AÑO (LETO) XXVIII (22) No. (štev.) 4 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES 23. januarja 1939 NIX@M©Y NASTOPNI POZIV SA MSH El Vaticano y las rebeliones Juveniles Días pasados el órgano oficial de la Santa Sede, L’Osservatore Romano, ofreció a sus lectores un artículo editorial, en el que aborda el tema de las rebeliones juveniles. El editorialista elogió el espíritu de la llamada rebelión juvenil, desatada en todo el mundo y advirtió a los adultos, que no deben menospreciar su significado y su fuerza por el solo hecho de que la gente joven no sobe lo que quiero poner “en el lugar de los sistemas a que se oponen”. “Esta gente,’ sjgue diciendo el artículo, “no busca un jefe sino una comunidad. Busca una causa por la que valga la pena vivir y, si es necesario, morir.“ De oso deseo se desprende el peligro de que puedan seguir a hombres como los comunistas chinos o el difunto “Che’ Guevara. El articulista termina diciendo: “Cuando más o. menos abiertamente despreciamos la protesta, porque no so puede convertir en propuestas definidas, creemos que hemos encontrado un medio para tranquilizar nuestras conciencias y seguir como hasta ahora. Seguimos trabajando en una sociedad que está cada vez más concentrada en las manos de unos pocos individuos. En realidad lo que estamos haciendo es evitar responsabilidades, que son solamente nuestras. La pereza nos va adormilando poco a poco nuestro sentido moral.“ Vatikan in mlatlinski upori Pred nekaj dnevi je vatikanski list „L’Osservatore Romano“ prinesel uvodnik, v katerem razmišlja o mladinskih uporih. Uvodničar je pohvalil duh teh uporov, ki so se pojavili po vsem svetu in opozoril starejše, da ne smejo omalovaževati njihovega pomena in moči samo zato, ker mladi ljudje ne Vejo, kaj postaviti na „mesto sistemov, proti katerim se borijo“. „Ti ljudje,“ nadaljuje pisec, „ne iščejo voditelja, temveč skupnost. Iščejo idejo za katere bi se splačalo živeti in, če treba, umreti.“ Iz te želje pride nevarnost, da bi sledili ljudem, kot so kitajski komunisti ali pokojni „Che“ Guevara, člankar zaključi pisanje z besedami: „Kadar bolj ali manj odprto odklanjamo protest, ker ne vsebuje konkretnih predlogov, mislimo, da smo našli sredstvo za pomiritev naše vesti in nadaljujemo kot doslej. Nadaljujemo z 'delom v družbi, ki je vedno bolj v rokah maloštevilnih oseb. V resnici pa bežimo pred odgovornostmi, ki so samo naše. Lenoba nam počasi uspava naš moralni čut.“ Slovenska metr&noli§a Dno 2. decembra 1968 jo apostolska delegacija iz Belgrada sporočila Slovencem veselo vest (prinesel jo je tudi argentinski Osservatore Romano), da je sv. oče Pavel VI. ustanovil slovensko metropolijo, s sedežem v Ljubljani, kot sufraganska škofija pa ji je vključena mariborska škofija. Zgodovinsko so se kmalu v prvih Stoletjih manjše škofijo združile ob osrednji večji škofiji in tako so nastale cerkveno pokrajine z metropoli-tom-nadškofom na čelu, ki je odločal pri imenovanju podložnih škofov ter. jih imel pravico posvečevati. Kasneje se jo ta odvisnost čutila v sodnem pogledu in ob izrednih prilikah tudi v cerkveno upravnih zadevah. Danes je ostalo častno mesto, ki ga ima metropolit med ostalimi škofi v pokrajini ter sodna pristojnost. Slovenske škofijo še nikdar niso bile vse povezane v eni pokrajini. Najbolj znana metropo-lija je bila v nekdanji Avstriji Ilirska s sedežem v Gorici, podložne so ji bile škofije: Ljubljana, Trst - Koper, do-čim sta Maribor in Celovec spadali pod Salzburg. Zadnji ilirski metropolit jo bil nadškof goriški dr. Frančišek Borgia Sedej, ki pa je dejansko zvezo z Ljubljano izgubil po mirovni pogodbi z Italijo ob koncu prve svetovne vojne. Škoda, da sv. Sedež ni izvajal zadnjih posledic iz odločb II. vatikanskega koncila in kljub pravno še neurejenim razmejitvam med Italijo in Jugoslavijo, ni še obnovil kot samostojno škofije. Koper, ki jo pravno še vedno priključen Trstu. Ko je bila pred leti za polstoletni jubilej Ljubljana povišana v nadškofijo, ni bila ustanovljena. kot metropolija, kar so jo zgodilo šele sedaj. Doslej sta bili obo slovenski' škofiji: Ljubljana in Maribor že dolgo let direktno podrejene sv. Sedežu, njun metropolit jo bil tako-rokoč papež sam. Kljub omenjenim okoliščinam gloda Kopra in slovenskih mešanih škofij Celovca, Trsta in Gorice, ki so ostale zunaj državnih meja, ima ustanovitev metropolijo pomen za slovensko versko in narodno življenje. Povezuje slovcr.co v eno cerkveno enoto, v to spada dejansko tudi Administracija Slovenskega Primorja, ki sicer kanonično ni ustanovljena kot škofija. Tako bodo mogli slovenski škofie, sedaj jih je 3 rezidencijalnih z jurisdikcijo na svojem ozemlju ter 2 pomožna v Ljubljani in Mariboru -— imeti svoje pokrajinske škofovske konference, kjer bodo samostojno razpravljali zlasti o slovenskih pastoralnih zadevah, važno je sedaj to ob liturgičnih spremembah. Razmišljali bodo kot slovenska celota mimo pokrajinskih kranjskih, štajerskih in primorskih pomislekov, katere so nam zaradi lažjega strahovanja vcepili tujci ob nekdanji deželni razdelitvi. Utrdi se s tem samozavest slovenske Cerkve, da je dorasla za samostojno odločanje in to psihološko mora vplivati na vzbujo narodne zavesti ter čuta samostojnosti, ki je Slovencem tako potreben. Hkrati je gotovo to priznanje lepo urejenemu slovenskemu verskemu življenju, ki kljub vsem težavam poganja globoke korenine in na zunaj kaže lepe sadove, zlasti v duhovniških in redovniških poklicih ter z dobro urejenim verskim tiskom, kolikor more dihati. Polnopravno je tako slovenski del Cerkve priznan v cerkveni organizaciji Jugoslavije ter celotne Cerkve, kar je v slovenskem primeru večjega pomena kakor v primerih, kot jih poznamo v romanskem svetu, ko je v, vsej državi en sam narod. -r Predsednik brazilskega vrhovnega sodišča Goncalveš de Oliveira je odstopil. Kot razlog je navedel nesoglasje in protest zaradi odstavitve treh sodnikov tega sodišča. Sodnike je pretekli četrtek odstavil s posebnim dekretom predsednik De Costa e Silva. Za Oliveirom je odstopil tudi predsednik volilnega sodišča. Vlada ima trenutno v študiju dekret, s katerim bodo odstavili še razne funkcionarje, ki ne so’gIašajo 'z revolucionarno vlado ustavnega predsednika. V ponedeljek, 20. t. m. je, v Wa-shingtonu Richard M. Nixon prisegel kot 37. predsednik ZDA in s tem postal vodja najmočnejše demokratske države na svetu. Prisegel je na biblijo, da bo „ohranjeval, ščitil in branil ustavo ZDA“. V svojem nastopnem govoru jo Nixon med drugim izjavil: „Mir, ki ga hočemo doseči, ni zmaga nad drugim narodom, temveč mir, ki prihaja z dobroto na svojih perutih, z usmiljenjem do tistih, ki so trpeli, razumevanjem do tistih, ki so bili naši sovražniki, z možnostjo za vse narode tega sveta, da si izberejo svojo lastno usodo.“ Nixon je nadalje poudarjal, da bo „storil vse, da se zmanjša teža oboroževalna, da se utrdi mir, da se dvigne revne in lačne. Napredujmo v trdni veri, odločni v naših namenih, previdni v nevarnos+ih, toda zasidrani v zaupanju v božjo voljo in v veličino človeka.“ Nixon je v govoru omenil uspešen polet Apolo 8 okoli Lune in je ta dogodek navezal na trditev, da „so se misli in upi vseli ljudi takrat obračali k človeštvu, kajti naj sežejo naši poleti še tako daleč v vesolje, naša usoda ni v zvezdah, temveč tukaj, na Zemlji, v naših rokah in v naših srcih.“ Češkoslovaška preživlja spet eno svojih notranjepolitičnih kriz, odkar so jo zasedle sovjetske čete Sredi lanskega leta. Kljub prisotnosti sovjetskih tankov in vojaštva in kljub uvajanju Papež Pavel VI. je bil mod prvimi, ki jo uradno čestital novemu ameriškemu predsedniku k ustoličenju: „V trenutku, ko prevzemate odgovornosti svojega visokega položaja, prosimo Najvišjega, naj vas varuje in vodi in naj krona vaše napore za enotnost in mir.