalne zadruge v Hotemežu, Loki pri Zidanem mostu in Izlakah s skupno 872 ha zemlje pričajo, da smo za ustanovitev naprednejših oblik kmetijstva storili doslej zelo malo. Temu je v precejšnji meri kriva OZKZ, ki je šele v zadnjem času, aa odločen pritisk oblasti pričela z intenzivnejšim delom. Zbiranje in registriranje odvisne sile je važen člen v industrializaciji naše države Trenutno smo zaposleni z važno nalogo, z ustanavljanjem novih brigad, ki bodo delale na gradbiščih, in z nalogo, pridobiti čim več ljudi za stalno delo v raznih podjetjih. Pri tem delu morajo pomagati aktivistom vse masovne organizacije s Partijo na čelu. Upoštevati je tieba delo in požrtvovalnost frontnih aktivistov na vasi, ki razmere v svojem kraju najbolje poznajo in z lahkoto precenijo, koga še lahko vključijo v brigado odnosno v Industrijo. Pri tem delu moramo pokazati vso vztrajnost, poslužujoč se najboljših, dobro premišljenih ukrepov. Na zborih volilcev, na masovnih zborovanjih, na sejah in konferencah, v privatnih razgovorih in povsod in vselej moramo ljudstvu pojasnjevati pomen te akcije. Doslej smo v tem pogledu imeli sledeče rezultate. Po planu bi morali zbrati v prvem polletju 1708 oseb, zbrali pa smo jih 1067 ali 62.47n/o, kar kaže, da nismo za skoraj 38%) izpolnili plana. V bodoče bo treba to pomanjkljivost na vsak način odpraviti. Napake, ki smo jih zakrivili, je treba odpraviti Plani kmetijske proizvodnje so bili za leto 1949. prenizko postavljeni, to pa največ zaradi prenizkega planiranja hektarskega donosa. Komisije se niso dovolj zavedale važnosti planiranja ter so nasedale vaškim kulakom, ki jim je špekulacija v krvi. Nad realizacijo plana obvezne vzre- rudarstvo, metalurgijo, kemijsko industrijo itd. zato je postal razvoj težke industrije pogoj za izgraditev socializma v naši državi. Pri izpolnjevanju te naloge, pa naletimo na težkoče v določevanju vodstva napredne tehnike in v vzgajanju novih kadrov za našo novo Industrijo, ki morajo bili vzgojeni, v pravem socialističnem duhu. Tu pa pride do izraza dobra organizacija Ljudske tehnike, ki mora približati tehniko vsem slojem delovnega ljudstva, zlasti na vasi, kjer je danes največji rezervoar bodočih delavcev in tehnikov za industrijo in Armijo. Naloga mladinske organizacije je, da skupno z organizacijo LT napravi vse za pospešitev dviganja kvalificiranih kadrov v našem gospodarstvu. Kljubi tehnike se morajo utrditi, za kar je odgovorna organizacija LM. Napake, ki so se delale doslej je treba popravili, dolžnost mladinskih aktivov pa je, vzbujati v mladini zanimanje za tehnično izobrazbo, za racionalizatorstvo in novatorstvo, kot dela z uspehom to klub LT v Steklarni v Hrastniku, Po obeh referatih se je razvila obširna debata, v katero je posegel načelnik okrajnega pionirskega štaba tov. Skobe Karlo, tov. Oberžan, Speglič in drugi. Nato se je izvršila volitev delegatov za oblastno skupščino po volitvi pa so bili sprejeti številni sklepi, katerih Izvršitev bo odpravila marsikatero pomanjkljivost, ki se je dogajata doslej. Plenarni sestanek je poslal protestno brzojavko CK mladine Madžarske, nato pa resolucijo CK LMJ V Beogradu, • čimer je bilo zasedanje zaključena bič rtih metrov. Plan spravila lesa je bil dosežen z 13.786 kubičnih metrov napratn 13.565 predpisanih kubičnih metrov, dočim je bil plan dovoza izvržen le 75°/o. Odkup klavne živine je bil polletno dosežen s 107 «/o, mršavih prašičev s 156»/o, pitanih prašičev pa samo 6°/o- Tudi finančno gospodarstvo ni bilo povsem tako, kot bi moralo biti. Odmera dohodnine je bila v splošnem zgrešena, zato bodo mtorale skrbeti krajevne komisije za vodstvo davčne politike na vasi, ki so postavljene sedaj po vseh KLO-jih, da se ne bodo ponavljale dosedanje • napake. V pogledu plačevanja davka je najboljši KLO Cemšenik, najslabši pa so KI.O Radeče, Loke - Kisovec, Podkum in Izlake. Investicijski plan kaže sledeče rezultate: kapitalna izgradnja je bila izvršena s 25.1 “/„, družbeni standard pa 23»°/« to pa v glavnem zaradi tega, ker je vsa investicijska dela vršilo Okrajno gradbeno podjetje, pa še to je moralo oddati vso razpoložljivo delovno silo na objekte in kapitalne gradnje republiškega in zveznega značaja. Od planiranih 40 km nizko-nape-tostnega elektrifikacijskega omrežja je bilo izvršenih 25 km ali 60,2n/o, pri čemer je treba grajati KLO — Dobovec, ki je uporabil nabavljeni material zase, na škodo MlinS in Ceč. Na sektorju lokalne industrije je bil potreben rebalans, po katerem so izpadle iz plana predvidena tovarna konfekcije v Zagorju in mizarski strojni objekti v Trbovljah. Novogradnja cest je izpolnjena z 32°/», pri čemer pa je treba upoštevati, da je bila v plan