izdaja zveza geodetov slovenije published by the association of surveyors, slovenia, yugoslavia , letnik 26, ljubljana, 1982 izdaja zveza geodetov slovenije published by the association of surveyors, slovenia, yugoslavia TI , letnik 26 ,str. 1 - 56 , ljubljana, februar 1982,udk528=863 Uredniški odbor: - predsednik - Vlado Kolman Izdajateljski svet: - glavni in odgovorni urednik - Jože Rotar - urednik za znanstvene prispevke - Boris Bregant - urednik za splošne prispevke, informacije in zanimivosti - Peter Svetik - član - Božo Demšar - tehnična urednica - Albina Pregl - delegati ljubljanskega geodetskega društva: Tomaž Banovec, Teobald Belec, Milan Naprudnik, Janez Obreza - delegata mariborskega geodetskega društva: Ahmed Kalac, Janez Kobilica - delegata celjskega geodetskega društva: Gojmir Mlakar, Srečko Naraks - delegat dolenjskega geodetskega društva: Franc Jenič - delegat primorskega geodetskega društva: Anton Špolar - delegati uredniškega odbora: Vlado Kolman, Jože Rotar, Peter Svetik Prevod v angleščin~: Boris Br.egant Lektor: Božo Premrl Izhaja: 4 številke na leto Naročnina: Letna naročnina za delovne kolektive je za prvi izvod l.OOP din, za nadaljnje izvode 500 din. Letna naročnina za nečlahe Zveze geodetov Slovenije je 100 din. Naročnina za člane Zveze geodetov je plačana v članarini. Naročnino lahko poravnate na naš žiro račun št.: 50100-678- -000-0045062 - zveza geodetov Slovenije, Ljubljana Prispevke pošiljajte na naslov glavnega oziroma odgovornega urednika: Republiška geodetska uprava, Kristanova 1, 61000 Ljubljana, telefon 312-773 in 312-315. Prispevki naj bodo zaradi lekto- riranja tipkani vsaj s srednjim razmikom vrstic. Za navedbe in morebitne napake v rokopisu odgovarja avtor sam. Rokopisov ne vračamo. Tiska: Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FAGG v Ljubljani . Naklada: 850 izvodov · Izdajo Geodetskega vestnika sofinancira Raziskovalna skupnost Slovenije Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo št.4210-35/75 z dne 24,1,1975 je glasilo opravičeno temeljnega davka od prometa proiz- vodov 3 V S E B I N A Stran IZ ZNANOSTI IN STROKE 14. geodetski dan - strokovni del, nadaljevanjeizGV 25(1981)4 - Prihodnje naloge kartografije v SR Sloveniji (Jože Rotar) 3 - Turistična kartografija (Miroslav Črnivec) 7 - Topografska kartografija v Sloveniji - nekateri vidiki in možnosti razvoja v osemdesetih letih (Andrej Bilc) 10 - Katalogiziranje kartografskih gradiv (Marjan Podobnikar) 13 - Uporaba EHIŠ in TTN za izdelavo načrtov naselij in krajevnih skupnosti (Aleš Seliškar) 16 - Kartografija in informacija. Standardizacija znakov (Jože Rotar) 21 - Razgovor o uporabi geodetskih izdelkov (Gojmir Mlakar) 25 - Stališča 14. geodetskega dne v Celju 26 - XVI. madnarodni kongres geodetov (Gojmir Mlakar) 29 - In memoriam (Stane Jekl) 41 NOVI PREDPISI, RAZISKAVE, KNJIGE, PUBLIKACIJE 42 RAZNE NOVICE IN ZANIMIVOSTI 45 IZ DELA ZVEZE GEODETOV SLOVENIJE IN ZVEZE GIG JUGOSLAVIJE 47 IZVLEČKI 51 C O N T E N T FROM SCIENCE AND ,PROFESSION 14 th geodetic day - professional part, continue from GV 25(1981)4 - Future tasks of cartography in Slovenia' (Jože Rotar) - Tourist cartography (Miroslav Črnivec) Topographic cartography in Slovenia - some points of view and 3 7 development possibilities in the 1980 1 s (Andrej Bilc) 10 - Cataloguing cartographic materials (Marjan Podobnikar) 13 - Application of house numb'ers evidence and basic topographic maps far compilation of urban maps and maps of local communities (Aleš Seliškar) 16 - Cartpgraphy and information. Standardization of cartographic symbols (Jože Rotar) 21 - A talk about the application of products of surveying (Gojmir Mlakar) 25 - Conclusions on the 14 th geodetic day in Celje 26 - 16 th International congress of surveyors (Gojmir Mlakar) 29 - In memoriam (Stane Jekl) 41 NEW REGULATIONS, RESEARCH, BOOKS, PUBLICATIONS 42 NEWS AND CURIOSITIES 45 FROM THE WORK OF ASSOCIATION OF SURVEYORS, SLOVENIA AND UNION OF GEODETIC ENGINEERS AND SURVEYORS OF YUGOSLAVIA 47 ABSTRACTS 51 IZ ZNANOSnlN STROKC 14, GEODETSKI DAN - CELJE 16. in 17. OKTOBRA 1981 B, STROKOVNI DEL - NADALJEVANJE IZ GV 25(1981)4 Gradiva s.14. geodetskega dneva zaradi preobsežnosti nismo mogli objaviti samo v eni številki Geodetskega vestnika. Zato smo referate razdelili po tematikah in jih objavili v dveh številkah. V četrti številki lanskega letnika GV 25(1981)4 ~o bili objavljeni refetati, ki obravnavajo pred- vsem kartografijo v občinah. Zaradi boljše povezave jih navajamo po av- torjih in vrstnem redu, objave: P. Svetik B. Rojc v. Kos J. Beseničar M. Logar D. Turnšek z. Čermelj F. Jenič I. Gaber Od orientacije do in~ormacije Izdelava kart občin in njihova uporaba Topografska karta v merilu 1 : 50.000 Inventarizacija prostora in tematska kartografija Računalniška nastavitev kazalcev prostorskih planov Karte v prostorskem planiranju Razvoj in vloga kartografije v občini Domžale Karta in uspešnost javnih obravnav planskih dokumentov Kartografija v občini Velenje v. Pušnik Nekaj praktičnih spoznanj pri uveljavljanju kartografije v koroških občinah J. Kobilica Kartografske grafične baze podatkov in njihovi problemi. v mariborskih občinah · · V prvi letošnji številki Geodetskega vestnika GV 26 (1982) 1 nadaljujemo z objavo referatov, ki obravnavajo splošne probleme kartografije, kate- rim sledijo stališča (zaključki) s 14. Geodetskega dneva v Celju. Uredništvo Jože ROTAR* PRIHODNJE NALOGE KARTOGRAFIJE V SR SLOVENIJI Pisati o prihodnjem razvoju neke znanosti ali stroke je vedno nehvalež- na naloga. Znani kartografi so že pred desetletji napovedovali in pred- videvali nadaljnji ra~voj kartografije, a so se mnogi ušteli. Niso ve- deli, še manj pa so si upali napovedati, kakšen vpliv bodo imeli na razvoj kartografije razvoj računalnikov, uporaba satelitskih posnetkov in druge nove tehnologije. Večina jih je bila preskromnih v svojih napo- vedih. Če beremo nekatere napovedi o razvoju računalništva izpred desetih let, pa so preveč·optimistične,napovedovali so namreč večji napredek in šir- šo uporabo, kot sta bila v resnici dpsežena.l) Pri naših napovedih razvoja kartografije imamo to prednost, da se lahko vsaj deloma zgledujemo po tujih vzorcih. Celo to prednost imamo, da lah- ko v našem razvoju nekaj faz preskočimo. l)--G.Anderla: Prihodnost informacije - izziv vladam in družbi, Razisko- va:J,.ec 10/73, * 61000, YU, Ljubljana, Republiška