“ Za varnost novega predsednika je bilo tokrat poskrbljeno, kakor še nikdar v ameriški zgodovini. Med povorko po aveniji Pensilvaniji, ki jo je gledalo nad dva milijona ljudi, je bilo razpostavljenih 3200 občinskih stražnikov, 1700 članov Narodne stražo in L'000 vojakov. Poleg teh je bilo med množico ljudi pomešanih na stotine policijskih agentov v civilu. Nixon so je s svojo gospo vozil v blindiranem avtomobilu, prav tako so bile šipe na balkonu, s katerega je Nixon gledal povorko, varne pred krogljami. Slavnosti ustoličenja so stale okn 2.700.000 dolarjev, ki jih je republikanska stranka krila z vstopnicami na povorko ter s prodajo spominskih znakov. Republikanska stranka je priredila tudi šest velikih slavnostnih plesov za 30.000 ljudi, na katerih je igralo 30 orkestrov. Vseh šest slavnostnih plesov je otvoril Nixon z gospo. Pretekli teden se je 21 letni univerzitetni študent Jan Palach postavil ped spomenik sv. Venceslava sredi Prage, se polil z bencinom in nažgal. IZ TEDNA Vatikanska ameriška letalonosilka Entreprise, je gorela pretekli teden ne daleč od Pearl Harbcra. Požar je povzročil ogromno škodo, zahteval pa tudi Nevarnost hujšo katastrofe se je še povečala zaradi številnih eksplozij, a so varnostni oddelki končno požar omejili. Položaj na Srednjem vzhodu, se tudi v zadnjih dneh ni spremenil. Francija je sicer predlagala rešitev na podlagi odločitve „štirih velikih“, a ji doslej ni uspelo prodreti. Nasser jo medtem izjavil, da ne bo prišlo do nobenih pogajanj, dokler ne bo Izrael zapustil zasedenega ozemlja. V Boliviji so odkrili tajni načrt proti sedanji vladi predsednika generala Barrientosa. Zaradi tega je bilo proglašeno obsedno stanje, vendar do kakih izgredov ali vojaških akcij~sploh ni prišlo. Prisilni avionski poleti na Cubo se nadaljujejo. Tako sta preteklo nedeljo prispela v Havano kar dva aviona; eden od njih je moderni DC-8, na katerem je bilo 170 potnikov. Na Japonskem so bile zadnje dni velike študentovske demonstracije. Levičarski študentje so protestirali proti japonsko-ameriškemu vojaškemu paktu. Ker so razgrajači zasedli univerzo, V TEDE N je policijska sila 9.000 mož nastopila! strogo in končno vzpostavila relativen red. ■ ;, Kolumbija jo preživela dva tedna! agitacij. Protesti so se začeli zaradi' povišanja cen prevoznih sredstev. Vlada končno nadzira položaj, vendar je še vedno nevarnost splošne stavke, S katero grozijo sindikati. Manifestacije in protesti so pustili tudi žalosten saldo 6 mrtvih in večje število ranjenih. - ■ ■ .-t . Manifestanti so se zopet pojavili na urugvajskih ulicah. V torek, 21. t.. m., so občinski delavci, katerim so . se potem pridružili še nekateri drugi gre- , miji, povzročili izgrede,, ki so imeli' tragične posledice. Eden od manife-stantov je bil ubit na način, ki ga policija še ni dobro odkrila. V spopadih z. varnostnimi oddelki pa je bilo več ranjenih. Medtem pa, ko se je polici-; ja bavila z razgrajači, so neznane o-sebe napadle banko v samem centru Montevidea in odnesle nad milijon u-ruguajskih pesov. Britanska ekonomija in vladni angleški prestiž sta doživela nov hud u-darec, ko so delavci telegrafskega sindikata napovedali stavko. Ta se dosledno izvaja in so vse telegrafske zveze v državi sami in z zunanjim sve-, tom prekinjene. V stavko so stopili sedaj tudi poštni uslužbenci. večje koiii role nad vsem javnim in S hudimi opeklinami po vsem telesu so ga -prepeljali v bolnišnico, kjer je po nekaj dneh trpljenja umrl. 24 mrtvih in 8 ranjenih članov posadke. zasebnim življenjem češkega in slovaškega prebivalstva, kakor so to zahtevali sovjeti, češkoslovaška ISjhlunisti-čha vlada nima položaja trdno v svojih rokah. Na največji odpor proti ponovnemu uvajanju vsesplošno kontrole nad življenjem in smrtjo državljanov naletava češkoslovaška komunistična vlada med delavstvom in študenti ter nekaterimi intelektualci. Delavstvo je grozilo s stavkami, grafiki so grozili ustaviti izhajanje partijskega časopisa, študenti pa z nemiri in izgredi na univerzah in u-licah, če vlada ne bo pristala na njiho -ve zahteve po svobodnih volitvah v delavskih sindikatih, v partiji in drugih organizacijah ter če ne bo dosegla u-mika sovjetskih okupacijskih oddelkov iz države. Ker je vlada samo mirila razburjene študentovske vrste, ni pa kazalo, da ima resen namen ali da more u-streči vsaj nekaterim njihovim zahtevam, se je zbrala skupina 14 študentov in sklenila, da se bo poslužila orientalnega načina protestiranja proti obstoječim razmeram. Mirovni razgovori v Parizu V Parizu so se Amerikanci, južni Vietnamci, severni Vietnamci in Viet-cong končno zedinili, da bodo nadaljevali z mirovnimi razgovori. Problem konferenčne mize so rešili tako, da so postavili sredi dvorane okroglo mizo, k tej pa so prislonili na dve nasprotni strani dve štirioglati mizici. Za okrogle mizo si bosta sedela nasproti južno in sevemovietnamska delegacija, pri štirioglatih mizicah pa bohta sedela ameriški ih vietkonški delegit. Novi' mirovni razgovori so se začeli preteklo soboto. Severni Vietnamci šo takoj ha začetku znova sprožili svojo zahtevo, da se morajo vse ameriške čete umakniti iz južnega Vietnama ter da je treba v Saigonu po staviti koalicijšfeo vlado med komunisti in nekomunisti, katera naj bi imela namen Čim prej združiti Severni in Južni Vietnam v enotno državo. Sovjetska vlada je medtem ponudila Hanoju veliko vojaško in gospodarsko pomoč, zlasti v slučaju, če bo- Komunističnih oblasti v državi se je polastil strah pred študentovskimi in delavskimi nemiri in s tem pred še strožjo sovjetsko kontrolo nad prebivalstvom. Na stotino študentov se jo takoj po smrti Palacha zbralo na trgu sv. Venceslava in demonstriralo proti režimu. Pri umrlem Palachu so našli sporočilo, da se bodo še drugi študentje zažgali, če vlada no bo odpravila cenzure in drugih diktatorskih ukrepov proti svobodi v Češkoslovaški. Na praški univerzi se je zbralo nad 3000 študentov ter so sklonili, da se bodo poslužili v nastopanju proti režimu Ghandijeve metode, se pravi pasivnega odpora. Po vsej državi so poleg vlade pozivale na pomirjenje številne intelektualne organizacije, nekatero časopisje ter zlasti Zveza žena. Mati umrlega Palacha pa je od vlade dobila žalno brzojavko. V nedeljo se je drugi češkoslovaški mladinec, 25 letni pivovarski delavec Jožef Hlavaty v Pilznu zažgal iz protesta proti obstoječim razmeram. do mirovni razgovori v Parizu uspeli. Sovjetska vlada hoče preprečiti kitajski vpliv v jugovzhodni Aziji, ki bi se nujno povečal z odhodom ameriških vojaških oddelkov iz Južnega Vietna- ma. Sovjetska vlada je sporočila Hanoju, da je pripravljena letno pošiljati pomoči v višini ene do dveh milijard dolarjev. Franco je izgnal iz Španije vse člane burbonsko-parmske veje španske dinastije. Najprej princa Carlosa Huga burbonsko-parmskega pretendenta na španski prestol, nato pa njegovega očeta Ksaverja in ženo princa Carlosa Hh-ga, biv. holandsko princeso Ireno. Na ta načih je Franco ojačil položaj Juana Carlosa Burbonskega, ki je Francov pretendent na španski prestol ter je že od mladosti pod njegovim varstvom. Tzgon burbonsko-parinskega princa Carlosa Huga ima tudi notranjepolitično ozadje, ker so njegova prizadevanja za pridobitev španskega prestola zlasti podpirali Baski, ki so v odločni opoziciji proti Francu. Iz življenja in dogajanja v Argentini Telefonska reorganizacija. Državna telefonska družba je objavila načrt reorganizacije sedanjega sistema. V njej je med drugim predvideno tudi, da se uvedejo avtomatični telefonski števci v vseh centralah glavnega mesta in Velikega Buenos Airesa. Ta dela se bodo zaključila najkasneje leta 1972. Poleg tega je v načrtu razširitev telefonskega omrežja na nova področja, kakor tudi povečanje števila central, ki že imajo nov način avtomatičnega klicanja na daljšo razdaljo (telediscado)-. Eustaquio Tolosa, vodja gremija pristaniških delavcev ob znani križi leta 1966, je bil spuščen na svobodo. Moral bi ostati v zaporu Še tri leta, a je sodišče ugodilo njegovi prošnji za znižanje kazni. Ta pomilostitev je znak nove gremialne politike, s katero se Vlada skuša približati raznim delavskim sindikatom. V letu 1968 je Argentina pridelala 19,947.800 kubičnih metrov petroleja v raznih Vrelcih. Ta količina predstavlja povišico za 9,4% v primeri z letom 1967. V Mendozi že delj časa trpijo na pomanjkanju vode. Huda suša, ki traja že delj časa, resno ogroža vodni Sistem, ki ga uporabljajo za namakanje polj in za proizvodnjo električne eneis gije, Ker ni videti druge rešitve, so1 pričeli študirati možnost bombardiranja visokih ledenikov, da bi s tet» trenutno rešili