dodatno vključena cesta »Mihe Marinka« v dolžini 3.6 km. Od 8 rezervoarjev, planiranih za leto 1951, sta zgrajena dva. Vprašanju kanalizacije pa je bilo posvečeno vse premalo pažnje, saj je bild izvršenih od 9350 m samo 200 m kanalizacije. Tudi v pogledu gradnje stanovanjskih vprašanj je bil dosežen plan, saj je bilo od 24 planiranih stanovanj v petletki do sedaj dograjenih 12. Povoljni rezultati so bili doseženi tudi na polju turizma in gostinstva, pri povečanju števila učilnic in pri organiziranju sedemletk v našem, okraju, katerih imamo že tri od štirih planiranih. Po orisanju izvršitve plana v poljedelstvu in živinoreji, iz katerega je bila razvidna stroga podreditev planskemu gospodarstvu, je omenil referent še reorganizacijo odseka za notranje zadeve, ki se preimenuje v poverjeništvo za notranje zadeve. Zaključku obeh referatov je sledila obširna diskusija, tej pa nadaljnje točke dnevnega reda, nakar je bilo zasedanje OLO-ja končano. Tekmovanje CRD v počastitev obletnice V. kongresa KPJ Da bi bilo tekmovanje čim bolje izvedeno, so se predhodno vršile teme ljite priprave. Vršila se je konferenca vseh obratovodij, skupinovodij in mojstrov, na katerih so bile določene točne obveae posameznih skupin, po temeljiti proučitvi vseh pogojev, ki prihajajo v poštev za posamezna dela. Konferenco je vodil tov. Zalaznik J. personalni referent CRD, v imenu sindikata pa ji je prisostvoval tov. Pajk Bojan. V tekmovanje je bilo vključeno vse osebje CRD. Osebje, ki ni tekmovalo na obratih je bilo dodeljeno skladišču, kjer je bilo treba urediti kupe materiala. Tekmovanje, ki je bilo res vzorno pripravljeno, se je pričelo ob točno določenem času. V tekmovanje so bili vključeni oddelek izvoznih strojev, splošni oddelek, obrat rudarskih aparatov, mizama, livarna in separacijski oddelek. Največje zanimanje je vladalo za varilce, katerih haloga je bila varjenje kotlov kondenzatorjev za oljne škriljavce. Po končanem tekmovanju so bili pregledani doseženi rezultati po posamez- nih tekmovalnih skupinah. Najboljši rezultat je dosegla skupina varilcev, saj sta tovariša Grebenc Alojz st. in Deželak Alojz, zvarila na uro povprečno 8,14 m kondenzatorjev za škriljavce. Lep uspeh je dosegel tudi splošni oddelek, kjer sta presegla tovariša Gosak in Gorenc ml. pri izdelavi motornih osi za 59% določeno normo. V obratu rudarskih aparatov je presegel najboljši za 47% predpisano delo, v mizami pa celo 100%. Dobre rezultate sta dosegla tudi livarna in separacijski oddelek, dočim so v skladišču preložili in uredili ob času tekmovanja 25 ton železa raznih oblik. Teden dni kasneje se je vršil sestanek vseh onih, ki so bili navzoči na konferenci pred tekmovanjem. Na tem sestanku so bili objavljeni rezultali tekmovanja, najboljšemu tekmovalcu tov. Grebencu Alojzu st. pa je bila podeljena diploma. Ob zaključku sestanka je navzočim spregovoril nekaj vzpodbudnih besed direktor CRD tov. Pečar Otmar, ki je mnogo pripomogel, da je tekmovanje tako dobro uspelo. P. J. Zagorski rudarji tekmujejo Najboljši je obrat 1'odstrana Zagorski rudarji tudi v mesecu avgustu uspešno nadaljujejo tekmovanje. Med obrati jc najboljši obrat Podstrnna, ki je presegel do 18. t. m. operativni plan za 8.6%, nadalje obrat Kotredež s 3.9 %, potem Kisovec z 0.8%, medtem ko je obral Šumnik za 1.3% pod planom. V celoti presega rudnik plan za 3.6 %. \ mesecu juliju jc bil obrat Sem ti'k najboljši, v avgustu pa so se poslal« šale odkopu e prilike in bo moral ! dolcvni kolektiv napeti vse sile, da bo do konca meseca dosegel plan. V obratu Podstrnna pa se jc položaj \ primeri z mesecem julijem znane spremenil. Obrat Podstrnna je bil \ juliju pod planom, v avgustu pa znatno presega plan. To dejstvo j pripisati |v> eni strani ugodnejšim idkopniin prilikam, po drugi strani im je ta uspeh pripisati tekmovanju, ki ga je napovedala mladinska prehodna brigada Franceta Drnovška vsem proizvodnim mladinskim bii-radam v Sloveniji in še posebej dekani brigadi Čretnika v Podstrank 'ako Podstrnna zopet vodi, kakor je ,otlila v prvem četrtletju. Med posameznimi oddelki se od!i-ulje Prednji oddelek v obratu Ko. redež, ki je za cele štiri dni pred Imgimi oddelki. Ne smemo pa misli- i. da so drugi oddelki slabši. Opati pa je, da ni bil postavljeni opc-itivui plan realen, temveč da je bil »renizko postavljen. Pričakovati je, da bo rudnik Zatilje tudi v tem mesecu znatno pre-i'gcl plan proizvodnje. Veliko Bnaitifesftacijsko zborovanje v Zagorju Dne 18. avgusta se je vršilo veliko manifestacijsko zborovanje Osvobodilne fronte v Zagorju. Dvorana fizkul-turnegn doma je bila zasedena do zadnjega kotička. Na obrazih prisotnih je bilo opaziti, da z velikim