geodetska uprava Dipl.ing.geod., samostojni svetovalec za kartografijo Prispelo za objavo 1981-10-08. GV 2 6 (19 8 2 ) 1 3 Lahko bi napovedali, da bo prihodnji razvoj kartografije predvsem v vse večji avtomatizaciji, uporabi satelitskih posnetkov itd. Ob tem pa mora- mo opozoriti na izjavo·, ki jo je dal lanski Nobelov nagrajenec ekonomist Herbert Simon, profesor na univerzi Carmgie - Mellon, ZDA, kjer predava psihologijo in informatiko. Dejal je: Računalniki in informatika bodo zaman, če se ne bomo naučili drugačnega mišljenja. Vse tehnološke prido- bitve bodo zaman, če se naše razmišljanje ne bo spremenilo! Ali se bo spremenilo naše o kartografiji? VPLIV GEODEZIJE NA RAZVOJ KARTOGRAFIJE Pri nas se še kdaj pa kdaj vprašamo, ali je in ali naj bi bila kartogra- fija sploh v rokah geodetov. Tega se ne sprašujemo samo geodeti, to spra- šujejo marsikdaj tudi drugi strokovnjaki in nestrokovnjaki. Zgodovinski razvoj kartografije pa je skoraj v vseh državah dokazal, da so predvsem za razvoj topografske kartografije že pred stoletji skrbeli in še skrbijo geodeti. To je bila logična posledica izmere terena. Geo- deti so razvijali tehnologijo in metode izmere zemljišča in s tem samo po sebi razumljivo tudi izdelovali topografske karte:'2) Slovenski geodeti smo iz znanih vzrokov začeli izdelovati karte šele po l. svetovni vojni z ustanovitvijo Jugoslav~je. Še bolj pa se je razvoj kartografije vključil v geodetsko službo po drugi svetovni vojni. Zaradi potreb in razvoja družbe smo slovenski geodeti začeli poleg kart v velikih merilih, sedaj jih imenujemo temeljni topografski načrti,pred dvajsetimi leti izdelovati tudi pregledne, topografske, turistične, pla- ninske, publikacijske in druge karte. Naj naštejemo samo nekaj primerov o izdelavi in uporabi kart: Pred skoraj dvajsetimi leti je bila izdelana avtokarta Jugoslavije. Pri njeni izdelavi so bili za tiste čase uporabljeni najmodernejši postop- ki. Preživela je nič koliko dopolnitev, tri predelave, koliko je bilo ponatisov, pa zaradi naše malomarnosti nihče več ne ve. Natisnjena je bila skupaj v prek 4 milijonih izvodov. Karto pa so izdelali geodeti - kartografi. Ali kdo ve, koliko natisov je doživela pregledna karta v merilu 1:750.000? Koliko milijonov smo je natisnili? Kot osnova je bila natisnjena samo v publikacijah: Geodezija v SRS v prek 200.000 izvodih; kot osnova za pri- kaz družbenega plana SRS je bila natisnjena v skoraj 1 milijon izvodov! Ali kdo zasleduje, v koliko izvodih so bile nati~njene publikacijske karte občin Domžale, Maribora,Celja, Slovenj Gradca, Murska Sobote, No- ve Gorice, Žalca, Velenja in drugih. Ali nam to naštevanje ne pove, da so karte že tudi pri nas informacijsko in komunikacijsko sredstvo. Ob tem pa je. treba povedati, da komercialnega učinka tudi pri izdelavi komercialnih kart - avtokart, planinskih, turističnih in drugih - ni bi- lo. Smetano - kjer je bila - so posneli ali trgovina ali pa založnik in še marsikdo iz drugih strok, geodeti je nismo! Z izdelavo različnih kart pa smo prispevali k priznavanju našega karto- grafskega, tehnološkega in s tem tudi kulturnega razvoja. IZ DEFINICIJ KARTOGRAFIJE pa sledijo naloge in iz njih je razviden tudi nadaljni razvoj. Z razvo- jem kartografije so se menj.ale definicije, kaj je kartografija in kaj je karta. Še pred nekaj desetletji smo se zadovoljili z definicijo, da je kartografija stroka, ki obravnava načrte sestavljanja, izdelave in tiska- 2 >K.A.Sališčev: Koliko sta stara pojma karta in kartografija, Prilozi teoretskoj kartografiji, Zagreb 1980. 4 GV 26(1982)1 nja kart za razne namene. Sedaj pa že govorimo, da je kartografija del znanosti in tehnologije komunikacij. o karti ne govorimo več, da je pomanjšana, pogojna, vsebinsko izpopolnje- na tlorisna slika delov zemeljskega površja na dvodimenzionalnem površju papirja, ampak srno to razširili še na ostala vesoljska telesa in še več - karta je nosilec informacije o prostorskih odnosih oziroma je grafično sredstvo za vizualno komunikacijo. Nagel razvoj družbe zahteva sprotno spremljanje sprememb v družbi. Prav tako pa družba od določene znanosti in stroke, s tem pa seveda tudi kar- tografije, zahteva prilagajanje stroke družbi, njenim potrebam in zahte- vam. Novejše definicije kartografije zato zahtevajo od kartografov: interdisciplinarno delo, poznavanje informatike, kornunikologije, psiholo- gije, oblikovanja in še kaj. In če naj bi bila karta res nosilec informacij o prostorskih odnosih, bi 3e morali temu tudi prilagoditi, da bi prikazovali stanje zemljišča čim­ bolj ažurno in natančno. Ali pa borno kartografi v Sloveniji temu kos? Sedaj srno več razmišljali o novih nalogah - manj pa o vzdrževanju, o po- globitvi dosedanjih nalog. Kartografija je znanstvena disciplina, ki ob- sega široko in razvejeno področje teorije in prakse. Karte so namenjene širokemu krogu uporabnikov od občana, turista, delegata, politika do raz- iskovalca. Potrebujejo pa tako topografske kot tematske karte. Tematska kartografija spada po metodah predstavitve - tehnologija, grafična sernio- logija itd. - v kartografijo, po vsebini pa v najrazličnejše znanosti, stroke, discipline in službe (geografija, gozdarstvo, geologija, turizem, planiranje itd.). Pa vendar tematske kartografije (vsaj zaenkrat) še ne moremo razvijati brez topografske kartografije, brez temeljnih kart, na katerih lociramo, prikazujemo določeno temo. Iz teh na kratko naštetih opažanj lahko ugotovimo naloge, ki jih je tre- ba sistematično reševati: - temeljne karte; sistem meril, vsebina, vzdrževanje itd.; - metode predstavitve; določitev tematske vsebine, znaki, barve itd.; - kartografska tehnologija; reprodukcijska tehnika, fcto,FOS itd.; - avtomatizacija; postopki, oprema, vsebina itd.; - da se bomo med seboj razumeli, pa potrebujemo enotno in enako termino- logijo. Ker pa si zlasti tematske kartografije ne more kompleksno lastiti. nobe- na stroka, služba ali dejavnost, imamo geodeti - kartografi primarno na- logo pri izdelavi temeljnih kart - v topografski ksrtografiji. Ta pa je, kot smo že ugotovili, tudi zakonska naloga geodetske službe. S tem ni rečeno, da vloge geodezije pri izdelavi tematskih kart ne bo.Tu- di tu bo še veliko nalog in dela! TEMELJNE KARTE - ME.RILA IN VZDRŽEVANJE že večkrat smo razpravljali, katera merila kart bi v SR Sloveniji potre- bovali. Če bi izvedli.anketo, bi bilo različnih odgovorov toliko kot an- ketirancev,3) in to ne samo med geodeti, temveč še več med uporabniki! Ali se morda do sedaj nismo preveč podrejali tem zahtevam? Ali nismo mor- da preveč vestni pri izvajanju nekaterih morda zmotnih odločitev iz pre- teklosti? Pa ob tem lahko trdimo, da so bile v takratnem času glede na razvoj tehnologije in na druge vzroke odločitve popolnoma pravilne! 