položaj. Vlada je z dekretom dovolila vsem državnim tvrdkam in ustanovam, da povišajo plače svojemu osebju. Višino povišice se določi v posameznih slučajih, a ta ne sme presegati 8% nad sedanjo plačo. j Predsednik vlade general OnganTa je izjavil, da bo vladâ še naprej podpirala (Narodni umetnostni fond. Zadnje’ čase se je namreč precej pisalo o temi, da bo ta fond tekom leta razpuščen, kar je precej razburilo argentinske kulturne kroge. Vročina in vlaga, ki zadnje dhi obdajata Buenos Aires, sta preteklo nedeljo povzročili pravo invazijo raznih kopališč, časopisi so ugotovili, da je bilo število kopalcev rekordno za ta: sezono. Češkoslovaška mladina protestira s samomori Špes sama se «Is saevem letet — našega tiska Ni ta klic samo vabilo za naročbo, kot ga slednje loto ponavljamo, ampak jo bolj „dramilo našim rojakom“, kot bi rekel 'Valentin Vodnik. Saj tisti, ki so „zdramljeni“, se prav dobro zavedajo, da je ob novem letu treba pomisliti tudi na tedenski slovenski časopis ter ga vstaviti med redne mesečne stroške tako kot kruh in vino ter to bak (tisti, ki kadi, seveda). Kot je hrana potrebna za graditev telesa, tako slovenski tisk gradi slovenskega človeka od znotraj in ga ohranja za skupnost. Bobro, „izgrajeni“ slovensko je lahko samo človek po časopisu in po tisku sploh. Ta mu oblikuje duha in ga religiozno, intelektualno, strokovno, pa tudi politično formira, kakršen jo pač list, ki mu prihaja v hišo, seda k njegovi mizi, se mu spravi v roke in mu iz njih zleze v glavo in srce. Tako ga poživlja od znotraj, da se zave skupnosti globalnega slovenstva, povezanosti s Slovenci po vsem svetu, seveda tudi z domovino, ter je pripravljen tudi kaj žrtvovati zanj. Najprej seveda —• plača časopis, da mir ostane prijatelj in redni obiskovalec tor kramljajoči povezovalec skrivnostnih niti s Slovenci kjer koli. Potem pa še knjige in Zborniki, ki gredo s časopisom z roko v roki. Saj pravim: tisti, ki so zdramljeni, to dobro vedo in so brez naše prošnje dali postavke za časopis v! svoj letni proračun, Ker brez njega biti ne morejo. In mi dodamo: ne smejo, če se nočejo povsem izolirati pd skupnosti. Ne izolirajo pa samo sebe, temveč tudi svoje otroke. In to j® slabše. Otroke povežeš v slovensko skupnost samo s tedenskim časopisom. Ta jih vzbuja k branju, ki so se ga naučili v slovenski šoli, ta jih obvešča o vseh prireditvah skupnosti, ne samo družabnih, predvsem kulturnih in političnih. časopis jih uvaja v soudeležence slovenske usode, oziroma jim jo vsaj posreduje, da jo razumevajo, gredo z njo in v njej vztrajajo. Otroci so naša garancija bodočnosti. Če jih odbiješ in jih ne vključiš po časopisju v skupnost, jih izgubiš. Ne izgubljajmo bodočnosti! To kličemo tistim, ki še niso zdramljeni! Težko jim je, da jim otroci zaradi njih brezbrižnosti uhajajo, pa so krivi sami, ker nimajo v družini zlate in sladke verige slovenskega časopisja, ki veže srca in duše, Slovenca k Slovencu in vse Slovence v nairod. Zato to: Dramilo rojakom! Spomnite se ob novem letu slovenskega tiska! Da bomo še natančnejši: našega tiska! Se pravi čisto konkretno: Svobodne Slovenije! In seveda: mislite tudi že na Zbornik, ki se ji bo med letom pridružil. „Svobodna Slovenija“! List, ki pa je tudi geslo in cilj! In katera slovenska družina med nami ne bi hotela delati za ta cilj ? Slovemsho^aregemtinsha odprava osvojila Cerro Motg vim kontinentalnem ledu Ameriško vojaško poveljstvo v Sai-gonu je objavilo, da so med 28. decembrom in 20. januarjem zaplenili v raznih akcijah ogromne količine komunističnega orožja in hrane in sicer 110 ton orožja ter 489 ton riža. Po desetdnevnem obleganju in naskakovanju se je naveza ing. Jure Skvarča —• Mario Serrano dne 9. januarja 1969 ob 13 Jiončno lahko vzpela na vrh eno izmed svojsko edinstvenih in dotlej še nezavzetih gora na Patagonskem kontinentalnem ledu ter jo s tem dokončno dala v dar in spomin rajnemu, pred dvema in pol leti ponesrečenemu Robertu Boju Petri č k u , sinu predsednika SPD. Naši bralci se bodo še spominjali, da so že lani člani tedanje odprave to goro ugotovili, jo izbrali in poimenovali po svojem rajnem prijatelju. Vremenske težave pa so tedaj onemogočale vzpon nanjo. Zato si je letošnja ekspedicija. zastavila Cerro Boy kot svoj prvi cilj in je to zavezo tudi uspešno opravila, čeprav je morala pred tem premagovati mnoge zapreke in težave. Kako mnoga čustva prijateljske ljubezni in zvestobe so utrlo v pobočja to gore stopinja na stopinjo, prijem za prijemom pa kaplja v kapljo znoja, ko si je samotna Jure-Mariova naveza osvajala korak za korakom višino v njenih stenah! Le spodaj v taborišču I, je njun tovariš v odpravi, Tone Andrejah, podoživljal iz svoje lastno predstave njuno pležo ter ju nemara v toplem in vedrem spominu na Boja priporočal Njemu v varstvu in Ga prosil uspeha. Razen njega pa je navezo v šir in dalj spremljali od obzorja do .obzorja le veličastje večne le-dovine in njenih gora. Kot da se je vseobsegajoča .Stvarnikova ljubezen razlila po vseprostorninskem razsežju — kakor je z njo napolnjen vsak korak prihajanja in odhajanja, vsak trenutek rojevanja in umiranja. Zaradi čistih misli in lepih namenov teh, ki so Ti jo dali in tudi onih, ki so kakor koli prispevali k uspehu, naj bo ta Tvoja gora, ljubi naš Boj, za vse večne čase srečonosna vsem planincem dobrega srca! Letošnja odprava Slovenskega planinskega društva na Kontinentalni led 1969 je odpotovala iz Buenos Airesa na predvečer svete noči, dno 23. decembra 1968, potem ko smo po vseh že znavado ponesrečenih poskusih za avionsko vozovnice in s prijazno prevozniško pomočjo g. Matevža Potočnika končno lahko ukrcali tako naše ekspedicionarje kot vso njihovo neskončno obilno ekspedicijsko prtljago na patagonski avtobus. Po nujnih popotnih prekladanjih sem in tje, so končno naši fantje izročili sebe in svojo ‘kramo’ v oskrbo našega neprecenljivega in že kroničnega prijatelja Jožeta Vodnika in njegove kamionetc. Z njuno pomočjo so prečkali kontinent do Calafate ob Lago Argentino. Prevoz čez to razsežno jezero in pristopanje h gori jim je vzelo ves teden časa ter so šele 30. decembra lahko postavili matično taborišče v dolini Cerro Norte, odkoder so naskakovali proti Cerro Boy. Cerro Norte je že četrto leto cilj naših odprav. Trda, težka, muhasta in čudovita gora! Koliko planinske dejavnosti so ji v treh letih raziskovanj že žrtvovali naši plezalci! čeprav jim je končno le uspelo razvozlati vse njene neznanke in je kazalo, da bo letos gora že vendar enkrat ‘naša’, se je zgodilo, da njen glavni raziskovalec poleg Jureta, Peter Skvarča, letos?' ni mogel tja z odpravo, ker ga je Geo-deško-geofiziška fakulteta buenosaire-ške univerze poslala na Aconcaguo — merit zemsko težnost z njenih višin...! To je prvič, da se je zaril kak član Slovenskega planinskega društva v Argentini v pobočja te najvišje ameriške gore. Kako bo potekala nadaljna dejavnost Slovensko-argentinske odprave na kontinentalni led in kako bo odrezal Peter na Aconcagui, bomo še poročali. Cp O verovanji! ali neverovanju v Boga Odgovori glede vere v Boga —< kom. listi besedico Bog pišejo dosledno samo z malo začetnico — so po Centru za raziskavanje javnega mnenja pokazali, da 51% ijudi v državi več ne verjame v Boga, 39% anketirancev je pa izjavilo, da verujejo v Boga. Pri tem seveda ustanova ne pove, koga je vprašalo za mnenje o tej zadevi. Ustanova pravi, da je odstotek nevernih odnosno vernih „povprečje za vso državo“, da pa „obstajajo tudi odstopi glede na področno pripadnost, vrsto naselja, starost, poklic, izobrazbo in stopnjo družbenopolitične aktivnosti“. Po ugotovitvi ustanova za ugotavljanje javnega mnenja je največ ji odstotek vernih državljanov na Hrvaškem in v Kosmetu (45%), najmanjši pa v Črni gori (13%), za ostale republike velja v glavnem povprečje. V vaških naseljih je odstotek ljudi, ki verujejo v Boga, dvakrat večji kot po mestih, t. j. na deželi veruje v Boga 60% ljudi, po mestih pa samo 20%. V starosti od 18 do 25 let veruje v Boga vsak četrti državljan (25%), v starosti nad 25 let je število vernikov mnogo večje in dosega skoro dve tretjini (67%). Glede poklicev je največ vernih med gospodinjami, kmetovalci in drugimi zasebniki in med nekvalificiranimi delavci (81%), najmanj pa med uslužbenci, dijaki in študenti. Od teh jih je nad 80% izpovedalo, da so brezverci. Center za ugotavljanje javnega mnenja končno navaja, da odstotek vernikov „pada vzporedno s porastom izo-brezbe: nepismeni — 80% vernikov, pismeni in ljudje s štirimi razredi osnovne šole — 58% vernih, ljudje z dokončano osemletno šolo — 38% vernikov, ljudje s končano šolo za kvalificirane delavce — 27% vernikov, ljudje s srednjo šolo — 13% vernih in ljudje z višjo ali visoko šolo — 9% vernikov“. Pove tudi, da v Boga veruje dve tretjini državljanov, ki niso člani „družbenopolitičnih organizacij“, odstotek „ver- Ko boste prejeli tole pismo, bo 2c bolj 21 kot 20 let mojega bivanja v misijonih. Dvajsetletnico sefe. praznoval z obilnim delom in zraven tega sc z urejanjem novega velikega dele .bolnišnice. V tem delu sem dobil tudi zelo modem in obširen operacijski oddelek. Tega smo šele ta mesec odprli z malo slovesnostjo. 