zanimanjem pričakujejo napovedani referat delegata Oblastne konference tov. Burkeljca. Zborovanje je v imenu OF otvoril tov. Ludovika, nakar je tov. Burkeljc, burno pozdravljen od prisotnih fron-tovcev, podal poročilo z zasedanja Oblastne konference. S posebnim zanimanjem so zborovalci sledili govorniku, ko jim je poročal o naporih in uspehih Fronte, o sovražni gospodarski blokadi s strani demokratičnih držav, o gonji Informbiroja proti našemu državnemu vodstvu, o problemu pomanjkanja delovne sile in temu ustrezajoči rešitvi, o prostovoljnem delu, o dolžnostih in pravicah članov Fronte, o njihovi aktivizaciji t. j. o vključitvi v politično delo, o naših sovražnikih in njihovi povezavi z notranjo in inozemsko reakcijo. Z ogorčenjem so prisotni izvedeli, da so sc v Fronto vrinili ljudski sovražniki, da bi na ta način laže vršili svoje razdiralno delo in da so se celo v zagorski dolini našli taki protiljudski elementi, ki so izdajali interese delovne ga ljudstva. V naši sredini se še nahajajo prikriti sovražniki, ki svojo protiljudsko delavnost spretno maskirajo. Take ljudi je treba odkriti in jih napraviti neškodljive. Fronta je da-* nes tako močna, da ne more dovoliti, da bi 4—-5%, kolikor je še takih škodljivcev, poskušalo ovirati izvršitev našega programa in ogražati socialistično graditev. Zato moramo biti budni ter ostro opazovati delo in vedenje vsakega posameznika. S pomočjo take množične kontrole bomo naše vrste očistili ter bomo laže in prej zgradili socializem v naši državi, kar nam ne bo težko, če bomo tudi v bodoče korakali po poti, ki nam jo je začrtala v ilegalni dolgoletni borbi prekaljena Komunistična partija s tovarišem Titom na čelu. Z burnim ploskanjem in vzkliki odobravanja so frontovci dali duška svojim občutkom, ko je tov. Burkeljc končal svoje poročilo. V živahni diskusiji, ki se je nato razvila, so posamezni govorniki še dopolnjevali izvajanja oblastnega delegata. Tov. Jamnik org. sekretar okraj- nega komiteja KP jc podal izčrpen politični pregled ter objasnil razna mednarodna vprašanja v zvezi s propagando in gonjo Informbiroja. Tov. Ko-, kalj Frane, sekretar Okrajnega odbora OF je ožigosal protiljudske elemente, ki so se vdinjali informbirojevcem, tov. Taufer Boris, sekretar Mestnega komiteja OF pa je orisal dosedanje uspehe pri prostovoljnem delu in pozval frontovce, da se tudi v bodoče v čim večjem številu udeležijo prostovoljnega dela, ki se bo vršilo dne 21. avgusta na gradnji vodovoda, pri okrajni opekarni na cesti Mihe Marinka in drugod. Tov. Močiinikar je' prikazal nujnost čimprejšnje socialistične preobrazbe našega kmetijstva. Pri reševanju te naloge morajo sodelovati vsi člani fronte. Na koncu zborovanja sta bili preči-tani resoluciji naslovljeni na Izvršni odbor OF Slovenije in na Centralni komite KP Slovenije. Resoluciji obsojata gonjo Informbiroja proti našemu državnemu vodstvu, kakor tudi ne-prijateijsko zadržanje sosednjih demokratičnih držav proti naši državi. Člani Osvobodilne fronte izražajo svojo neomajno privrženost in zvestobo vodstvu OF in KP ter obljubljajo, da bodo vztrajali v borbi za končno zmago socializma v naši državi. To zborovanje je imelo demonstrativen značaj ter pomeni ostro prelomnico v razvoju in delu OF v zagorski dolini, obenem pa znaten doprinos k aktivizaciji vseh članov Fronte. Navadila za delo frontnih odborov Pri vseh naših frontnih odborih je opaziti, da delajo v večini primerov nenačrtno, da ne pristopajo k delu tako kot bi morali, kar ima posledice pri izvajanju nalog; zato daje IOOF Trbovlje navodila vsem KOOF in VOOF kako je t-reba pristopiti k delu, obenem pa, katere stvari so danes aktualne, ki jih morajo frontne organizacije obravnavati. V našem okraju je značilno, da frontni odbori čestokrat pri izvajanju naših nalog, pa najsi bo to s strani ljudske oblasti ali katere druge organizacije, kot n. pr. sindikatov, ZB itd. ne smatrajo, da je to obenem naloga fronte, temveč se dogajajo slučaji, da se frontni odbori ne čutijo soodgovorne, kako naj bodo te naloge izvršene. Nadalje se dogaja čestokrat med našimi množičnimi organizacijami, da ni skupnega načrtnega dela, to pa zaradi tega, ker fronta ne smatra za svojo nalogo usmerjati delo teh organizacij, temveč smatra, da je to nekaj, kar je izven Fronte in se je stvar ne tiče. Taka gledanja so pri izvajanju splošnih nalog popolnoma napačna in nam danes ogromno škodujejo pri izgradnji socializma. Da bi vse take in slične napake čim-prej po terenu odstranili, daje OIOOF Trbovlje navodila, po katerih naj se odbori strogo ravnajo, ker jamo na ta način bodo mogli uspešno in pravočasno izvrševati naloge, ki se nam stavljajo pri izgradnji socializma. 