3 lP.Svetik: Uvodni referat od orientacije do informacije. GV 26(1982)1 5 Samo nekaj primatov in primerjav. Pred slabim desetletjem smo se odlo- čili za odkup TK-25, opustili pa smo izdelavo karte v merilu 1:20.000. še sedaj so dileme, ali je bila odločitev pravilna ali neJ Menimo, da je bila! Praktično smo ob istem času dobili karto z enotno vsebino in ob trenutku odkupa tudi z enakim stanjem. Res pa je, da TK-25 ni namen- jena za javno rabo oziroma je uporaba vezana na določene omejitve. Kdaj pa bi izdelali karto v merilu 1:20.000 sami? Za primer: Avstrijci so se leta 1959 odločili, da bodo izdelali samo TK-·50, izde- lavo TK-25 so opustili! Vzrok je bil izračun: pri istem številu kadrov bi TK-25 izdelovali do leta 2000, seveda ob sprotnem vzdrževanju že iz- delanih listov. TK-50 pa bodo izdelali dokončno do leta 1989 - seveda ob sprotnem vzdrževanju že izdelanih listov. Seveda pa TK-50 povečujejo v merilo 1:25,000. To pa sedanja tehnologija izdelave kart dopušča, kar smo dokazali že tudi pri nas! Prav tako pa je mogoča tudi pomanjšava kart! Ni treba posebnega komentarja; kaj take odločitve pomenijo! Ob tej primerjavi se lahko vprašamo ali se bomo pri TTN-5 oziroma TTN-10 lahko držali predpisanega, vendar vprašljivega ciklusa reambulacije.Ali imamo dovolj kadra in ne nazadnje denarja? Morda pa bi le razmislili podobno, kot so Avstrijci ob TK-50, da bi povečali število listov v merilu 1:10.000 in bi jih potem po potrebi povečevali v merilo 1:5000. To se- danja kvaliteta tehnične izdelave teh kart omogoča! Koliko bi se s tem zmanjšal čas obnove, koliko manj sredstev bi porabili itd. Menimo, da bo tak izračun potreben, in to ne samo za TTN-5 in TTN-10, temveč tudi za druga merila kart, pa čeprav se problemi pri vzdrževanju kart z manj- šanjem merila manjšajo! Ob tem pa zastavljamo tudi vprašanje, ali ne bi morale prav raziskoval- ne naloge dati z izračuni podkrepljene rezultate oziroma odločitve. Žal pa vsaj od nekaterih dosedanjih tega nismo dočakali! Saj niti primerja- ve s tujimi vzorci marsikdaj niso dovolj argumentirane! Koliko prispevajo uporabniki k odločitvam? Mnenje uporabnikov, .zakaj jim določeno merilo ni všeč naj bi bilo strokovno in ekonomsko utemelje- no. Marsikdaj namreč pozabljajo, da je karta informativno sredstvo, da je primarna vsebina, ne pa zunanja oblika, pa čeprav ima tudi ta dolo- čen pomen. Ponavadi pa razpravljajo največ o zunanjem videzu. Mnogi bogatejši narodi od nas že dolgo tiskajo karte na standardne for- mate papirja brez upoštevanja okroglega merila. Zakaj merilo 1:400.000, če pa je izkoristek papirja boljši pri merilu 1:390.000 ali 1:409.800? če zahtevamo nasprotno pa se je treba dogovoriti s papirnicami .in iz- delovalci tiskarskih strojev, da bodo izdelovali papir in stroje po me- rilih kart. NALOGE V TEMATSKI KARTOGRAFIJI Kot smo že omenili, si tematske kartografije kompleksno ne more prila- stiti nobena stroka. Mnoga vprašanja, ki jih je nakazala dosedanja prak- sa, pa zahtevajo večjo organiziranost in sistematičnost v nadaljnjem razvoju kartografije. Za ta proces pa je tako glede na dosedanjo prak- so in rezultate kot tudi glede na strokovno usposobljenost in tudi or- ganiziranost vsaj deloma sposobna geodetska služba. Zato pa bo treba predvsem: spremljati razvoj kartografske tehnologije in razvijati nove p9stop- ke; sodelovati in usklajevati: metode predstavitve na kartah; sodelovati pri določitvi tematske vsebine, določitvi enotnih znakov itd.; - sodelovati pri uvajanju avtomatizirane kartografije, pri pripravi re- dakcijskih načrtov, izbiri grafične predstavitve, znakov itd. Seveda pa vseh naštetih nalog ne bo mogoče izvesti brez ustrezno izšola- 6 GV 26(1982)1 nih kadrov. Prav vzgoji kartografskega kadra bo treba posvetiti največ pozornosti. To pa bomo dosegli le z vsesplošnim razumevanjem pomena kar- tografije za našo družbo! Ali ni toliko obravnavani razvoj kartografije v Sloveniji že predolgo slonel le na peščic1 kartografskih entuziastov, ki so mnogo svoje ener- gije porabili tudi za prepričevanje o pomenu kartografije? Miroslav ČRNIVEC* TURISTIČNA KARTOGRAFIJA - Raziskovalna naloga, IGF 1981/82 Raziskovalna skupno~t Slovenije je na predlog inštituta v letu 1981 spre- jela v svoj skupni program, v katerem so zajete naloge republiškega po- mena, tudi dveletno raziskovalno nalogo Turistična kartografija. Razlo- gi za navedeno.nalogo so bili predvsem tile: - pomanjkanje turističnih kart za nekatera širša in ožja območja Slove- nije, zlasti za posebne oblike turističnih in spremljajočih dejavno- sti; - - razvoj kartografije v Sloveniji, pridobitev osnovnih kartografskih ma- terialov (TTN 5000 in 10.000, vojaška topografska karta v merilu 1:25.000, občinske karte v merilu 1:50.000, pregledne karte Slovenije . v manjših merilih), ki bodo v kratkem času zajeli vse ozemlje republi- ke; - razvoj planinske kartografije v Sloveniji, kjer je bilo do sedaj izde- lano več kart v različnih merilih, z različno vsebino in stopnjo ustrez- nosti; Upoštevajoč, da imajo nekatere oblik~ turistične kartografije v Sloveni- ji že dolgoletno tradicijo, je bil postavljen osnovni cilj raziskovalne naloge: izdelati projekt zajetja Slovenije s sistemom turističnih kart posebej za planinske in posebej za druge oblike dejavnosti. Pri tem je treba upoštevati: - sedanje stanje turistične dejavnosti in razvojnih perspektiv; - racionalno uporabo obstoječega fonda osnovnih kartografskih materia- lov za izdelavo in vzdrževanje turističnih kart; - sedanjB stanje turistične kartografije; - tehnične možnosti izdelave kart v Sloveniji in. Jugoslaviji; - domače in inozemske izkušnje in vzorce. Sistem turističnih kart naj bi obsegal tudi osnovne smernice in predlo- ge za izbiro meril, vsebine, stopnje generalizacije, načina prikazova- nja osnovnih elementov in stopnjo natančnosti. * 61000, YU, Ljubljana, Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo Dipl.ing.geod,, direktor IGF Prispelo za objavo 1981-10-12. GV 26(1982)1 7 Nalogo bo inštitut reševal v nekaj etapah. Planinska kartografija. Čeprav planinstva