20 nepretrganih let misijonskega dela je za laika lepa, prelepa doba: za menoj je 20 prekrasno preživetih let. Je prav, da sc Vam ob tej priliki zahvalim 2a vse, kar ste Storili za moj odhod v misijone in potem vsa leta, moralno in materialno. Prav tako so lepo zahvalim vsem mnogim znancem in prijateljem misijonov, ki so me vsa ta leta s toploto spremljali na moji lepi misijonski življenjski poti in to kakor koli pokazali. Prisrčna hvala vsem! V dani Janez. (Dr. Janez Janež, Lotung, Formoza. KM, št. 1-2, 1969) CBBH*»SBB«BO«BBSEnr«ECBBCBBZBSaBBBBBBBB«BBBB«BBB»B*BBB«B*B*BBBBEBB«BBBBBBBBBBBBB«BBBBBBBBBBC«B»BBBaBBBBB«» \ / ©©klel k©«l© še brez Snežiča V Sloveniji so tudi letos bili brez božiča. 'Vsaj uradno ga niso obhajali, ker jo bil delavnik. Zasebno pa so imeli božič povsod; tudi v družinah partijcev. Polnočnico so napolnile cerkve po vseh župnijah. V Ljubljani so v stolnici pri polnočnici peli operni pevci; tudi pri frančiškanih je bilo petje na višku. V cerkvi pa ljudstva, da se nisi mogel ganiti. Že dve uri prej so začeli prihajati ljudje. Pred prazniki so prodajali božične razglednice tudi z verskimi motivi. Prav tako so letos izšle nove ploščo z božičnimi pesmimi. Vendar so božič uradno tudi letos ignorirali. In ljudstvo to boli. Škofje so na skupni konferenci v Zagrebu vložili na zvezno vlado prošnjo, naj bi se božič proglasil kot praznik družine, podobno kot se na Vse svete skupno obhaja dan mrtvih. Toda na prošnjo niso dobili odgovora. Nekateri verniki so se obrnili na vodstvo televizijskih oddaj v Ljubljani in prosili, naj bi se med prazniki spomnili v programu tudi na verske motive. Toda direktor oddaje je prosilcu ing. Jožetu Strgarju med drugim takole odgovoril: „Sporočiti vam želim, da RTV Ljubljana v svojem radijskem in TV programu no namerava tudi v prihodnje prilagajati programske vsebine katoliškim ali kakim drugim verskim praznikom in verski dejavnosti.“ („Družina“ 1. decembra 1968). Rezek odgovor, kot da bi bil direktor Milan Marčun neomejen gospodar ljubljanske televizije in ne samo državni uradnik in kot bi bila televizija njegova osebna ustanova In ne skupna last državljanov, ki jo vzdržujejo s svojimi davki. Prav dostojen odnos javne ustanove do občinstva, ki pove svoje želje! Pri tem se človek vprašuje, komu je televizija namenjena? Direktorju in uslužbencem ali občinstvu? Je namenjena par- •«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•t nikov med aktivnim člani organizacije /je znatno manjši“. I S tem je pa povedan tudi razlog; I Vsi, ki šo kakor koli odvisni od komunističnega režima so glede izpovedovanja vernosti previdni. 'Saj še ni dolgu tega, da so komunisti vse tiste, za katere so ugotovili, da izpolnjujejo verske dolžnosti preganjali in celo odpuščali iz služb. Na vodilna in zaupna mesta pa pod komunisti še danes noben veren državljan ne more priti. tijccm in ateistom ali je namenjena vsem Slovencem, tudi tistim v tujini? Mi Slovenci v zamejstvu bi zelo ¡-adi videli in slišali televizijske in radijsko programe, ki bi bili v soglasju z božičnimi prazniki slično kot je tudi letos napravil tržaški radio. Naš po-hos, da smo Slovenci, bi samo zrastel, tej jo italijanska televizija v tem oziru za božič vedno tako zelo revna.. Pa tudi Slovenci v domovini bi bili zadovoljni, saj so to prosili. Poleg toga je tudi po zadnjih statistikah v Sloveniji še vedno nad 67% ljudi bolj ali manj vernih (Glej „Delo“, 25. dec. 1968). Vsi ti bi za praznike radi kaj slišali o praznovanju božiča in o božičnih obredih. To delajo vse televizije in vse radijske postaje po svetu razen v Rusiji in na Kitajskem. Uverjeni smo, da bi tudi nereligiozni Slovenci za božič radi prisluhnili božični pesmi na radiu ali prisostvovali kakemu božičnemu prizoru na televiziji. Gospodje, ki vladate nad slovenskim ljudstvom! čustva se ne dajo zbrisati z gospodarsko reformo. Kot jih ni izbrisal v Sloveniji stalinizem. Čas bi bil, da se o tem uverite in da ustrežete ogromni večini rojakov doma in v zamejstvu, ki si želijo božiča tako, kot je v navadi pri Slovencih povsod, kjer prebivajo. S tem ne boste nič izgubili, temveč samo pridobili! Kat. Glas, Gorica, 9. 1. 1969. •■■«■■■■•■■■■■■■■■■■■■■B AKADEMSKI KIPAR FRANCE GORŠE RAZSTAVLJA V petek, 10. januarja, zvečer _ je bila odprta razstava akademskega kiparja Franceta Goršeta v Galerie Internationale v New Yorku. Razstavljena so najnovejša mojstrova dela. Dejstvo, da je Gorše edini razstavlja-lec in da je zavzel vse prostore galerije, je nekaj izrednega za emigrantskega umetnika. Razstavljene umetnine so v glavnem troje vrste: kipi ▼ orešcu, plastika na lesu in bakrene plakete. Vsaka vrsta je posebnost zase a vse tri skupaj dajejo razstavi posebno pester izraz. ri otvoritvi je bilo lepo število Slovencev iz New Yorka, pa tudi iz WasHingtona in od drugod, in so ob-~čudodbili mojstrova dela. Pa tudi tuji obiskovalci so bili navdušeni nad razstavljenimi deli. Sam lastnik galerije e bil izredno zavzet za razstavljena dela. Razstavo je odprl mojstrov prijatelj in sodelavec g. Rudi Večerin. Knjiga o Janezu Evangelistu Kreteu Dr. Vinko Brumen: Srce v sredini. Založba Baraga 1968. Str. 460. Filozofski in p~edagoški pisatelj dr. Vinko Brumen, profesor na ukrajinski katoliški univerzi v Buenos Airesu, je tudi znan in priznan slovenski kulturno zgodovinski pisec. Že v svoji disertaciji je združil pedagoško in kulturno zgodovinsko snov, ko je opisal „Kul-turno-pedagoški pomen Slomškovega dela ob knjigi Blaže in Nežica“ (1936). Tudi zadnja njegova knjiga Iskanja (Slov. Kulturna akcija 1967) obravnava slovenska kulturno pedagoška vprašanja med izseljenci. Je filozof, ki vedno išče praktične aplikacije svojih načelnih spoznanj oz. je kulturni zgodovinar, ki vedno presoja s širokega filozofskega razglednika. Prav tako gledanje na tokove v slovenski zgodovini ga usposablja za raziskovanje osebnosti, ki so pustile globoke brazde v slovenskem narodu. In ena takih o-sebnosti je dr. Janez Evangelist Krek. •Najmarljivejši slovenski „krekolog“ r&vn. Janez Dolenec, ki- je izdajal Krekove Zbrane spise, je nagovoril dr. Brumna, naj- nadaljuje spise prav za-tpgadel, ker je videl v njem vse sposobnosti za tako delo. Tako je dr. Brumen pred vojno uredil V. zvezek Krekovih spisov, ki je obsegal Krekovo dobo od. 1. 1900 do 1907. Knjiga bi morala iziti, pri Mohorjevi družbi 1. 1941. toda prehitela jo je okupacija in Nemci, so uničili vso zalogo. Slučajno je fiJ- r/\ f . pisec rešil krtačni odtis in ga prinesel s seboj. Priobčil je uvod v Med-dobju (1964/65); obenem pa ga je o~ hranjeni zvezek nenehoma budil k novemu raziskavanju Krekovega dela. V emigraciji je postal dr. Brumen najbolj plodni pisec o Krekovem življenju in delu ter je o njem prinesel več člankov tako v publikacijah založbe SKA kakor Svobodne Slovenije (Zbornik 1966). Nastopal je tudi na našili Krekovih proslavah kot osrednji govornik. Letošnja petdesetletnica Krekove smrti (1917) je naravnost klicala po združitvi vseh teh predhodnih del v eno celoto, v monografično obdelavo Krekovega „življenja, dela in osebnosti,“ kakor je podnaslov pričujočemu delu. Toda naslov sam se glasi „Srce v sredini“. Morda bi se takšen poetični naslov bolj prilegal kakšnemu biografskemu romanu o Kreku, kakor pa znanstveni razpravi;; toda je globoko opravičen, kajti tako je Kreka imenoval ob smrti njegov učenec v dijaških letih in poznejši veliki pesnik Oton Župančič. In kot tako .