1. Kjer so naselja večja, kot so n. pr. Trbovlje, Zagorje, Hrastnik, Radeče in Zidani most, »e morajo frontni Odbori vsak teden sestati odnosno vršiti svoje seje, na katerih je treba ugotoviti delo vsake posamezne organizacije, delo Ljudske oblasti, podjetij in ustanov. Ce se ugotovi, da katera organizacija ni izvršila naloge, ali da se nahaja pred težkočami, ji je treba takoj nuditi vso pomoč, tako da se stvar popravi. V slučaju, da je pii delu zanemaril nalogo posamezen član organizacije, to pa ne iz objektivnih razlogov, temveč iz malomarnosti, ga je treba klicati na odgovor in ga strogo kaznovati. Na sestankih je treba zahtevati od vsakega odbornika poročilo o stanju v njegovem sektorju in kaj je izvrši) sam kot odbornik. Na seji se ne smejo nikoli postavljati naloge celotnemu odboru, temveč je treba konkretno zadolžiti z delom vsakega posameznega odbornika in mu pojasniti, kaj ima napraviti do prihodnje seje. Odbornik pa, ki je bil izvoljen od ljudstva je dolžan te naloge vestno in pravočasno izvršiti. Ce se ugotovi, da odbornik ne bi hotel naloge izvršiti in to zaradi malomarnosti, ga je treba ljudem označili, da ga množice razkrinkajo. Imamo lep primer v Loki-Kisovcu v Zagorju, kjer je nekaj takih odbornikov, ki niso prisostvovali niti eni seji, odkar so bili izvoljeni. Tu ni odbor pokrenil ničesar, kljub temu, da bi moral sklicati masovno zborovanje in jih razkrinkati, da jih ljudje obsodijo. Tovariš Jerin Leopold iz Lok je bil pred kratkim na MK KPS v Zagorju, kjer je poročal o stanju in situaciji na Lokah. Izjavil je, da on in še nekaj drugih delajo, ostali pa nič. Izjava, ki jo je podal tov. Jerin Leopold pa je netočna in resnica povsem drugačna, kot on poroča. Na Lokah in v Kisovcu jih je precejšnje število, ki se danes res trudijo in dajejo vse iz sebe, dočim odbornik Jerin Leopold ne dela v odboru nič. Tako je bil primer, ko so drugi odborniki nestrpno čakali na sejo, ki je bila napovedana, odbornik Jerin Leopold pa ni mogel priti, ker je imel zelo važen opravek, moral je iti k frizerju. Sličnih kot je Jerin, imamo na Lokah-Kisovcu še večje število. Sem spadajo tudi tov. Javornik arKlo, Drnovšek Ferdo, Drnovšek Pavel, Železnik Mirko in Sajevic Alojz. Da jih je v tem odboru tako število ni čudno, ker odbor do danes ni pn-krenil ničesar, da bi se stanje izboljšalo. Smatramo, da se je treba s temi odborniki prav resno pogovoriti in jim pojasniti, da s takim delom ne gradimo socializma. Socializem se gradi le z napornim, vztrajnim delom, tako kot ga gradijo naši ljudje. 2. Na sejah se je treba stalno in temeljito seznanjali z delom KLO in jim dajati pomoč, saj vemo, da se pred našo ljudsko oblast postavljajo velike naloge, ki jih pa bomo uspešno izvajali edinole, če jim bodo frontne organizacije nudile vsestransko pomot 3. Na vsaki seji je treba za vsak teren posebej ugotoviti, koliko ima izvršenih prostovoljnih ur, koliko je bilo frontovcev pri prostovoljnem delu in vrednost izvršenega dela. Nadalje je treba popularizirati najboljše terene, •jih dajati za vzgled ostalim, a najboljše frontovce nagrajevati. Od terenskih odborov je treba zahtevati zapisnike sej, enako pa jih morajo pisati tudi krajevni odbori Fronte. 4. Da bi se Fronta' in množice seznanile z uspehi in s splošno problemar tiko je treba vsaka dva meseca sklicati masovno zborovanje. 5. Trenutno je velik problem iskanje delovne sile. Naloga vseh fronlnih odborov je, da že v tem mesecu izvršijo množično akcijo potom svojih odbornikov in ostalih množičnih organizacij, da se bodo posamezni člani fronte individualno obvezali koliko prostovoljnih ur so pripravljeni izvršiti v mesecu septembru. Pri tej akciji je treba paziti na to, da se ne bi zgodil slučaj, da bi kje na terenu to važno in veliko nalogo opravljal en sam ali par ljudi, temveč da bodo tu vse množične organizacije sodelovale. Da bi akcija čim bolje uspela naj odbori OF takoj po prejemu teh navodil naredijo popisne pole in jih razdelijo med vse aktiviste, nakar bodo šli ti do slehernega člana Fronte, ki se bo obvezal, koliko ur je pripravljen storiti v mesecu septembru. Popisne pole naj vsebujejo sledeče podatke: 1. Ime in priimek, rojstno leto, stanovanje, poklic in zaposlitev. Opozarjamo, da je treba na te pole strogo paziti. To je naloga, ki jo od nas zahteva izgradnja socializma. Ce bi kateri odbor OF to akcijo zanemaril, bo stvar z vso resnostjo raziskana in krivec kaznovan. Ta naloga velja za vse, tudi za vaške odbore OF. Prepričani smo, da se bodo v isti meri kmetje člani OF, kot tudi delavci v velikem številu obvezali, saj imamo tudi po naših vaseh ogromno dela, ki nas še čaka. Zadnji rok za dostavo poročil o prostovoljnem delu je 30. avgusta 1949. 