ne bi smeli ločiti od drugih oblik turistične dejavnosti, ima planinska kartografija pri nas posebno mesto. Ta oblika turistične kartografije ima najdaljšo tradiqijo, s pla- ninskimi kartami je praktično pokrit ves visokogorski svet razen manjše- ga območja na Koroškem ter velik del srednje visokih hribov na obrobju glavnih alpskih skupin. Ob vse večji kvaliteti, ki je tudi v mednarodnem merilu na visoki ravni, je vendar značilnost teh kart dokajšnja hetero- genost, ki jo bo potrebno postopno odpraviti. Ta del naloge bo večinoma opravljen letos in bo obsegal: l. predlog za zajetje Slovenije s planinskimi kartami v variantah; 2. določitev in kategorizacijo vsebine, prikazane v planinskih kartah (glede na pomembnost detajla za planinsko in turistično dejavnost); 3. predlog za postopno ureditev nadmorskih višin v kartah; 4. vzorce za posamezne vrste kart. Prva od zgoraj navedenih nalog je v osnutku realizirana. Pri projektu zajetja Slovenije s planinskimi kartami je bilo osnovno vprašanje izbi- ra merila in vsebine za posamezna območja. Pri tem smo upoštevali nasled- nje: - Merilo kart naj bo odvisno od težavnosti (strmine) terena in od planin- skega obiska. - Merilo 1:50.000 naj bo osnovno za visokogorska in druga zelo strma ob- močja, ki so planinsko tudi zelo intenzivna. - Izjemno obiskani in težavni predeli z gosto planinsko infrastrukturo in predeli, kjer se zahteva tud~ orientacija v brezpotju (turni smuki in podobno), naj bodo prikazani v merilu 1:25.000 (20.000). - Ostala območja naj bodo kartir.ana v merilih 1:75 000, 1:100.000 ali 1:150.000 tako, da bo na teh kartah še mogoča približna orientacija na terenu. - Posamezni listi naj .:čimbolj zajemajo sklenjene planinske ali geograf- ske enote, območja s čim večjim planinskim pomenom (pomembnost vrhov, število planinskih postojank, število planinskih društev, ki deluje- jo na območju, pomembnost planinskih transverzal) in turističnim po- menom(pomembnost turističnih centrov in zanimivosti, število smučišč). Pri tem je treba upoštevati še druge elemente (povezava z zamejstvom, povezava s Hrvaško, obisk tujcev, perspektive nekaterih območij). - Z~radi razvoja popotništva naj sistem planinskih kart zajema vso ali skoraj vso Slovenijo. - Sistem listov naj omogoča poznejše izpopolnjevanje, če bi se planinsko- turistične razmere v prihodnosti spremenile. - Po možnosti naj se upošteva tudi sedanji sistem planinskih kart, v ce- loti pa program izdelave splošnih topografskih kart v Sloveniji. Druga od prej navedenih nalog je v fazi izdelave. Predvidena je katego- rizacija nekaj tisoč točk (planinski objekti, vrhovi, sedla, turistični objekti, naselja, križišča poti in drugo) na območju vse Slovenije. Iz- delani so kriteriji za kategorizacijo posebej za visokogorski, srednje- gorski in nižinski svet. Ta kategorizacij~ bo poleg drugega služila tudi kot osnova za postopno ureditev nadmorskih višin, ki je zgoraj navedena kot tretja naloga. Izdelave vzorcev se bomo lotili pozneje, skupaj z drugimi turističnimi kartami. Skupaj s planinsko kartografijo bodo obdelane možnosti za kartografske prikaze sorodnih dejavnosti, ki so vezane na gorski svet (npr. karte urejenih smučišč, turnosmučarske karte, karte lovskih revirjev, karte zavarovanih območij, karte za turistične in planinske vodnike, karte transverzal, trimskih stez in podobno). Ker je mnogo teh dejavnosti ož- jega značaja, je pri tem obstoj občinskih kart in drugih detajlnejših kart izredno pomemben in bo to omogočalo pobudo vseh odgovornih in za- interesiranih na terenu. 8 GV 26(1982)1 Turistična kartografija za druge namene Razen izdelave avtokart in deloma izdelave mestnih turističnih zemlje- vidov je ta del kartografije v Sloveniji dokaj nerazvit. Za vso Slove- nijo obstaja precej skromna izvedba turistične karte, primanjkuje pa regionalnih, občinskih in ostalih kart. Vse te karte so večinoma sploš- te. zajemajo v načelu vse informacije, ki pa so zelo posplošene in ome- jene na najpomembnejše vsebinske elemente. Na tem področju daleč zao- stajamo za sosednjimi turističnimi deželami. Ta del naloge bo inštitut izvedel pretežno v naslednjem letu. Na osno- vi valorizacije turističnega prostora (za nekatere namene je bilo to delo Jpravljeno v raziskovalnih nalogah drugih institucij) bodo v nalo- gi obdelane naslednje rešitve: - predlog sistema turističnih kart v Sloveniji (karta republike, karte regij, občin, posebnih območij, krajev, posameznih centrov); - obdelava vsebinskih elementov za posamezne vrste kart z nekaterimi vzorci; - raziskava potreb in predlogi izdelave kart za posebne turistične na- mene, kot so: pomorske karte, karte vodnih športov in ribolova, karte naravnih znamenitosti (kras, flora, favna itd.), karta kulturno-zgodo- vinskih znamenitosti, prenočitvenih zmogljivosti in druge, sem spada- jo pa tudi nekatere že omenjene karte (smučanje, lov itd.). Letos bo delo na tem področju omejeno na zbiranje elementov za vsebino navedenih kart, kategorizacijo podatkov in spremljanje ustreznih virov zaradi poznejšega vzdrževanja. z navedenim prispevkom je inštitut želel opozoriti na pomembne možnosti najširše uporabe naših osnovnih kartografskih materialov, ki ne smejo ostati zaprti v institucijah, temveč morajo med ljudi, saj so namenje- ni za boljšo informiranost vseh. Raziskovalna naloga inštituta pa na- merava prispevati k lažjemu napredku na tej poti. GV 26(1982)1 9 Andrej BILC* TOPOGRAFSKA KARTOGRAFIJA V SLOVENIJI - Nekateri vidiki in možnosti razvoja v osemdesetih letih Po dobrem desetletju uspešnega dela kartografov iz vrst slovenskih geo- detov lahko zaradi široke družbene uveljavitve karte kot pomembnega in- formacijskega medija prištevamo Slovenijo med dežele z bogatim karto- grafskim gradivom in sposobnimi kartografi. Razvoj, ki je do tega pri- peljal, je bil stalno tesno povezan z intenzivnostjo in pomenom del pri družbenem in prostorskem planiranju. V tem času se je menjala tudi vlo- ga karte v družbi. Danes ni namenjena le na tak ali drugačen način stro- kovno obarvani orientaciji na terenu, ni le pomanjšana slika terena,tem- več je to nov medij za inventarizacijo, planiranje in prenos informacij o prostoru. Vse pomembnejše so tematske karte, za katere so topografske pač nepogrešljiva osnova. S tem so se spremenile tudi zahteve po vsebi- ni in zasnovi topografskih kart, ki morata biti prilagojeni različnim namenom uporabe. Nedvomno se tudi