27
Notulae ad floram Sloveniae
79. Adenophora liliifolia (L.) DC.
Nova nahajališča na Kočevskem in domnevno izginula v Zasavju 
New localities in the Kočevsko and supposedly dissapeared ones in Zasavje area
0454/1, Slovenija: Kočevska, zelo strma pobočja grebena med zaselkom Bezgovica in 
južnim delom Bezgarske planine, 650 do 850 m n. m., NW, N, NE (Gentiano symphynandrae-
Caricetum sempervirentis s. lat., Carici sempervirentis-Brachypodietum rupestris nom. 
prov., Arunco-Fagetum var. geogr. Acer obtusatum Accetto 2007, Rhododendro-Fagetum s. 
lat.). Leg. & det. M. Accetto, 22. 6. 2007, herbarij LJU. 
Navadno obročnico so v Sloveniji zaradi njene redkosti in ogroženosti najprej uvrstili 
v prvi Rdeči seznam (Wr a b e r & S K o b e r n e 1989) kot redko (R), v Pravilnik o uvrstitvi o 
ogroženih rastlinskih in živalskih vrstah v rdeči seznam (Wr a b e r & al. 2002) kot prizadeto 
(E), Evropska skupnost pa jo je uvrstila v Direktivo o habitatih Natura 2000 (b a b i j 2004). V 
Sloveniji so za zdaj znana le nahajališča na Kočevskem in v Zasavju (herbarij LJU). 
Nova, količinsko zelo obilna nahajališča smo opazili na Kočevskem (v že ugotovljenem 
kvadrantu), kjer se pojavlja na zelo strmih pobočjih hladnih leg in zato vlažnih rastiščih v 
fitocenozah zgoraj omenjenih traviščnih in gozdnih združb. V njih se, tako kot drugod v dolini 
Kolpe (Ac c e t t o 2007), pojavljajo tudi vrste Erythronium dens-canis, Euphorbia carniolica 
in posamič Pulmonaria stiriaca, ki so kazalke slabo kislih tal kot posledice navzočnosti 
rožencev v sicer prevladujočih karbonatnih kamninah. Kljub izredni objedenosti od divjadi 
(jelenjad, gams) v obravnavanem območju, je populacija navadne obročnice na Kočevskem 
vsaj za zdaj stabilna. 
Žal pa moramo ob tem za drugo območje njene razširjenosti v Sloveniji, to je Zasavje, 
ugotoviti prav nasprotno. Zaradi predvidene gradnje ceste v območju Natura 2000, to je na 
desnem bregu Save med Hrastnikom in Radečami, sem kot pisec poročila o stanju navadne 
obročnice v tem območju, preverjal, ali še raste na krajih, kjer so jo v preteklosti nabirali 
[LJU: 02631, Dolšak (1927); 04989, 02635, Paulin (1928); 02636, Zalokar (1935); 58011, Mayer 
(1955)]. Pred več kot 50 leti so jo v etiketah navedenih krajih nabirali v nadmorski višini 
med 200 in 260 m. Floristična opazovanja sem zaradi roka izdelave poročila prvič opravil v 
razmeroma neugodnem času, sredi meseca junija. Vrste v opisanih krajih in bližnji okolici žal 
nisem opazil. Opazovanja sem ponovil sredi meseca julija in območje opazovanj še razširil: 
tako po nadmorski višini kot tudi na širšem prostoru med do sedaj znanimi nahajališči. Po 
ustnem pogovoru z zadnjim najditeljem, akademikom prof. dr. E. Mayerjem in njegovem 
podrobnem opisu zadnjega, leta 1955 odkritega nahajališča (pri nekdanji šoli), sem ugotovil, 
da je le-to popolnoma zaraščeno z robidami, travami, orlovo praprotjo in grmovjem. Navadne 
obročnice tudi po drugem izvedenem opazovanju nisem nikjer opazil (v istem času je na 
Kočevskem že cvetela). Stoodstotno sicer ne morem trditi, da je v območju ni več. Upanje, 
da je postala tod izredno redka, kar bi lahko bila posledica splošno znane onesnaženosti 
Hladnikia 20: 27-40 (2007)

28
tega dela doline Save, nadalje intenzivnega zaraščanja njenih potencialnih rastišč ter deloma 
objedenosti od divjadi (sodeč po izredni objedenosti v pravkar odkritih novih najdiščih te 
vrste na Kočevskem), oziroma možnost, da je zaradi tega izginila, pa sta enako verjetni.