„srce v sredini slovenskega naroda“, ga je Brumen karakteriziral v zadnjih besedah te razprave, kot smo jih priobčili v prejšnji številki Svobodne Slovenije. Srce v' sredini! Dr. Brumen je razdelil svojo monografijo v tri glavne oddelke: I. živ- ljenjska pot, II. Opravljanje poslanstva ter III. človeški lik. Ni tako prevzel doslovne genetične metode, ampak je dal tri glavne prereze. Z življenjepisom je kratek. Ob njem se naslanja največ na Dolenca in Andrejko. V splošnem na Dolenca tako močno, da ga smatra za „sopisca knjige“, kar je seveda le hvaležen poklon svojemu u-čitelju. Najširši je drugi del: Opravljanje poslanstva. Ta vsebuje vse Krekovo javno delo. Brumen kot filozof poišče os njegovega dela, ki je živeti in delati za obnovo sveta v smislu novega krščansko socialnega dela. Ob tem poslanstvu se grupira odslej vse Krekovo delo, ki ga opravlja kot socialni delavec (predvsem to), kot zadružnik, politik, deželni in državni poslanec, ljudski vzgojitelj, pisatelj in duhovnik. V vsem tem delu je bil velik, toda največji v tem, da je bil vedno in vselej najbolj “človeški”. „Bil je največji človek in največji Slovenec,“ je o njem rekel Cankar. Nihče, ki ne prebere te knjige, si ne more misliti, kako ogromno delo je opravil dr. Krek na teh poljih v svojem kratkem času, ko je izpolnil komaj petdeset let! To so bili tedaj orjaki, velikani, kot jih danes ni med nami! Vse to podrobno delo obdeluje dr. Brumen v poljudni in tekoči besedi, ki jo slednji lahko dojema, dasi je delo pisano z znanstveno ambicijo in metodo ter je tudi znanstveno dokumentirano. Ta dokumentacija daje trajno ceno tej monografiji. človek resnično ne ve, v ka- teri panogi je bil Krek večji ter bo pač držalo, da v svoji človeški globokosti in ljubezni, v delu in žrtvi za druge. Bil je božji berač, ki se je ves dajal za druge, zato je tudi žel ljubezen. V tem oddelku je Brumen najbolj samostojen, kajti tu podaja svoje filozofske misli o javnem delu in politiki posebej, ter s tega primerjavnega širokega razglednega stolpa ocenjuje javno Krekovo delo. S takim delom je Krek resnično stal v središču narodne prosvete ter je dvigal kulturni in gospodarski napredek naroda kot gigant na svojem hrbtu. Vse od kraja, kar je pomenilo napredno gibanje v razdobju pred prvo svetovno vojno, je njegovo delo: Prosvetna zveza, Gospodarska zveza, Zadružna zveza, zadružne šole (prve v Evropi), zidanje delavskih hiš, ki pomeni naravnost pionirsko socialno l delo v svetovnem merilu. In njegovo politično delo: v dunajskem parlamentu npr. je bilo tako pomembno, da se je nemški pposlanec Grabmayer izrazil: „Če tudi stolčemo vso nemško napredno stranko r. možnarju, ne bomo dobili iz tega moža, kakor ga imate vi r Kreku.“ Zmaga nad Heinom v deželnem zboru, kot je še ni doživel slovenski poslanec! Zveze s Slovani, ko je govoril vse njihove jezike! In poleg tega tudi dober profesor, pisec Zgodb Svetega pisma in odličen publicist, časnikar in pisatelj, da, celo pesnik. Pa tudi duhovnik ni bil brez poklica, kot psihološko dobro utemeljuje dr. Brumen. Vse te „poklice“ je izpolnjeval v dobri meri in priznani veličini; toda bil je še več; bil je „srce v sredini“ in predvsem — človek! Zadnje poglavje: Človeški lik, daje dr. Brumnu priliko za njegove psihološke analize Krekove duševnosti, ka-rakterologije in sploh ugotavljanje o „njegovi skrivnosti uspehov“. Ta je bila v njegovem — duhovništvu. „Brez Cerkve bi ne imeli Kreka.“ V tej veri v krščansko demokracijo in socialno obnovo sveta je bila globina njegove skrivnosti in uspehov. Le iz te skrivnosti in dela iz nje je postal po neizmerni ljubezni do sočloveka — srce ▼ sredini, ki so ga ob smrti priznali vsi; nasprotniki, pristaši in tudi največja tedanja slovenska pisatelja, v marsičem njegova “učenca”: Cankar in Župančič. I To je samo skelet Brumnove organizacije knjige o Kreku. Ker jo je dajal v prerezu, se razumljivo marsikod ponavlja. Marsikod pa pogrešamo popolnejše obrazložitve in pojasnitve. Tako npr. bravec ne bo dobil v njej opisa nekoč ob Kreku tako glasne „Thei-merjeve zadeve,“ ne njegovega moralnega spodtikljaja ob Erženovi, dasi pisec med vrsticami meri na eno- in drugo. Pomanjkanje virov je glavni razlog za vse pomanjkljivosti, kakor omenja pisec sam, ko samo nakazuje več problemov, ki mu jih brez virov ni mogoče rešiti. Pogrešam posebnega poglavja o razvoju njegove narodnopolitične misli, ko je Zedinjeno Slove-(Nadaljevanje na 3. str.) Podelitev nagrad Borisa Kraigherja je bila slovesno iz- , vedena v soboto, 4. januarja v gospo-; darski zbornici v Ljubljani. Predsednik zbornico Leopold Krese je v slavnostnem govoru poudaril, da je pogoj za uspešno in kakovostno odločanje samoupravnih organov v delovnih organizacijah dober vodilni strokovni kader, ki snuje, projektira in potem s polne odgovornostjo uresničuje samoupravne odloke. Ta kader zasluži materialno in društveno moralno priznanje. Takšno priznanje naj bodo v bodoče nagrade Borisa Kraigherja. Kamisija, kateri je predsedoval univerzitetni profesor Albert Struna, je določila za letošnje leto vseh pet nagrad gospodarskim strokovnjakom, ki so sledeči: Ivan Atelšek, generalni direktor tovarne gospodinjske opreme; Jože Lesar, glavni direktor industrije pohištva „Brest“ v Cerknici; Stojan Prliavc, dipl. inženih in gen. direktor avtomobilov in motorjev „TAM“; Oleg Vrtačnik, glavni direktor tovarne pohištva „Meblo“, Nova . Gorica; peto nagrado sta si razdelila univerzitetna profesorja dr. Alojzij Vadnal in dr. Viljem Rupnik. Nagrajenci so dobili poleg diplome vsak 20.000 novih dinarjev. Politična emigracija in komunisti Komisija za državno varnost republiškega zbora skupščine SR Slovenije je na novemberski seji obravnavala poročilo službe državne varnosti v SR Sloveniji „o nekaterih pojavih raznega delovanja posameznikov in skupin iz vrst slovenske politične emigracije“. Na seji so ugotovili, da je ,i,propagandno-politična aktivnost ne glede na svoje dolgoročne in vešče prikrite metode in oblike še nadalje usmerjena v rušenje pridobitev našb demokratične socialistične družbe“. Komisija je odobrila dosedanje delo varnostne službe in nakazala „osnovne smernice na področju borbe proti tajni in organizirani dejavnosti slovenske politične emigracije.“ Ob tej priliki so na seji znova poudarjali, „da je politično diskvalificiranje sloveniste politične emigracije predvsem stvar še večje angažiranosti in boljšega medsebojnega sodelovanja vseh inštitucij in družbenopolitičnih organizacij republiki“. Kdo je kriv za velenjski gospodarski velekriminal? Na seji republiškega zbora dne 19. novembra lanskega leta je več poslancev znova sprožilo vprašanje odgovornosti za velekriminal z znanim Energetsko-kemičnim kombinatom v Velenju, s katerim so tedanji komunistični oblastniki z Marinkom na čelu obremenili slovenske davkoplačevalce z več milijardnimi izgubami. Poslanci so na omenjeni seji zahtevali, da je zaradi zgodovine vendarle potrebno ugo- toviti krivec za ta največji komuni' stični gospodarski kriminal v Slove ni ji. Zahtevali so, naj bi izvršni sve [Ugotovil krivce. Predstavnik izvršnega jsveta Drago Flis se je izgovarjal, drr Tam na svojo roko ne more dati take izjave, ki bi obvezovala celotni izvršni svet. Nato so bili nekateri poslanci mnenja, naj bi posebna parlamentarna pridne ministrante, ki so sodc- komisija opravila to nalogo in zopet drugi poslanci so predlagali, da bi to nalogo lahko rešila že obstoječa skupščinska...komisija za družbeni nadzor. Na tej seji se poslanci o "Trni vprašanju niso mogli zediniti,---čeprav v/ Sloveniji vsi dobro vedo za krivce, kil so še danes na visokih partijskih po-j ložajih. Zato je povsem razumljivo! da jo v debati eden od poslancev zal trjeval, da je že lani hotel dobiti odi; govor na prav takšno zahtevo, pa gal še do tega dne ni prejel. Po odločitvi izvršnega sveta v Ljubljani bosta Narodna in Moderna galerija prevzeli v varstvo 1825 likovnih umetnin, ki so v prostorih izvršnega sveta, po republiških ter protokolarnih zgradbah. Ljubljanski Zavod za