v prihodnje ne moremo odreči klasični tiskani topografski karti, ob tem pa želimo imeti tudi pomanjšave in po- večave te karte, drugačne grafične izvedbe itd., ki služijo za izdelavo zasnov in originalov, za publiciranje in javne obravnave. Da bi zasnova sistemske topografske karte ali sistema topografskih kartl~ ustrezala vsem ali vsaj večini zahtev, mora izpolnjevati vrsto pogojev. Nekateri od njih sem strnil v naslednje alinee: - Karta, ki je izbrana za osnovno ali izvorno karto sistema ali dela si- stema, mora biti tehnično dovolj popolna, da ustreza uporabnikovim zahtevam v okviru omejitev, ki jih pomenita merilo in obstoječa zako- nodaja. Njeni pomembni lastnosti sta homogenost (časovna, vsebinska in grafična) in ažurnost, kar seveda zahteva obilo sistematičnega de- la. - Omogočiti mora izdelavo izvedenih kart v istem,večjih in manjših me- rilih2). V ta namen mora biti izdelana v obliki "neodvisnih"origina- lov, iz katerih po fotografskem in podobnih postopkih izdelamo origi- nale za tisk namenu prirejene topografske karte. · - Vse karte ene skupin~ znotraj sistema3 ) morajo biti med seboj geome- trično skladne. To nam omogoča, da uporabljamo tematske prikaze hkra- ti v več merilih, to pa spet omogoča namenu primerne postopke v pla- niranju, delegatskih sistemih ••. Omogoča nam izdelavo natančnih pri- kazov tematike na delovni karti, realno podatkovno bazo na javnih raz- pravah, izdelavo primernih kart za priloge elaboratom in publikacijam in ne nazadnje tudi uporabo kart v procesih informiranja in izobraže- vanja. l)Pri tem mislim na karte, ki so po svoji vsebini in merilih zasnovane tako,da optimalno ustrezajo namenu. 2 )običajno so možne uporabne pomanjšave in povečave topografskih kart do faktorja 2 ali 2,5. 3 )Slovenske karte običajno delimo na (temeljne) topografske načrte,to­ pografske karte ~n pregledne karte (l:5000 do 1:10.000, 1:25.000 do 1 : 200.000, 1 : 200;000 do 1 : 1.000.000). * 61000; YU, Ljubljana, Inštitut Geodetskega zavoda SRS Dipl.ing. geodezije Prispelo za objavo 1981-09-29. 10 GV 26(1982)1 Kot primer si oglejmo pregledne karte Slovenije. PK v merilu 1 :250.000 je odlična stenska karta, medtem ko se je za šolske karte, ki jih ima- jo učenci na klopeh in iz katerih se uče doma, uveljavilo merilo 1:400.000. Skoraj samoumevno se nam zdi, da bi obe karti morali imeti enako vsebino, pa tudi skladne tematske prikaze. Take karte pa niso uporabne le v šolah. - V vsakem merilu mora biti vsaj ena izvedenka, namenjena javni rabi,če ni že osnovna karta prilagojena temu namenu. To nam omogoča uporabo karte v komunikacijskih procesih, v planiranju in delegatskem sistemu, ne da bi morala gradiva po nepotrebnem nositi oznako zaupnosti. Take karte lahko služijo tudi kot osnova planinskim in turističnim kartam, v izobraževalnem procesu, pri usposabljanju prebivalcev za ljudsko ob- rambo in drugod. Na ta način bomo dosegli, da se bo karta povsod upo- rabljala in da bo sprejeta kot normalen medij za prikazovanje podatkov o prostoru. Ne nazadnje pa je to tudi edina pot, da dobi založnik po- vrnjenega vsaj nekaj vloženega denarja. - Zasnova in tehnologija morata omogočati izdelavo vseh predvidenih kart v predvidenem roku in z družbeno sprejemljivimi stroški. Enaki pogoji veljajo tudi za njihovo kontinuirano ažuriranje. Pri tem ima pomembno vlogo tudi pravilna presoja zmogljivosti izdelovalcev, ki omogoča re- alno planiranje in pravočasno dokončanje del. Sodobna slovenska kartografija, kakršno poznamo danes, se je začela raz- vijati v začetku sedemdesetih let, njena pot pa je bila začrtana na po- svetovanju v Kranju leta 1975. Usmeritev s tega posvetovanja je odseva- la v srednjeročnem planu za obdobje do leta 1980, ki je predvideval iz- delavo kart Slovenije v merilih 1:50.000 in 1:100.000. Rezultate teh pri- zadevanj danes že lahko vidimo v izdelani zasnovi in prvem listu karte v merilu 1:50,000. Ugotovimo lahko, da prikazana tehnologija izpolnjuje večino poprej postavljenih zahtev, njena prednost pred kartami VGI je ~redvsem v sodobni zasnovi z ločenimi originali, kar omogoča prilagaja- nje topografske karte njeni vsakokratni uporabi, v veliki meri pa tudi povečevanje in pomanjševanje, tako da priredimo karto namenu tudi po merilu in formatu. Kljub temu da nimam dolgoletnih strokovnih izkušenj s področja karto- grafije, kot marsikateri iz teh vrst, mi je bila v preteklem letu dana možnost, da sem se temeljito poglobil v problematiko topografskih kart našega ozemlja in upam, da se nisem uštel, ko menim,, da stoje v tem trenutku pred nami vsaj tri velike naloge. Prva je nedvomno poenotenje topografskih kart. Ta zahteva je bila že večkrat izražena, vendai v večini primerov le, da bi poenotili vsebino in obliko istovrstnih kart različnih izdelovalcev in založnikov. Sam predlagam še drugačne poenotenje. Slovenske topografske karte delimo običajno na tri skupine: temeljne topografske načrte (TTN), topografske karte v merilih od 1:25.000 do 1:100.000 (ali 1:200.000) in pregledne topografske karte v merilih 1:200.000, 1:250.000 in manjših. Podobne delitve so vpeljane tudi drugod po svetu in običajno obstaja v vsaki skupini merilo oziroma karta, ki se šteje za izvorno v tisti skupini, na osnovi nje pa se izdelujejo in vzdržujejo vse ostale. Pri nas so iz- vorne karte TTN 5/10, TK 25 G, nova TK 50, PK 250, PK.400 in PK 750,če upoštevamo le najnovejše in predpostavljamo, da se občinske karte vk- ljučujejo v novo TK 50. Ker so te karte nastale neodvisno ena od druge, bi jih morali tako tudi vzdrževati, kar pa prav gotovo ni racionalno. V prihodnje bi se morali odločiti, katere karte naj bodo izvorne in katere bodo iz njih izvedene. Predlagam, da bi kot izvorno karto vzdr- ževali TTN 5/10, eno od topografskih kart TK 25 Gali novo TK 50 in PK 400. Drugi vidik poenotenja imenujem "geometrijska skladnost", ki-naj omogo- ča, da vsebino tematskega prikaza prenesemo z ene topografske podloge na drugo, ne da bi trpela njena informativnost bolj, kot terja spre- memba merila. Geometrijsko skladnost lahko pričakujemo med kartami ene GV 26(1982)1 11 skupine, deloma pa tudi med skupinami. Odstopanje od tega načela jemo- tilo priprave prostorskih planov občin, kjer encstaven prenos ni možen niti med meriloma 1:5000 in 1:25.000, predpisanima z enotno metodolo- gijo, niti med slednjima in pogosto uporabljanimi kartami občin v meri- lu 1:50.000. Tudi ta vidik zahteva ekonomsko