6. Da bi se ta naloga čim uspešneje izvršila, je treba teren dobro politično pripraviti, tako da bo sleherni član Fronte vedel za koristi, ki jih bo dalo prostovoljno delo. Po vseh večjih centrih pa je nujno, da se sestavi operativni štab, sestavljen iz vseh množičnih organizacij, ki bo vodil vse delo in akcijo. 7. Da bi bila Fronta v stanju vse te naloge uspešno izvrševati in da bi bila na terenu čim boljša povezava, je nujno, da se predsedniki ali sekretarji množičnih organizacij kooptirajo v odbore OF, ali da se jih vsakokrat obvesti za sejo. Naloga organizacijskih odborov pa je, da pošljejo svojega zastopnika na vsako sejo, kjer se bo seznanil s problematiko, nato pa dajal pomoč organizaciji.i gospodarsko enoto, da jim bo lažja obdelava, bodo na ta način njihovi proizvodi mnogo cenejši kot so pri individualnih kmečkih gospodarstvih. V našem okraju imamo sedaj tri take gospodarske enote ali kmetijsko obdelovalne zadruge in to, v Radečah, na Hotemežu, v Loki pri Zidanem mostu in v Izlakah Za člane kmetijsko obdelovalne zadruge smo v ta namen ustanovili tudi posebne trgovine. V teh trgovinah se oskrbujejo samo člani kmetijsko obdelovalnih zadrug in člani zadružnih ekonomij. V ta namen je bila ustanovljena posebna trgovina v Radečah za radeški socialistični sektor, prav tako v Izlakah in na Dolu pri Mladina v borbi za plan Pod tem geslom je rudniški komite LMS Trbovlje na svojem prvem Plenarnem sestanku sprejel sklep, da napove vsem rudniškim komiteje^ in aktivom v Sloveniji tekmovanje v počastitev 30. obletnice ustanovitve SKOJ-a in ustanovitve Federativne ljudske republike Jugoslavije. Ta tekmovalna napoved pomeni razširitev tekmovanja, ki ga je napovedala mladina trboveljskega okraja v začetku avgusta vsem okrajem Slovenije. Mjadina rudnika Trbovlje se zavezuje, da bo trdno stala na tradicijah svojih prvih organizatorjev ter ponosno nadaljevala njihovo delo. S tem bo dokazala vsej mladini sveta, da bo kljub vsefff oviram In obrekovanjem že trdneje delala za zgraditev socializma v naši domovini. Tekmovanje obsega: 1. Proizvodnjo: Kateri rudniški komite (aktiv) bo v svojem rudniku organiziral najboljše delo na odkopih. S tem v zvezi pride v poštev organizacija mladinskih proizvodnih brigad in številk, mešanih brigad, individualne in skupinske obveze, udarnišlvo, nova-torstvo, racionalizatorstvo, skrb za znižanje proizvodnih stroškov, odprava neopravičenih izostankov, skupno koordinacijsko delo s Partijo, sindikatom in upravo podjetja itd. 2. Vzgojno-politično, kulturno prosvetno, lizkulturno in delo v društvih ljudske tehnike: Kateri komite (akliv) bo imel na teh sektorjih največ uspeha in največ vključene mladine. V poštev pridejo vse oblike kulturno-prosvetnega in fizkulturnega dela, študiji po programu CK LMJ ter delavnost mladine v društvih Ljudske tehnike. Pažnjo je treba polagati na množičnost in kakovost. 3. Organizacijsko delo: Kateri rudniški komite (aktiv) bo najbolje izvajal Statut LMJ, sklepe XIII. Plenuma CK LMJ in kdo bo najbolje izvrševal obveznosti napram okrajnemu, oblastnemu in centralnemu Komiteju LDS. Tekmovanje se prične 1. septembra, zaključilo pa se bo 29. novembra. Vsi rudniški komiteji (aktivi) naj do konca meseca avgusta 1949 sporočijo n a rudniški komite LMS Trbovlje o sprejemu tega tekmovanja. Vsakih 15 dni pa naj dostavijo poročila na oblastni komite LMS radi ocenjevanja najboljšega. Pomen in naloge izkazovaKnili ekip v gozdarstvu Plim v go/.daisti n zadružnega sektorja našega okraja sc bliža 100 % izvršitvi, saj je dosedaj že 96 % do sežen. Kljub dosedanjemu zadovoljivem:! poteku plana pa so se pri posameznih kmetijskih zadrugah pojavljale težkoče in nepravilnosti pri razbitju plana s strani krajevnih ljudskih odborov na posamezne posestnike. Kru-ievni ljudski odbori so plan sečnje lesa razbijali preveč šablonsko in niso upoštevali okoluošti in položaja posestnikov. Dosti imamo primerov, dn je bila kmetu predpisana obvezna oddaja losa. katerega pa dotični posestnik sploh nima, ali pa je stanje njegovega gozda prav slabo. Po drugi strani pa so ščitili kmete, ki itnajo v svojem gozdu že zadostno količino za posek sposobnega lesa. Ti kmetje morajo oddati isto obvezno količino Hrastniku, V teh trgovinah se kmetje oskrbujejo na posebne bone, ki jih individualna kmečka gospodarstva ne dobijo. Vsako kmečko gospodarstvo, ki je vključeno v socialistični sektor, dobi bone za osebno potrošnjo v znesku 10.400.