spomeniško varstvo je dobil naročilo, da mora pregledati vse te umetnine, napraviti seznam teh slik ter ugotoviti koliko od njih je kulturnih spomenikov, za katere bo treba napraviti poseben register. V Ljubljani je izšel Katalog knjig 1968, t. j. seznam vseh slovenskih knjig, ki so izšle pri slovenskih založbah v tem letu in so še v prodaji. Zadnji katalog knjig je izšel leta 1964. Ob jubileju Slovenskega planinskega društva je dobilo odlikovanje 40 slovenskih planincev. Najvišji odlikovanji sta prejela Planinska zveza Slovenije, kakor se sedaj imenuje SPD, ter Joža Čop z Jesenic. Na Gorenjskem so imeli primere slinavke in parkljevke. V te kraje je prišla s pošiljko dveh vagonov svinj iz Velike Kikinde. (Najprej se je pojavila na Jesenicah, nato pa tudi v jeseniški okolici. Obolelo živino ter svinje so zaklali in sicer 157 prašičev ter 30 govedi, Bled je imel pred vojno veliko golf igrišče na planoti, s katere je prelep pogled na Karavanke in Lulijske Alpe. Komunisti so pozneje igrišče opustili in so se po njem pasle krave kmetijske zadruge Jelovica. Ker pa postaja turizem vedno važnejša gospodarska panoga tudi v Sloveniji, sedaj tudi na Bledu hite z obnovo golf igrišča in to na istem prostoru, kjer je bilo pred vojno. V Zadružnem domu v Petrovčah je 25. novembra požar uničil 700 vreč hmelja v vrednosti 600.000 dinarjev. Umrli so. V Ljubljani: Robert Mlinar, livar, Joža Cirman, tiskarska vla-galka, Anton štimac, žel. uslužbenec, Naša mladina na <£&vdobskih plmiimih f Spet sc je po božiču oglasil v cor- 1 potoček, v katerem so se potem vse dobskih planinah — slovenski živ-žav. Velika družba veselih fantičev in dekličev se je za nekaj časa umaknila neprestanemu velemestnemu hrupu in sc naselila v tišino gorskega sveta — v dom g. dr. Hanželiča. Zjutraj je v majhni cerkvici pozdravila svojega Stvarnika in ga počastila s sv. mašo. Lepo je bilo vi KNJIGA O JANEZU EV. KREKU (Nadaljevannje s 2. str.) nijo iskal v tedaj nujnih zgodovinskih oblikah, tako v avstrijskem kraljestvu Iliriji, pozneje v hrvatskem zgodovinskem pravu. Pot odtod je vodil v majniško deklaracijo. Tudi bi bilo zanimivo zvedeti kaj o Krekovi ureditvi bodoče Jugoslavije. To je delil — ne po narodnostnem principu — ampak po gospodarskih vidikih, kar omenja Lončar, in na kar se je skliceval dr. Ši-mrak v tisti usodi seji Narodnega vje-ča, ko je s Krekovo avtoriteto odločil, da niso poslali Radiča v Beograd k Zedinjenju... Morda bi danes bilo zanimivo vedeti, zakaj je on, Krek, ■rce v sredini slovenskega naroda, o katerem je rekel Cankar, da je „bil največji Slovenec“ in potemtakem gotovo vtelesitev „slovenskega genija“, tako hlepel za tokom slovenskih rek na Balkan? Ali ni videl tam poslanstvo „slovenskega genija“: nositi za-padno evropsko kulturo na Balkan? To trdno prepričanje je izrazil Poljaku Marjanu Zdziechowskem na razgledniku ljubljanskega gradu in mu je tg oporekel: „Kaj pa, če po teh rekah pride Balkan k nam.“ Ta razvoj orientacije o bodočnosti slovenskega naroda in njega rešitvi je pri Brumnu morda preveč fragmentarno pomešan med druge „prereze“ ter ne pride tako do veljave, kakor bi želeli. Verjetno o tem ni virov, kakor bi jih hotel pisec. Zato pa, mislim, da bi pri razvoju Gospodarske zveze kazala omeniti njegove načrte z —• Argentino in s trgovanjem z Mihanovičem, kajti vir o tem je svoj čas priobčil Hladnik v DŽ. Krek je bil prepričan, da bo slovenski brod pod zastavo njegove Gospodarske zveze vzdrževal trgovsko progo med Slovenijo in Argentino že 1. 1914! Imel je že potni list za Ar- lovali pri maši mons. Oreharja. Med stenami gorske cerkvico je ves čas odmevala skrivnostna božična pesem. Vzgojno obogateni so odhajali slovenski otroci od vsake svete mašo. V njihova srčeca jo sejali globoke vzgojne misli g. dr. Hsnželič. Razkrival jim je lepoto naše slovenske zemlje in jih oppozoril na visoko stopnjo slovenske kulture. Pokazal jim je v govorih, kakšen jo lep značaj in jih opozoril na napake, ki se pogosto javljajo v otrokovem življenju. Posebno jo poudarjal, kaj so kot otroci slovenskih staršev dolžni svojemu narodu in še posebno svojim skrbnim staršem. Že prvi dan so si otroci ogledali Poldi Čebulj, Edi Pezdir, dontist, Vinko Petkovšek, šofer v p., Tatjana So-tošek roj. Šnabl, Amalija Kramberger, Marija Grandošek, upok., Anton Strah, Frančiška Zupančič, upok., Franjo Kolarič, v. komercialni referent, Ida Pirjevec roj. Gombač, vdova po direktorju ekonomske srednje šole, Ela Mohorko, Joža Rozman, biv. lastnik reklamnega podjetja, Marija Stančič roj. šuler Marija Mostar roj. Keršič in Matija -Štrakl v Murski Soboti, Alojzij Svetelšek, pos. in gost. na Sladki gori, Martin .Ulaga, pevovodja in glasbeni učitelj v Slov. Bistrici, Franc Murnik, žel. uradnik v p. v Kranju, Bogomir Rink, upok. v Postojni, Alojz Šeme v iSp. Slivnici, Janez Rihtar-šič v Škofji Loki, Olga Zimic roj. Pavlin, gost. v Desklah, Anton Bešter v Kropi, Frančiška Zabukovec v Šmihelu, Matevž Grenko, upok. v Braslovčah, Marija Potočnik roj. Kavčič v Dražgošah, Frančiška Kem roj. Istenič v Stanežičah, Valentin šunko, upok. v Celju, Stanko Petelinkar v Novem mestu, Justina Penko v Kamniku, Marija Pekolj roj. Plantarič v Trebnjem, Sofija Tekavc roj. Podbregar v Taboru, Frančiška Jereb roj. Logar v Zaplani, Ivana Ciber roj. Uršič na Dobravci, Pavla Škantar v št. Jerneju, Jože Jančec v Kidričevem, Albin Marc, komercialist v Ajdovščini, Ludvik Bobnar v Laškem, Franci Sušnik na Pristavi, Franc Gomišček, mesar v Desklah, Marija Ljubič roj. Janežič v Sp. Slivnici, Vera Marinčič iz Breze pri Trebnjem, Franc Sušnik, električar v Tržiču, Franc Lombergar v Kamniku, Ferdinand Letnar v Krškem in Janez Zupan, električar v p. v Trbovljah. Umrli so. V Ljubljani: Nežika Kočevar roj. Žitko, Cecilija Arlekar roj. Kisovec, Josipina Humar roj. Blažič, vdova po sodnem uradniku, Julka Žižmond roj. Blatnik, Edi Pezdir, Ana Galik, Alojz Sitar, Avgusta šantelj, akad. slikarica, Janko Nerima, ročni stavec, Branko Urbančič, Ivana Wagner roj. Rus, Marija Jakovljevič roi. šmigovc, Jakob Bančič, žel. upok.. sončne dni kopali in veselo plavali ter posedali na toplih skalah. Kmalu so sc spustili na lep izlet, na katerem so poskakovali po razmetanih sivih skalah in si ogledali najbolj zanimivo skalo „Zapato“, ki je podobna velikemu čevlju. Na izletu v „Paredones“ so strmeli v visoko skalnato steno, poraslo z zračnim nagcljčkom in opazovali miren potoček, ki je žuborel pod strmo skalnato steno. Na veliki skali sredi vodo so sc tudi slikali. V gorskemu mestecu, Capilla del Monte so nakupili spominčke za svoje drage domače. Posebno lep dan so doživeli, ko so se s kamijonom spustili v gorsko višino „Puerta del Cielo“. Tu so sc naužili čistega gorskega zraka, videli planinsko cvetje in opazovali črede kravic in teličkov, ki so mulili sočno planinsko travico. Na tej poti so sc ustavili pri Dique San Gerónimo in začudeni gledali čisto vodno gladino, na kateri so sc v soncu poigravali srebrni valčki. Nadaljevali so pot h Kristusu Odrešeniku. Vzpenjali so se po prijaznem hribčku se ustavljali pri postajah križevega pota in kratko pozdravljali našega trpečega Gospoda. K mogočnemu kipu Kristusa Odrešenika, ki stoji vrh hriba, je vsak otrok prihitel s svojim planinskim šopkom. Na tem izletu sc obiskali otroci tudi tovarno za alfa-jorje. Ogledali so si kako na tekočem traku nastaja sladki alfajorček. Zadnja postaja tega izleta je bil park Descanso. V njem so si ogledali lepe cvetlične nasade, zanimive muzeje 'n se zabavno izgubljali po zelenem labirintu. Polni najrazličnejših vtisov in lačnih želodčkov so se vračali otroci v Hanželičev dom. Zadovoljni in nasmejanih obrazov so segali po dobrotah, ki jih je v kuhinji pripravljala z veliko ljubeznijo, vedno prijazna gospa Anica Mariničeva. Lepo je bilo videti živahno otroško družbo pri raznih igrah na hribčku okrog cerkvice in na trati pred obed-nico. Prisluškovali smo tudi njihovemu petju in igram v dvorani. Tu so priredili dva sv. večera in pisan slovenski večer. (Na sv. večerih so prepevali božične pesmi, .poslušali božične zgodbe in dramatsko nastopali kot staro, novo leto in sv. Trije kralji. V posebno presenečenje so pripravili na praznik Sv. Treh Kraljev pisan slov. večer. Ob tej priliki so pokazali kaj so se v slovenskih šolah naučili v tem letu, saj so začeli z besedami: „Čeprav na počitnicah — smo pokukali v šolske torbe, da vam bomo priredili pisan slovenski večer. Nastopili so z deklamacijami naših velikih mož. Slišali smo Kunčičeve, Jenkove. Gregorčičeve, Aškerčeve, Prešernove, Zupančičeve, Balantičeve in Meškove pesmi. Vse te pesmi pa je prepletalo ubrano petje mladinskih zborov iz Vsak teden ena AH, TI BORI... Josip Murn-Aleksandrov Ah, ti bori, moji bori vnovič zaduhteli so, glasno na zeleni gori ptički jim zapeli so. Vnovič skozi temne veje sonce je prodiralo, vedno slabše, počasneje, kakor da bi umiralo. In potočka pesmi rahle v dalji so pojemale, vetrnice se nadahle ob njih so objemale. Ah, pihljali so, vršali tiho bori tn so stali, vetrci lahno, lahno —• plul mir božji nad zemljo. Carapachaya, San Martina, Ramos Me-jie in San Justa ter rajalna vaja: Navzgor sc širi rožmarin. Kulturni del tega večera so otroci zaključili z besedami: „Vidite, da srn<5 v slovenski šoli pridno se učili in si počitnice res zaslužili.