ugodnejšo zasnovo sistema topografskih kart. Druga naloga je pravzaprav odločitev, ki je danes verjetno še ne moremo sprejeti, se pa že nakazuje. Ta odločitev zadeva "usodo" TK 25 G, s ka- tero Slovenija razpolaga od leta 1975, vendar imamo žal na voljo le ti- skane izvode, ne pa tudi originalov. Listi te karte so bili v večini izdelani pred sedmimi leti in marsikateri bi moral že pred leti v ream- bulacijo. Karta je bila izbrana za osnovo vsem uradnim prikazom minimal- nih kazalcev v republiki kot delovna in pogosto tudi kot finalna karta v prostorskem planiranju v občinah in v krajevnih skupnostih. V tem pro- cesu je bilo izdelanih mnogo tematskih prikazov, ki so v splošnem pros- torsko orientirane evidence stanja. in planskih elementov in jih ne more- mo zanemariti. Vidimo, da se jasno zastavlja problem vzdrževanja te kar- te, ob tem pa še vprašanje njene 11porabnosti za izdelavo izvedenih kart in v druge namene. Tretja naloga je vzdrževanje vseh kart in'načrtov, ki so jih slovenski geodeti izdelali in ki jih nameravamo še uporabljati. Med njimi ima po- sebno vlogo TTN. Reambulacija TTN poteka že nekaj let, posebno intenziv- na pa naj bi bila v tem srednjeročnem obdobju. Predlog plana geodetskih del do leta 1985 predvideva reambulacijo 130 listov TTN 5 in 7 listov TTN 10 na leto, to je le četrtino tistega, kar predvideva zakbn, katere- ga ne bi navajal. Že približen izračun pove, da bi morali na ·leto ream- bulirati 450 listov TTN 5 in 13 listov TTN. 10. Ta razkorak med enim in drugim planom bo povzročil, da bomo imeli leta 1985 še več in še bolj zastarelih listov TTN, kot jih imamo danes. Rešitev lahko iščemo v bistvenem povečanju zmogljivosti in sredstev za reambulacijo ali v drugačnem organiziranju teh del, predvsem v vklju- čevanju občinskih geodetskih uprav in hkratnem prekvalificiranju približ- no 1400 listov TTN 5 v TTN 10 oziroma v načrte manj intenzivnih prede- lo~,.ki s~ v~držujejo s ciklusom 15 let. Največ prednosti bi imelo vk- ljučevanje OGU, kar bi po načelu ''distribuiranega procesiranja" omogo- čilo kontinuirano registracijo sprememb, saj ravno delavci OGU, s stal- no prisotnostjo v občinskem prostoru in svojo angažiranostjo v družbe-. nem in gospodarskem življenju občine te spremembe najprej opazijo. Pri tem so jim v pomoč tudi podatki o spremembah v zemljiškem katastru .. Pred- nosti takega sistema so še: možno je realno planiranje reambulacije, saj lahko na osnovi letnega pregleda sprememb izdelamo plan reambulacije za prihodnje leto; - na osnovi preliminarno vrisanih sprememb je reambulacija hitrejša, cenejša in zahteva manjše zmogljivosti na en list karte; - kljub manjši točnosti preliminarno vrisanih sprememb karta s časom ne izgublja uporabnosti v tolikšni meri kot sedaj; - evidentirane spremembe so poleg cikličnega aerosnemanja osnova za re- ambulacijo kart v manjših merilih ( TK 25 G, TK 50). Za navedene naloge bi morali najti ustrezne rešitve v najkrajšem času, moramo pa se zavedati, da bi lahko bistveno vplivale na obstoječi plan geodetskih del, zato smemo pričakovati predvsem njihov vpliv na dolgo- ročne plane. Možna pa je tudi tretja rešitev. Na koncu bi želel ponovno poudariti, da ima kartografija poseben pomen pri oblikovanju nove družbene vloge geodezije v naši družbi in ii mora- mo zato posvetiti ustrezno pozornost. 12 GV 26(1982)1 Marjan PODOBNIKAR* KATALOGIZIRANJE KARTOGRAFSKIH GRADIV Sodobna tehnika in tehnologija nam ponujata poleg pisne informacije tu- di risano. Vedno pogosteje je priloga pisani besedi še primerno kartno gradivo, ki je že od nekdaj samostojen nosiiec podatkov in informaoij, pogosto pa ima tudi že pomen pravnega akta. Geodetske uprave ter planerske in druge organizacije, za katere je kar- ta vsakdanji pripomoček pri delu, imajo nenehno opraviti z vedno večji- mi množinami kartografskih gradiv: tu praviloma ni problemov s shranje- vanjem, čeprav lahko hitro ugotovimo, da karte ležijo povsod: razprostr- te po mizah, obešene po stenah, zložene na policah in zvite na omarah. Seveda ni~o razporejene samo na ta način. Serije kart, kot so katastr- ski načrti in topografske karte, so običajno pravilno shranjene v kovin- skih ali lesenih predelnikih, drugo kartografsko gradivo pa največkrat dobi naključno mesto, kjer ga borno kasneje le težko našli. Še večje te- žave nam povzroci, če vzamemo karto iz zbirke ali publikacije ter jo ra- bimo samostojno in jo ločeno od gradiva, ki mu pripada, tudi odložimo. Velika količina in raznoličnost kartografskih materialov (vsebina, sta- rost, merilo, velikost, oblika itd.) otežujeta tekoče in kvalitetno de- lo. To so razlogi, ki narekujejo sodobno, univerzalno ter dokumentalistič­ no utemeljeno in urejeno zbirko aktualnih kartografskih gradiv. Za čim boljši pregled nad vedno večjimi količinami kartografskih gradiv bo tre- ba, da se čimprej lotimo urejanja kartografskih gradiv. V Sloveniji je več kot sto organizacij, ki hranijo večje količine kar- tografskih gradiv. Med njimi naj naštejemo največje: Kartografski od- delek Narodne in univerzitetne knjižnice, Zemljepisni muzej Kartografs- kega inštituta, Arhiv SRS, Kartografski oddelek knjižnice PZE geografi- ja Filozofske fakultete, Republiški arhiv geo.detske dokumentacije· in Geo- detski zavod SRS. · Vsaka od teh organizacij ima bolj ali manj urejeno svojo kartografsko gradivo. Žal pa ne vse enako, tako da se je včasih že kar te~ko spora- zumeti o kakšnem kartografskem gradivu,ki ga želi dobiti ali ga prouči­ ti zunanji naročnik ali sodelavec. Nekatere organizacije so se že pred leti odločile za ureditev gradiva po mednarodno sprejetih kriterijih. Kot najbolj uporaben način, ki ga pri nas že uvajajo v velike kartograf- ske zbirke, je ISBD (CM) - International Bibliographic Description for Cartographic Materials (Mednarodni standardni bibliografski opis karto- grafskih gradiv), dopolnjen z nekaterimi našimi izkušnjami. Ta sistem je pripravila posebna mednarodna delovna skupina pri Mednarodni zvezi knji- žnic v Londonu. Sestavljajo jo člani univerzitetnih knjižnic v mestih Was 1 hington, Ho,ng Kong, Helsinki, Pari s, Ottava, Utrecht, Berlin, Sussex in Toronto. Ko se vprašujemo, kako bomo kartografska gradiva katalogizirali, moramo razjasniti še nekaj izrazov, ki pomenijo vrsto kartografskih gradiv. Naj- manj, kar moramo ločiti med seboj so: - zbirke kart ali atlasi (ki so vezani v knjigo, brošuro ali zvezek) ali pa