— dinarjev. Ti boni imajo napis: SRZ (Seljačko radnička zadruga). Zadruga dobi še posebne bone z napisom: »reprodukcija«. Za te bone lahko zadruga kupuje stroje, poljedelsko orodje, živinsko sol itd. Vse te stvari mora preskrbovati socialističnemu sektorju trgovina, namenjena za člane kmetijsko obdelovalnih zadrug in zadružnih ekonomij. kot tisti,^ki imajo v svojih gozdovih .nav malo ali pa nobenega lesa, sposobnega za posek. Jasno je, da je v mkih primerih prišlo na vasi dostikrat do zgražanja in opravičene kritike. Da bi se v bodoče takšne in podobne napake odpravile, kar je iiil primer po vseh okrajih, je ministrstvo za gozdarstvo izdalo nalog za sestavo izkazovalnih ekip za sečnjo lesa v letu 1950. Tako je okrajni izvršilni odbor našega okraja določil sestavo 8 takih izkazovalnih ekip, katerih vodje so dobili tudi tozadevne odločbe, J/.ka-zovalne ekipe sestoje: 1. iz vodje ekipe, 2. iz zastopnika pristojnega krajevnega ljudskega odbora, 3. iz zastopnika pristojne kmetijske zadruge. Naloga teh ekip je, da obidejo vse orivatne, zadružne in državne gozdove, ki niso pod upravo državnih gozdnih uprav, svojega dodeljenega območja ter ne glede na lastništvo odkažejo odnosno označijo vse drevje, ne glede na vrsto ali sortiment, ki je bil iz dozorelosti ali iz gozdno vzgojnih razlogov potrebno za izsek. S tem sc bosta delo in odkup lesa v prihodnjem letu po kmetijskili za-'rugah znatno olajšala in poenotila, ker bodo avtomatično razkrinkani r si tisti, ki so se dosedaj izgovarjali, la nimajo in ne morejo oddati lesa, ločim se jim je po drugi struni delala v gozdovih zaradi dozorelosti dreves očitna Škoda. Po drugi struni na bodo razbremenjeni tisti kmetje, ki lesa dejansko nimajo, ki so pa na račun saboterjev morali dostikrat odrekati zadnje sposobno drevo v gozdu. Navedene ekipe so že pričele z delom ter jim je treba na terenu nu-liti vsestransko pomoč pri izvrševanju njihove odgovorne naloge, to je, la se zasigura uspešna izvršitev piana gozdarstva v letu 1950. s čimer bomo prispevali ogromen delež k industrializaciji domovine, ki je pogoj za izgradnjo socializma. O stanovanjski krizi v Hrastniku Ta dela marsikje preglavice ter ovira normalni potek dela No, pri nas v Hrastniku pa menda temu ni tako. Pri nas je ta problem po mnenju nekaterih merodajnih činite-ljev že povsem rešen. Tako bi vsaj mislil tudi vsakdo drugi, ki mu niso znane naše razmere. Vprašamo se, če si more kdo v našem okraju privoščiti tako stanovanjsko udobnost, kakor si jo lahko privoščijo nekateri v Hrastniku. Tam poznamo že priletno tovarišico, ki je popolnoma sama, je pa zavzela ker celo nadstropje ene hiše. Ugotovljeno pa je, da stanuje v neposredni bližini imenovane tovarišice 6 članska delavska družina v »reci in piši« samo 1 sobi. Smo mišljenja, da zadostuje ža eno osebo ena soba, no recimo še kuhinja in shramba, da bi pa morala zavzeti kar celo nadstropje, to pa v naše, kakor mislijo nekateri, puhle butice. nikakor ne gre. Ker poznajo v Hrastniku to osebo vsi, smo prepričani, da bo imela sama toliko socialnega čuta ter ljubezni do bližnjega, v tem primeru do 6 članske družine v 1 sobi, da bo, pa četudi težko, zamenjala svoje stanovanje za manjše. Kitiefijsko-obddovalna zadruga v Izlakah pri Zagorju uspešno napreduje V KLO Izlakah obstoji Splošna gospodarska zadruga, v katero so vključeni vsi kmetje tega kraja. Zadruga šteje 152" članov -in spada med najnaprednejše zadruge OLO Trbovlje. Iz njenih najboljših članov se je dne 19. julija t. 1. ustanovila kmetijska obdelovalna zadruga. Zadruga šteje 51 članov, od teh je 21 delovnih ter zavzema okoli 17% zemljišča KLO Izlake. Zadruga uspešno rešuje razne gospodarske težkoče ter pristopa že v teni lelu k izvršitvi najnujnejših nalog. Zadružniki so med drugim sklenili, da bodo zgradili skupni zadružni hlev za vso živino. Na ta način bo sproščene nekaj delovne sile, ki je zelo primanjkuje z ozirom na veliko površino obdelovalne zemlje in na majhno število delazmožnih zadružnikov. Skupno obdelovanje zemlje je še otežkočeno zaradi razkosanosti posameznih posestev, s katerimi so zadružniki stopili v zadrugo. Zaradi tega je nujno potrebno, da se v zadrugo vključijo vsi kmetje tega kraja, kar se bo verjetno zgodilo še to leto. Kmetje namreč že uvide-vajo prednosti skupnega obdelovanja zemlje ter da je socialistična preobrazba našega kmetijstva potrebna za skupnost in dobrobit delovnega ljudstva. V Izlakah je opaziti, da kmetje niso naklonjeni vstopu v zadrugo, ampak da še omahujejo, kakor da bi še na nekaj čakali. Vzrok temu omahovanju je v stari miselnosti, še več pa v sovražnem prišepetavanju ljudskih nasprotnikov, ki s svojo brezobzirno agitacijo in propagando begajo kmete. Take skrite sovražnike bo treba poiskali in jih spraviti tja, kamor spadajo. Kot najboljši dokaz, da taki nasprotniki še obstoje navajamo dejstvo, da se je od ustanovitve zadruge