Če k temu dodamo, da tako opazno in lahko prepoznavno rastlino (tudi v času ko ne 
cveti), nisem opazil tudi po osemdnevnih opazovanjih, in da po letu 1955 ni pisnih virov niti 
herbarijskih primerkov, ki bi dokazovali njeno navzočnost v Zasavju, potem je, žal, domneva 
o njenem izginotju bolj verjetna. Tokrat bi resnično želel, da sem jo spregledal. 
Literatura
Ac c e t t o , M., 2007: Arunco-Fagetum Ž. Košir 1962 var. geogr. Acer obtusatum var. geogr. 
nov. v dolini zgornje Kolpe. Gozd. vestnik (Ljubljana) 65(9): 62-80.
B a B i J , v., Adenophora liliifolia (L.) Bess. – navadna obročnica. In: B. Čušin (ed.): Natura 
2000 v Sloveniji. Rastline. Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana. pp. 33–35. 
Wr a b e r , T. & P. SK o b e r n e , 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije. 
Varst. Nar. (Ljubljana) 14-15: 9-429. 
Wr a b e r , T., P. SK o b e r n e , A. S e l i š K a r , B. V r e š , V. Ba b i j , B. Č u š i n , I. Da K S K o b l e r , B. Su r i n a , 
U. Ši l c , I. z e l e n i K, V . Ža g a r , N. Jo g a n , I. Le S K o v a r , M. Ka l i g a r i č & J. Ba v c o n , 2002: 
Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Priloga 1: 
Rdeči seznam praprotnic in semenk (Pteridophyta & Spermatophyta). Uradni list RS 12 
(82). pp. 8893-8910.
Ma r K o a c c e t t o
80. Carex randalpina B. Walln.  
Syn.: Carex oenensis A. Neumann ex B. Wallnöfer 1992
Prvo nahajališče v dinarskem fitogeografskem območju
The first locality in dinaric phytogeographical region
0153/4 (UTM VL77) Slovenija, širša okolica Velikih Lašč: območje med Rašico, Robom 
in Mišjo dolino, nahajališča: Veliki log ob reki Rašici pod zaselkom Podlog in pod zaselkom 
Knej na več mestih; ob reki Robarici pod zaselkom Kurja vas pri Robu; Kaplanovo v Mišji 
dolini; 500 m n. m., 23. 9. 2006. Leg. & det. A. Martinčič. LJU.
Carex randalpina je vrsta z dokaj nenavadno zgodovino. V novejšem času jo je prvi našel 
A. Neumann leta 1959 (Bavarska: Inzell pri Reichenhall), vendar jo je določil za vrsto Carex 
buekii. Dve leti kasneje, ob priliki skupne ekskurzije s fitocenologom P. Seibertom, jo je 
ponovno našel kot mestoma prevladujočo vrsto v logovih ob reki Isar v okolici Münchna. 
Ob tej priliki je spoznal, da gre za novo vrsto. Vendar je s poimenovanjem in objavo opisa 
oz.. diagnoze odlašal. Ker je P. Seibert želel objaviti študijo o vegetaciji logov ob reki Isar in 
vključiti tudi združbo, ki jo nova vrsta tvori, jo je A. Neumann poimenoval Carex oenensis, 
Notulae ad floram Sloveniae