“ V zabavnem delu so nastopili fantje—muzikantje. Zaključili so svoj program z besedami: „Slovenci smo veseli, kar naprej bi peli, peli... Zapojte zdaj še z nami vsi!“ Vsa dvorana se je nato navdušeno oglasila s pesmijo: Oče, mati... Zadovoljni smo odhajali s slovenskega večera. Prešinjala nas je močna zavest, koliko narodnega in vzgojnega bogastva nudi našim otrokom slovenska šola. Proti koncu svojega letovanja smo hoteli. naskočiti še „Uritorco“ — na.i-višji vrh v Sierras de Córdoba. Oblačno in vetrovno vreme nam je preprečilo načrt. Uporabili smo ta dan za igre v dvorani. Ves čas nas je spremljala vesela harmonika. Hitro je minil veseli čas planinskih počitnic. Poslovili smo se od g. dr. Hanželiča in gospe Anice Mariničeve ter vsega kuhinjskega osobja z zabavnim in pevskim nastopom. Nastopila je igralska družina „Potepuh“ in pevski zbor „Cordobés“. Navdušeno so pela otroška grla: „Naša mlada leta so nam dan žareč“, „Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan“, „Prelepa Gorenjska v ponos si mi Ti“ in „ V hribih se dela dan“! G. dr. Brumen je pohvalil pridne otroke in jim za nagrado povedal zanimivo vzgojno zgodbo o „Paziju in Čuvaju“, ki sta v, domu opazovala vse njihovo počitniško življenje. Ker sta isti večer odpotovala od nas msgr. Orehar in rev. Matija Lamovšek, smo se jima zahvalili za vse opravljeno delo med nami in jima za na pot, ob spremljavi poskočne harmonike, zapeli venček veselih slovenskih pesmi. Težko smo se ločili od lepega in mirnega gorskega sveta z željo, da se v naslednjih počitnicah spet vrnemo. SLOVE BUENOS AIRES N C I Osebne novice Družinska sreča. V družini arh. Franca Perniška in njegove žene ge. Marte Eugenije roj. Deleau, se je ro- Roza Bonač roj. Lovrenčič, dipl. ing, . Zenon Gilly, Valentin Dolinar, Anica dil sin. Na ime Friderik ga je krstil gentmo m naj bi nastopil jmt ^em ^ je]n;kar, Albina Skalar roj. Bernik, T„i!,ed^°’ • 19‘ mv * v, farni «rkvi Ivan špunt, sodni uradnik v p., Maks Dekleva, inženir, Franci Seničar, Katarina Može roj. Bobnar, Marija Bi-rolla roj. Mulaček, vdova po akad. slikarju, Rudolf Primc, upok. in Miha Školjak v Škofji Loki, Frančiška Rant roj. Jenko v Ratečah, Rudolf Mrva v Zagorju, Frančiška Benčina roj. Te-kavec v Ribnici, Mihael Glas, pos. v Krškem, Jože Varga v Bogojini, Janez Luzar v Novem mestu, Anton Košir, kovaški mojster v Radovljici, prof. Branko Zinauer, akad. slikar v Mariboru, Franc Repar v Lanišču, dr. Jakob Mlinar, sodnik v p. v Celju. dr. Zdenko Mrmolja, zdravnik v Dutovljah, Ivo čelhar v Brežicah. Rozina Stepančič roj. Rusjan v Novi Gorici. Zdenka Pibernik v Janii-Dvoru. Marjeta Marolt roj. Remic v Obrijah. Albin Smagaj, upok. v Misliji, Melita Šinkovec, prof. biologije v Kranju. Lojze Urevc v Radovljici, Ema Magister roj. Walla, vdova v Cerknici, dr. Ladislava Lesjak, specialistka neuropsihiatrije v Zagrebu, Jože Ee-trovec V Polhovem Gradcu, Anton Kreč, ključavničar v Mengšu, Karel Ločičnik v Celju, Franjo Veber, natakar v p. v Bistri, Ana Plevnik v Dravljah, Anton Žigante v Novem mestu,Franc Ježek v Slapu in Ivan Orel, strugar v . Sežani. prav v dneh, ko se je začela prva svetovna vojna, ki je uničila tudi ta Krekov pionirski in velikopotezni zami-slek. V knjigi, ki je izšla v Argentini, bi ga moral omeniti. Razen teh malenkosti (nujna ne izraba virov, ker niso na razpolago, ponavljanje citatov, ne načenjanje problemov, ki jih morda ne kaže popularizirati, itd) je knjiga o Kreku velika pridobitev zdomske literature. Je to znanstveno delo, temelječe na gradivu, ki je dodano in ima imensko kazalo za orientacijo nastopajočih osebnosti. Kar pa je glavno: priljubno in jasno podaja podobo, sedaj prvič, celotno sliko, enega največjih slovenskih javnih delavcev, gotovo orjaka po delu in uspehu, ki ga naš mlajši rod sploh ne pozna — v zdomstvu, v domovini pa ga namenoma zamolčujejo. Zato je ta prva monografiČna knjiga 6 Kreku toliko bolj pomembna, „zlata vred -na“. Za kulturne delavce v zdomstvu pa je znova potrditev njihovega resnega znanstvenega dela, ki raste in se razvija kljub najbolj neugodnim razmeram za znanstvenega raziskovav-ca: oddalienosti od virov. Kljub temu ie dr. Brumen podal sijajno knjigo o Kreku, vredno univerzitnega učitelja. Tine Debeljak Juda Tadeja v Ituzaingó msgr. Franc Novak. Botrovala sta ga. Eugenio Conforte in g. Fernando Raúl Deleau. Poročila sta se g. Ivan Selan in gdč. Majda Levar. Priči sta bili ženinova mati Pavla Selan in nevestin oče Ivan Levar. Poroka. V cerkvi Marije Kraljice v Slovenski vasi sta se poročila g. ing. Ivo Majhen in gdč. Mojca Zabukovec. Priči sta bili za ženina njegova mati ga. Iva Majhen, nevesti pa g. Franc Zabukovec. Mladi par je poročil ženinov prijatelj in sošolec č. g. Marijan Bečan. Novoporočenemu paru želimo vso srečo in obilo božjega blagoslova. Poročila sta se v cerkvi Juda Tadeja v Ituzaingó gdč. Gabrijela Miv-šek in g. Juan Pateta iz Merla. Poročil ju je prelat Franc Novak. Za priči sta bila nevestin oče, Mivšek Anton, ženinu pa njegova mati ga. Ester Pateta. V farni cerkvi Santa Rita je župnik rev. Albin Avguštin krstil tele Slovence: Fabijan Anton čebron, sin Bojana in Marte Palma, krščen dne 24. novembra 1968; botra sta bila Jože Pumar in gdč. Vida čebron. Na novega leta dan pa Terezija Škulj, hči Karla in Nežike Amšek; botrovala sta gdč. Anica in g. Jože Amšek. CARAPACHAY Slovenski dom v Carapachayu je priredil v nedeljo 19. januarja 1969 ARGENTINI za svoje člane in prijatelje doma, izlet na kinto g. Izidorja Kastrevca v Grah Pacheco. Udeleženci so se odpeljali izpred doma v Carapachayu ob pol devetih v dveh omnibusih in po prijetni polurni vožnji prispeli na cilj. Nekateri so prišli z lastnimi avtomobili. Ob 12. uri je bila sv. maša, ki jo je opravil č. g. Matija Božnar z lepim nagovorom na prisotne. Nato so bili izletniki, v prijetno hladnem drevoredu, postreženi z okusnim asadom, Id ga je pripravil g. Janez Gričar in dobrotami iz kuhinje, ki so jih pripravile gospe. Po okrepčilu se je razvil prijeten pomenek med prijatelji in znanci, nekateri pa so posvetili nekaj uric balinanju. Nato je bila kratka tombola z zanimivimi dobitki. Le prehitro je minil čas, ko se je bilo treba posloviti od kraja, ki je nudil prijeten oddih. Zahvala odboru carapachayske-ga doma s predsednikom g. Sedejem na čelu za lepo zamisel in izvedbo izleta. Zahvala tudi g. Jožetu Božič za brezplačen prevoz miz in okrepčil. Prav lepa zahvala g. Izidorju Kastrevcu, da je dal na razpolago svojo kinto, kjer so udeleženci izleta preživeli lep dan in še v zeleni naravi odpočili od tedenskega napora. Omembe vredno je, da je bila mladina do 14. leta brezplačno. pogoščena z vsemi dobrotami. . Številna udeležba, nad 120, dokazuje, da člani slovenske skupnosti žele takih izletov in snidenja z znanci in prijatelji v prosti naravi. Zato odboru carapachayskega doma iskrene čestitke za lepo idejo, katero naj bi drugi domovi posnemali^ S LOVENCI PO SVE TU KANADA Poročilo iz Winnipcga Dobrih- pet let je minilo, kar smo si uredili cerkev in dvorano. Tu in tam sc v pogovoru še spomnimo tistih težkih pa tudi lepih časov, ko smo sc ob prostovoljnemu delu v cerkvi ih okrog njo spoznavali ter z dobrim zgledom in požrtvovalnostjo drug drugega navduševali za dobro. Le tako jo bilo mogoče, da jo bilo vso veliko delo opravljeno v razmeroma kratkem času štirih mesecev. Koliko, nas je?' Na tako vprašanje ni lahko dati točen odgovor. Narodnostno župnije so v neprestanem nihanju, ko eni prihajajo in drugi odhajajo. Za Wmnipeg postaja vedno bolj jasno, da ne bo nikdar močno slovensko središče. Za mnoge jo bilo le odskočna deska proti vzhodu ali zahodu. Saj ni nobena skrivnost, če povemo, da jo v zadnjih petih letih odšlo vsaj 50 družin, največ v Hamilton in druga mosta v Ontario, manjša skupina pa v Vancouver. Večina teh jo bila versko in narodno zavednih in so lepo sodelovali, dokler so bili med nami. Odšli so bolj iz strahu pred dolgo in trdo zimo kakor pa iz želje po boljšem zaslužku. Sami priznavajo, „da se jim včasih toži po tistih lepih časih v Winnipegu, ko smo sp čutili eno, kakor da smo ena sama velika družina...