v Izlakah vpisalo vanjo precej članov, da pa so po nekaj dneh preklicali svoje pristopne izjave. Tako so napravili tovariši: Turnšek Pavle, Zerman Anton, Jesenšek Peregrin, Urankar An ton in Prašnikar Monika. Tovariš Tito je v svojem nedavnem govoru v Skoplju opredelil vse tiste, ki so proti vstopu v kmetijske obdelovalne zadruge ali ki zavirajo razvoj zadruge, kot kulaške elemente, in dejal, da so to sovražniki naše ljudske skup nosti. Ta njegova izjava ne potrebuje nobenega pojasnila. Naši napredni kmetje dobro vedo, kaj je njihova dolžnost do skupne stvari ter bodo prej ali slej razkrinkali vse tiste, ki ovirajo organiziranje zadrug ali ki v že ustanovljenih zadrugah vršijo raz-, diralno ln sabotažno delo Nov tip trgovine pri KOZ Ze leta 1944. je bil osnovan v jeseni y Črnomlju zadružni inciativni odbor Slovenije, da bi uredil naše zadružništvo v mestu in na vasi. Takoj po osvoboditvi so bile nsnovane velike nabavno prodajne zadruge, ki so imele predvsem nalogo oskrbovati široke ljudske množice. Pozneje se je pokazala potreba, da so se morale te zadruge reorganizirati. V industrijskih centrih so se spremenile potrošniške zadruge v industrijske magazine, na ,vasi pa se je ustanovil enoten tip kmetijskih zadrug. Vsaka kmetijska zadruga Ima svoj upravni in nadzorni odbor, ki pa le slabo sledita razvoju našega socialističnega gospodarstva. Naše kmete zanima največ trgovina. Dobro vedo, da nudi trgovina predmete za njihove vsakdanje potrebe kakor obleko, čevlje, tobak, sladkor, petrolej, umetna gnojila, sredstva za razkuževanje itd Pozabljajo pa, da Izdela vse te proizvode, ki jih kmet kupuje, delavec v tovarni. Mislimo, da je radi tega delavec vsekakor opravičen zahtevati od kmeta njegove proizvode, živino in mast, kakor tudi del pridelkov, ki jih potrebuje za prehrano. Trgovina kmetijske zadruge ima povsem drug pomen kot ga imajo trgovine okrajnih magazinov, potrošniških zadrug in trgovine rudnika. Te trgovine imajo edino le nalogo, da oskrbujejo svoje delavce. Trgovina v kme- tijski zadrugi ne skrbi samo za to, kar rabi kmet za svoje potrebe, temveč odkupujete odvisne kmetijske pridelke sčojih članov, ki gredo v predelavo ali neposredno na trg, da jih kupi delavec, ki se muči pod zemljo v rudniku ali v tovarni, da dosega določeni plan. V trgovini kmetijske zadruge se vrši nekakšna izmenjava, ki ji pravimo vezana trgovina To se pravi, da dobi naš kmet za svoje pridelke ustrezajočo vrednost v bonih in denarju, s čemer potem lahko kupi zase to kar rabi. Za oddane pridelke dobijo bone predvsem mali in srednji kmetje, ker nimajo možnost, da bi se oskrbovali na prostem trgu. Veliki kmetje pa ne dobijo bonov zato, ker še vedno izrabljajo možnosti, da prodajajo svoje pridelke po raznih kanalih, zato pa se marajo oskrbovati na prostem trgu po višjih cenah. Kmetijska zadruga mora tudi voditi svoje knjigovodstvo, kjer izkaže rentabilnost vsega gospodarstva, ne samo trgovine, ampak tudi ostalih odsekov, tako lesnega, sadjarskega, živinorejskega, kreditnega, odkupnega itd. V trgovini se vodi evidenca bonov, dnevna poročila odkupov, evidenca za gradnje zadružnih domov o kreditih, sploh evidenca celotne gospodarske dejavnosti kmetijske zadruge. Ker pa je pokazala potreba, da se vas socializira in da se kmetje združijo v večjo Fizkultura in športni dan 5ŠD Rudarja v Trbovljah \ dueti JO. ul JI. avgusta je pr redil trboveljski Rudar svoj športu dan, ki je kljub oviram s strani Ljub Ijane dobro uspel. Nastopile so vse sekcije Rudarja. V soboto je bil namizno tenisk turnir med domačimi tekmovalci, k so se v velikem številu odzvali in voka zali, da je namizni tenis v Triov ljub zelo priljubljen šport in s< posamezniki s treningom dobili ži mnogo znanja. Zvečer je bil na telo vadiseu za Eizkulturnim domom bok saški dvoboj med Lokomotivo iz Zagreba in boksači Rudarja. Zmagala je ekipa Rudarja z rezultatom 8:6. To je za sekcijo Rudar ja velik uspeh. Sit j spada moštvo Lokomotive med najboljše v državi. Posamezne borbi so se končale z naslednjimi izidi: V mušji kategoriji je zmagal Bo-rušak (Rudar) po točkah. V bantan kategoriji je Vukovič (Rudar) premagal Ilumblerja po točkah. V lab ki kategoriji je Jozič (Lokomotiva) zmagal nad Erjavcem v prvi rundi -t. k. o. Borbi v velter kategori ji med Tišlerjem in Posavcem, ter Seberjem in Tisuničcm, sta ostala neodločeni. V srednji kategoriji je Gorent (Rudar) premagal Pavlina po točkah V poltežki kategoriji je Rudar izgu-bil točke brez borbe, ker ni imel tekmovalca V nedeljo dopoldne so bile cestni kolesarske dirke. Tekmovalo je 2l tekmovalcev Rudarja in Proletarcu iz Zagorja. Seniorji so vozili do Zidanega mosta in nazaj. V skupini dirkulnih koles je zmagal Prosenc Franc (Proletarec) s časom 1 ure 19 min. 14 sek Drugi je bil Jelen Slavko (Rudar) s časom 1:19,20, tretji pa Potočnik ju rij (Rudar) v času 1:30,00. Med tli ni koiesi je zmagal Bevc Aloj/ ilildar) v času 1:19,5, drugi je bil ižič Valentin (Proletarec) 1:19,10 in olji Blažič Maks (Proletarec) 1:25.0. Ženske so vozile na 8 km dolgi nogi in so pripeljale na cilj v na lednjem vrstnem redu: 1. Eorte Slavi (Rudar), 2. Rančiga. \itgela (Proletarec). 