zbirka kart, vložena v poseben etui ali mapo s spremnim tekstom ali brez njega; 61000, YU, Ljubljana, Zavod SRS za družbeno planiranje Dipl.ing.komun. Prispelo zaoobjavo 1981-10-14. GV 2 6 (19 8 2 ) 1 13 - ser1Je kart (topografski načrti, topografske karte in zemljevidi ozi- roma pregledne karte), ki sestavljene zajemajo določeno ozemlje,npr. Slovenijo obsega TK 25 s ca. 200 listi; - posamezne karte iz atlasa oziroma zbirke (če so izdelane v hiši, tudi z vsemi spremljajočimi izdelavnimi gradivi)~ - posamezne karte iz ser1Je, če vsebuje posebne podatke oziroma če so obdelane s posebno tematiko, in - posamezne karte. V velikih kartografskih zbirkah ločijo še reliefe, globuse in morda še kaj, Omenjeni mednarodni način dokumentiranja kartografskih gradiv je prila- gojen samo dokumentiranju tiskanih ali drugače reproduciranih kartograf- skih gradiv, ne pa tudi dokumentiranju gradiv, ki jih poznajo "izdelo- valci" kart. To so: - kartografski viri (ki so lahko pisani, tabelarični ali grafični), - avtorski originali, - kartografski originali, - vmesni originali in - reprodukcijski originali. Pri tolmačenju naštetih izrazov pride včasih do rahlih nesporazumov. Te- žiti moramo k temu, da bi poenotili pojme za posamezna gradiva. Uporab- ljati bi morali enotno terminologijo, ki pa na žalost še ni povsem us- taljena in utrjena. Zaradi preglednosti nad raznoličnimi kartografskimi gradivi jih klasifi- ciramo po območjih (ozemljih) in po področjih (vsebini). Za knjige je v svetu zelo znana UDK - univerzalna decimalna klasifika- cija. Izkazalo se je, da ta klasifikacija za karte ni primerna. Ameri- čani so razvili in objavili izčrpno klasifikacijo kart po ozemljih in vsebini. To je sedaj že splošno uveljavljena Boggs-Lewisova klasifikaci- ja. Klasifikacija po ozemljih je decimalna, po vsebini pa klasificiramo s črkami. če so razpoložljivi podatki iz drugih klasifikacij, kot je npr. klasifi- kacija minimalnih kazalcev, uporabimo tudi te ali pa predvsem te. Včasih nam specifičnost dela narekuje klasifikacijo kartografskih gra- div z lastnimi gesli. V ta namen si sestavimo svoj geslovnik. V njem zbiramo vsebinska gesla. Po možnosti jih jemljemo iz že obstoječih vse- binskih klasifikatorjev in geslovnikov. Gesla morajo biti jasna in eno- umna ter se morajo čimbolj skladati z naslovi tematik, ki jih uporablja- mo pri svojem delu. Zasnovan je v zvezku, kjer bomo po enega ali več listov predvideli za posamezno črko abecede ali na karticah. V posamez- no vrsto pod pripadajočo 9rko bomo pisali gesla različnih klasifikacij: naše geslo, Boggs-Lewisov klasifikator, klasifikatorje enotne metodolo- gije in podobno ter morebitne pripombe. Če uporabimo že obstoječe klasifikatorje ali trdno v naše delo zasidra- na gesla, potem geslovnika ne potrebujemo. Dokumentacijo kartografskih gradiv sestavljajo: kartograsko gradivo, evi- denčna knjiga in kataložne kartice, urejene po območnih geslih ali po področnih (vsebinskih) geslih. Lahko pa jo dopolnimo še z navodilom za dokumentiranje in katalogiziranje, z geslovnikom, z raznimi klasifikator- ji in podobno. Z razjasnjenjem pojmov, ki opredeljujejo vrsto kartografskih.gradiv, smo istočasno razjasnili tudi pojem katalogizacijske enote. Za vsako katalo- gizacijsko enoto moramo namreč izdelati INDOK kartico, ki jo vstavimo v katalog kartografskih gradiv. Katalogi kartografskih gradiv so torej se- stavljeni na INDOK karticah. Za naše potrebe lahko izberemo kartic.e v formatu DIN A6 (14,8 x 10,5 cm), lahko pa si omislimo tudi drugačen for- 14 GV 26(1982)1 mat. INDOK kartico sestavljajo tri skupine podatkov: notacija (geslo,signa- tura, ena izmed/ali več klasifikacij), bibliografski opis (ISBD(CM): naslov gradiva ali karte, podnaslov, avtor, kartograf, merilo, projek- cija, območje, podano s koordinatami, kraj izdaje, založnik, leto izda- je, leto tiskanja, tiskarna, število izvodov itd.) in dokumentacijski podatki (seznam kart v zbirkah, atlasih ali serijah, seznam izdelavnih gradiv, razne podrobnosti). Pisanje INDOK kartic je veščina, ki zahteva poleg rutine še nekaj zna- nja o kartah in njihovi vsebini, merilih itd. Najenostavnejši način pri- učitve je, da si pri Univerzitetni knjižnici v Ljubljani naročimo potre- ben priročnik, ki ga bodo v kratkem tiskali. Dokumentiranje vsebine posameznih zbirk, serij in izdelavnih gradiv po- samezne karte bo pogosto zahtevalo precej prostora. Praviloma moramo vse potrebne podatke napisati na eno stran ene kartice. Izjemoma piše- mo vsebino še na drugo stran ali pa jo oblikujemo kot dodatek na poseb- ni kartici. Če je le mogoče, se poskušamo izogniti karticam z več stranmi ali vecim karticam. V ta namen napišemo na kartici opombo, vse potrebne dodatne podatke pa napišemo na poseben list, ga opremimo z geslom in signaturo kartice ter ga vložimo po signaturnem zaporedju v posebno mapo. V to mapo,kot dopolnilo kataloga,spravljamo tudi preglednice s~rij topo- grafskih kart katastrskih načrtov in podobne nujne podatke, ki nam omo- gočajo popolnejše tolmačenje vsebine kartic in kartografskega gradiva. INDOK kartice hranimo tako kot v knjižnicah ali dokumentacijskih centrih v posebnih priročnih škatlah. Če je zbirka večja, lahko predvidimo tudi posebne kartotečne omare. INDOK kartice so v katalogu razporejene po abecednem redu gesel. Pri tem ločimo katalog po območjih od kataloga pod- ročij. Po potrebi lahko poleg omenjenih dveh ureditev pripravimo še ureditev kartic po enotni metodologiji, po Boggs-Lewisu ali na drug način. Za na- šo rabo verjetno avtorskega kataloga ne potrebujemo. Karte in originali, i~ katerih so izdelane, hranimo v kovinskih predal- nikih, v mapah. Nobena karta ne sme biti zapognjena ali zvita, če ni večja od predala. Izjema so karte, ki so večje od formata predalnika, in karte, ki so lepljene na platno ali pa sicer namenjene priročni rabi;to so potne, turistične karte in podobno. Vedno hranimo najmanj po dve karti ali po dve zbirki iste vrste. Gradiva so praviloma hranjena po zaporedju katalogizacije oziroma sig- niranja. Pri nas hranimo z.aradi praktičnosti tiskana gradiva ločeno od folij in izdelavnih gradiv. Velikosti in format gradiv pa narekujejo še ločeno hranjenje za zbirke in atlase, seriJe kart~ karte Slovenije po različnih merilih (PK 1000 in PK 750, PK 500 in PK 400, PK 250 ter PK 200). GV 26(1982)1 15 Aleš SELIŠKAR* UPORABA EHIŠ IN TTN ZA IZDELAVO NAČRTOV NASELIJ IN KRAJEVNIH SKUPNOSTI