“ Na njihovo mesto je prišlo nekaj novih družin 'iz domovine, nekaj sc jih je pa tudi tukaj ustanovilo, če bi mogli pritegniti k župnijskemu življenju in udejstvovanju vse, kar jih poznamo, bi lahko rekli, da imamo okrog 150 družin. Vendar so otroci, ki obiskujejo župnijske" sole, pri- O NARODNOSTI OTROK MEŠANIH ZAKONOV Center za raziskovanje javnega mnenja v Beogradu, ki je seveda komunistična ustanova in objavlje samo take odgovore na razna postavljena vprašanja, ki niso v škodo komunističnemu sistemu in režimu, je nedavno vprašal za mnenje na raznih straneh o vprašanju,: kakšno narodnost naj imajo otroci narodnostno mešanih zakonov? Odgovori so bili naslednji: 34% občanov je mnenja, da bi takšni otroci morali biti po narodnosti Jugoslovani; is% sc. j ih j e .opredelilo za tradicionalno rešitev, t. j, -otroci naj prevzamejo očetovo narodnost. 24% jih je bilo mnenja,. da naj bi o narodni pripadnosti odločali otroci sami, ko bodo dorasli. Vsak 33. anketiranec je bil mnenja, naj bi otroci. preyzeli narodnost po materi. Prav toliko jih misli, naj bi hčerke prevzele narodnost po materi, sinovi pa po očetu. . Samo 5% občanov je zagovarjalo stališče, naj bi otroci narodnostno mešanih zakonov avtomatično dobili narodnost republike, v kateri so so rodili. V sami Sloveniji je bilo samo 18% anketirancev mnenja, naj bi otroci dobili narodnost po materi, 33% pa jih je za to, da naj otroci o tem odločajo sami, ko bodo dorasli. siljeni, da so se vpisali tudi v krajevno župnije, a drugače rodno hodijo k nam. Pozna sc tudi, da otroci hitro rastejo. Nekateri so že kar fantje in dekleta. Pa tudi šolskega drobiža jo treba priznati, da ic nekako dve tretjini sodelujeta s faro, druge pa vidimo !o tu in tam. Nekateri so bili zaradi vedno več. Prod 5 leti smo začeli z dvoma oddelkoma slovensko šolo, sedaj imamo že štiri. Težava je glede prostorov, ker nimamo primernih učilnic. Zato je razumljivo, da se ne moremo z uspehi kosati z onimi v Torontu ali Clevelandu. Nimamo otroških pevskih zborov; ne prirejamo lopo naštudiranih akademij. Veseli smo, ko otrokom vcepljamo osnovno znanje materinšlj-nc in veselje do nje. Za Miklavža in na materinski dan pa imajo priliko, da pokažejo vsaj nekaj tega, kar so se naučili. TORONTO Odbor Slovcnika bo priredil v soboto, 25. januarja 1969 v cerkveni dvorani na 739 Brawn’s Line, Toronto 14 Banket s plesom (!). PO ŠPORTNEM SVETU Vzpon na Aconcaguo. Ekspedicija, katere člani so poročnik Gorskega smuškega oddelka Robert Carranza, vojaški kurat 8. gorske brigade Aleksander Di Fillippi, član 32. geodezij-ske odprave Peter Skvarča in inženir Baglietto, profesor tehnične fakultete buenosaireške univerze, je 11. januarja dosegla vrh najvišje gore v Ameriki. Andinistj so se nato srečno vrnili, kljub hudim viharjem, v Puente de los Incas ob vznožju Aconcague. Jugoslovanska košarkarska reprezentanca je osmič zaporedoma osvojila naslov balkanskega prvaka; le leta 1959 in 1960 je naslov pripadel Bolgariji. Precej pomlajena ekipa je izgubila z Bolgarijo, premagala pa jo Turčijo, Romunijo in Grčijo. Na prvi tekmi novoletne avstrijsko-nemške skakalne turneje v Oberštdor-fu je zmagal svetovni prvak Norvežan Wirkola s skokoma 78 in 73 m. Slovenec Ludvik Zajc je zasedel odlično 9. mesto s 75,5 in 69 m. Polog Zajca so nastopipli še Stefančič, ki jo bil 30., Bogataj, Jurman, Dohlar in -Mesec. Zadnji štirje so se uvrstili bolj proti koncu lestvice. Mednarodna namiznoteniška zveza je objavila jakostno lestvico za leto 1968. Med moškimi ekipami jc Jugoslavija na 6. mestu za Japonsko, Kitajsko, Sev. Korejo, švedsko in SZ; dame so na 11. mestu. Med posamezniki jo šurbok na 4. mestu, pred njim sta Japonci Hasegava in Kono ter Korejec Kim Čang Ho. Pri ženskah jo Reslcrjeva 22, Pirčeva pa 24. Po anketi, ki jo jo organizirala ameriška agencija UPI, sta bila izbrana za športnika leta ameriški lah-koatlet Beamon in telovadka Vera Čas-lavska (ČSSR). Na 17. mesto jo bila uvrščena tudi splitčanka Djurdja Bjc-dov za svoje uspehe na Olimpijadi. Jeseniški hokejisti imajo prvič po dolgih letih borbo za naslov državnega prvaka v tem športu. Po sedmem kolu so bili na drugem mestu s točko manj kot Medvcščak iz Zagreba, ki je izgubil dotlej le eno točko, dočim so Jeseničani utrpeli en poraz. JAVNI NOTAR FRANCISCO RAO, CASCANTE Escribano Público Pía. baja, ofic. 2 Cangallo 1G42 Buenos Airea T. S. 35-8827 Je to Vaš problem? Kje dobiti posojilo? Kam naložiti denar? Predno se odločite, vprašajte v SLOVENSKI HRANILNICI z. z o. z. C. C. SLOGA Ltda. Bartolome Mitre 97 T. E. 638-6574 Ramos Mejia Uradne ure: torek, četrtek, sobota od 16 do 20. Pravna posvetovalnica, ki jo vodi Ar. Vital Ašič, vsako prvo ¿a tretjo soboto v mesecu od 17 do 19. POTOVALNA AGENCIJA Parana 230-5 Buenos Aires Telefon S.R.L. 46 - 6661 9—18.30 (EUGEN RUPNIK) Mednarodni vozni listki: letalski, pomorski, rečni, omnibus, železnica Hoteli, ekskurzije, najem avtomobilov — Taksi letala, izleti skupin, letovišča Vozni listki za vsa prometna sredstva v Argentini — Ugodne cene in kredit Informirajte se Dr. FRANC KNAVS ODVETNIK Lavallo 1290, p. 12, of. 2, Capital T. E. 35-2271 Uradne ure od 17—20 Na telefonu tudi dopoldne (10—12) Lujan, Francia 952 T. E. 735 ali 516 V petok in soboto od 9—13. ure. Zaradi počitnic jo pisarna ves januar do 3. februarja zaprta. ESLOVENIA LIBRE Editor responsable: Milos Stare Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Airee T. E. G9-9503 Argentina OBVESTILA Nedelja, 26. januarja 1989: Izlet Družabne pravde na pristavo ukrajinskega društva Veselka na Ezei-zi, kjer bo ob 9. uri maša po vzhodnem obredu. Zbirališče ob pol deveti uri pri Milharčiču nasproti postaje Ezeiza. Na razpolago asado in pijača. Priložnost tudi za kopanje. Nedelja, 2. februarja: Na Pristavi družabna prireditev Duhovnega življenja. o .a a £ & m FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775 TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824 Registro Nacional de la Propiedad Intlectual No. 955.451 Naročnina Svob. Slovenije za leto 1039: za Argentino $ 2.700.—. Pri pošiljanju po pošti $ 2.800.—; ZDA in Kanado 13 USA dolarjev; za Evropo pa 15 USA dolarjev za pošiljanje z avionsko pošto. — Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno ppšto 9 USA dol. talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estado» Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7213 Nedelja, 9. februarja: V Slovenskem domu v Bcrazateguiju celodnevni piknik s priložnostjo za kopanje. Za hrano in pijačo poskrbi bera-zateška mladina. Popoldne prosta zabava. Pričetek ob 10. V nedeljo, dne 2. februarja, 1969 bo NA SLOVENSKI PRISTAVI V MORONIJ DRUŽABNA PRIREDITEV DUHOVNEGA ŽIVLJENJA Spored: ob 11: sv. maša za žive in mrtve dobrotnike naše revije, ob 12: kosilo po izbiri, ob 16: pa: BOGAT SREČOLOV S 500 IN VEČ DOBITKI VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE, katerega bodo deležni vsi, ki bodo do žrebanja — torej lahko na prireditvi samo — poravnali naročnino za 1969 in nazaj. MALO NAGRADNO ŽREBANJE vseh tistih otrok, ki so letos pisali v „Božje stezice“. Roj dihi — pridite! Za vedno nas je zapustila v, 91. letu starosti naša ljubljena macika Mara dr Brejčeva roj. Wen