3. Potočnik Mie Rudar). Hkrati je bil za Fizk. domom š»-,ovski brzotumir, na katerem je so-lelovalo 18 šahistov članov Rudarju -n Bratstva iz Hrastnika. Na igrišču za odbojko je sekcija Rudarja odigrala propagandno tekmo v odbojki Največ zanimanja pa je bilo zn 'opoldanski nogometni spored, ki pa je bil zaradi odpovedi ljubljanskega železničarju zelo skrčen. V pred-ekmi sta se pomerili kombiniran noštvi domačih pionirjev in junior ev. Tekma se je končala neodloče ro 0:0. V glavni tekmi je nastopilo moštvi ■Zagreba« iz /-ugreza in domače mo 'a bi želeli le še nekaj desk nad rlavo. Mestni kamnolom v Trbovljah. • radbeno podjetje Z,idar in nekatera Iruga podjetja v okraju letos naj nrž ne bodo imela prilike proglasiti idarnikov, ker delavci in delavke, ki so prišli na delo v ta podjetja, ne ■bvladajo fizičnega dela še povsem Spremembi vremena so nekateri jubitelji sladoleda zelo hvaležni, ker jim omogoča nepričakovan prihranek. Letošnja letina sadja in paradižnikov je obilna. Vendar pa v zadnjem 'asu Okrajno odkupno podjetje navzlic številnim nakupovalcem ne zalaga trga niti z zadostno količino mdja niti s paradižniki. Vožnja z avtomobilom čez Brunik na Št. Janž je zelo neprijetna zaradi lukenj na cesti, med katerimi je doti takih, da ne bi zadostoval niti kubik gramoza, da bi jih zravnali. Višek pa doživiš na vrnu, kjer naletiš na drva, zložena sredi ceste. Drva hladnokrvno zlaga Bosanec, ki mu na noben način ne moreš dopo vedati, da mora biti cesta prosta Opsuje tebe in šinnsko upravo tet mirno nadaljnje zlaganje drv. CRD v Trbovljah uporablja ie nalile praktikante zn donašanje piv: n pokalic v delavnico. Zelo pametni zlasti danes, ko se bije boj za zni žanje polne lastne cene. Obvestilo V nedeljo ob 9. url dopoldne se vrši v Okrajni dvorani skupščina Zveze borcev s sledečim dnevnim ■ zdoiri: 1. otvoritev in pozdrav. a) Izvolitev delovnega predsedstva; b) izvolitev zapisnikarja in dveh ove-rovateljev; c) Izvolitev verifikacijske in resolu-cijske komisije. 2. Gospodarsko politični relerat (Povše Dušan). 3. Organizacijski referat (Koritnik Jože). 4. Diskusija po obeh referatih. 5. Volitev delegatov za oblastno skupščino. 6. Resolucije ln sklepi. 7. Razno. Za člane plenuma udeležba obvezna! Okrajni odbor Zveze brocev NOV Trbovlje. OBVESTILO Staršem in šoloobveznim učencem javljamo, da se prične redni šolski pouk na obeh trboveljskih šolah dne 3. septembra 1949 ob 8. zjutraj. Upraviteljstvi šol. DRUGO TEKMOVANJE REPRODUKTIVNIH GLASBENIH UMETNIKOV FLRJ 20.-27. NOVEMBRA 1949 V LJUBLJANI Vse Interesente obveščamo, da je rok za prijavo k tekmovanju podaljšan Se preko 1. septembra in traja do zaključno 20. septembra 1949. Prijave poslane po 20. septembru 1949, se ne bodo mogle več upoštevati. Prijave se naročajo in vlagajo pri Sekretariatu organizacijskega odbora II. jugoslov. tekmovanja reproduktivnih glasbenih umetnikov FLRJ, Ljubljana, Ministrstvo za prosveto. OBJAVA — SHECKE 3 premije 600.000, 300.000, 200.000 dobe srečni igralci poleg 40.000 drugih dobitkov drž. razredne loterije, ki bodo izžrebane do konca avgusta. Pohitite s nakupom srečk. Dobite jih pri Jugo-reklam, Ljubljana, Tyrševa cesta, pri podružnicah v Celju in Mariboru lec pri preprodajalcih. Kinematografi KINO TRBOVLJE predvaja ameriški film »STRAŽA NA RENU« Predstave: v petek ob 18. in 20. uri, v soboto ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri. v ponedeljek ob 18. in 20. uri. KINO HRASTNIK predvaja sovjetski film »ZLATI ROG« Predstave: v soboto ob t8. in 20. uri, v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri. Naslednji teden predvaja ameriški film »STRAŽA NA RENU« Predstave: v sredo ob 18. in 20. uri, v četrtek ob 18. in 20. uri. KINO ZAGORJE predvaja angleški film »HAMLET« Predstave: v soboto ob po! 17. in pol 20. uri, v nedeljo ob 10., pol 17. in pol 20. uri. V sredo 31. avg. in četrtek 1. sept. ob 18. in 20. uri "•eški film »GOSLI IN SANJL. Za mlati se moramo, da je od nas samih odvisno, kdaj bomo bolje Uveli. Cim vel’ bomo nudili skupnosti, temvee bomo tudi lahko od nje prejemali. Uredništvo Trbovlje Uprava rudnika Trbovlje lelelon M — Tiskarna Slovenskega poročevalca — Odgovorni urednik Stane Šuštar