l. Evidenca hišnih številk - EHIŠ V začetku leta 1981 je geodetska upravna služba v SR Sloveniji dokonča­ la nastavitev dveh pomembnih evidenc: registra območij teritorialnih enot - ROTE in evidence hišnih številk - EHIŠ . Za obe lahko trdimo,da sta se pokazali kot nujno potrebni. ROTE in EHIŠ služita najrazličnej­ šim službam v republiki, občini in krajevni skupnosti za spremljanje razvoja, planiranje, odločanje,za delegatski sistem, za tematsko karto- grafijo ... EHIŠ pa omogoča najširšo uporabo tudi posameznikom. Kljub temu da sta v veliki večini obe evidenci dobro znani, na kratko navajam vsebini obeh. V ROTE so evidentirane teritorialne enote: statistični okoliš, naselje, katastrska občina, krajevna skupnost in upravna občina. Vodi se grafi- čno in v seznamih. V EHIŠ so evidentirane vse hišne številke in imena ulic oziroma naselij. Vodi se grafično in v obliki seznamov. Sezname doslej računalniško vodi Zavod SR Slovenije za statistiko. Pri trenutnem načinu vodenja široka i.:.poraba EHIŠ še ni možna. EHIŠ se vodi na osnovi temeljnih topografskih načrtov v merilu 1:5000 (TTN -5) in v merilu l:J.OOOO(TTN-10). Končni izdelek, ki je namenjen uporabniku, so skupna ozalidna kopija T'l'N in oleate EHIŠ :a vrisanimi hišnimi šte- vilkami in imeni ulic. Pomanjkljivost takih načrtov pa je predvsem v tem, da so TTN namenjeni le za interno uporabo in vsakemu občanu niso dosegljivi. Iz vsakdanjih stikov z uporabniki pa vemo, da bi želeli do- biti načrte naselij, katerih uporaba ne bi bila omejena. Take zahteve so pobudile razmišljanja, kako omogočiti najširšo dostopnost do EHIŠ oziroma do načrtov naselij, ki naj bi bili za izdelavo in vzdrževanje čim enostavnejši. 2. Obstoječi načrti naselij Potrebnost načrtov naselij nam potrjuje dejstvo, da je v SR Sloveniji 21 načrtov naselij, ki jih je izdelala geodetska služba. Od teh je kar 11 dopolnjenih z vsebino hišnih številk (EHIŠ) .Vendar lahko kaj hitro ugotovimo, da gre v pretežni meri le za večja naselja ali turistična središča. V SR Sloveniji pa bi lahko našteli kar precej naselij, ki bi podobne načrte potrebovala, vendar finančno ne zmorejo tehnično zahtev- ne izdelave, ki jo lahko izvedejo le geodetske delavne organizacije. Zato v nadaljevanju podajam predlog poenostavljenega postopka za izde- lavo načrtov naselij. Poudariti pa moram, da ne gre zgolj za teoretična razmišljanja. Z operativnim poskusom smo že pričeli, in sicer izdeluje- mo načrt Sežane. Žal zaradi časovne stiske še ne moremo prikazati kon- čnega izdelka. Vendar bomo vsaj izsek objavili v Geodetskem vestniku. 3. Osnove za izdelavo načrtov naselij Kot osnova za izdelavo načrta nam bosta služila TTN in EHIŠ. 1 61000, YU, Ljubljana, Rep~bliška geodetska uprava Dipl.ing.geod., samostojni svetovalec Prispelo za objavo 1981-10-14 16 GV 2 6 (19 8 2 ) 1 3.1. Temeljni topografski načrt TTN vsebujejo natančen izris vseh stavb in komunikacij in še vrsto po- datkov, ki pa za načrt naselja niso pomembni. Poleg tega, da je njiho- va uporaba omejena (stopnja zaupnosti interno), imajo še naslednje"po- manjkljivosti", zaradi katerih niso primerni za orientacijo v naselju: - velika večina večjih naselij sega na več listov TTN, kar otežuje upo- rabo; - TTN niso ažurno vzdrževani, saj veliko stavb manjka; - sosednji listi niso usklajeno vzdrževani, razlika med dvema listoma, kamor lahko seže območje naselja, je tudi več kot pet let; razlika v času izdelave povzroča tudi razliko v načinu izrisa; - v načrtih niso vpisane hišne številke; - v TTN so sicer vpisana imena ulic, vendar niso ažurna. 3.2. Evidenca hišnih številk Na oleate EHIŠ so vpisane vse hišne številke ter imena ulic. EHIŠ je ažurno vzdrževana. Vse nove stanovanjske stavbe so vrisane na TTN ali na združeno oleata ROTE, EHIŠ in TTN. 4. Izdelava načrtov naselij Glede na to, da občinske geodetske uprave ažurno vodijo EHIŠ, predlaga- mo naslednjo rešitev za izdelavo načrtov naselij. Pripravljalna dela za tisk lahko v celoti opravijo občinske geodetske uprave same, razen izdelave potrebnih pokalonskih kopij in filmov. 4.1. Izbira območja, ki ga želimo prikazati Smiselno je izbrati celotno območje, ki ga prekriva sirse območje na- selja (statistična definicija naselja) - tako dobimo hkrati kvalitetno grafično evidenco EHIŠ za celo naselje. Kolikor je možno, upoštevamo tudi območje krajevne skupnosti. V večini primerov krajevne skupnosti obsegajo le območja naselja. Na tak način lahko istočasno z načrtom na- selja izdelamo tudi načrt krajevne skupnosti. Seveda pa pri izbiri ob- močja upoštevamo še dodatne kriterije - turistične znamenitosti, pomemb~ ne komunikacije ipd. 4.2. Izbira merila Merilo pogojuje že merilo TTN oziroma oleate EHIŠ, pri cemer pa seveda ne izključujemo možnosti pomanjšave ali povečave, vendar na ta način podražimo vzdrževanje načrta. Kljub temu da se odločimo za drugačno merilo, opravimo vse nadaljnje faze v istem merilu, kot je TTN, in šele na koncu izvedemo pomanjšavo ali povečavo. 4.3. Reambulacija izbranega območja Kjer so TTN neažurni, moramo poprej izvesti reambulacijo. Najlaže jo izvedemo na osnovi ustrezne povečave aeroposnetkov. Povečavo naročimo kar na fotopapirju - film ni potreben. Jasno je, da izberemo najnovej- še snemanje. Uporabna je tudi še povečava iz merila 1:30.000 v 1:5000, toliko bolj pa, seveda, povečave iz večjih meril. Reambulacijo izvedemo na pokalonski kopiji TTN. Iz aeroposnetkov vnese- mo vse stavbe, pomembnejše ceste in poti, po potrebi morebitne spremem- be v hidrografiji in večje posege v prostor (kamnolomi, deponije). Stav- be, ceste in poti vrišemo na enak način, kot so TTN. Če za to nimamo ustreznega pribora (risanje vzporednih krivih črt), vrišemo na posebno oleata le potek komunikacij, označimo kategorijo (širino ceste, poti)in GV 26(1982)1 17 definitivni izris prepustimo delovni organizaciji. Za kamnolome,gramoz- nice, deponije ipd. narišemo le obris območja in z lithosetom vpišemo, kaj to območJe je. Tako smo opravili približno reambulacijo TTN, na kar moramo opozoriti v izvenokvirnem opisu. Reambulacijo lahko izvedemo za cel list, in ne le za območje naselja - potrebujemo le ustrezen obseg povečave aeropos- netka. Če imamo TTN novejšega datuma in so potrebne le manjše dopolnitve, jih opravimo kar neposredno na terenu. 4.4. Izdelava negativne situacije Iz reambuliranega TTN naročimo za izbrano območje negativ situacije na filmu. Če naselje seže na več listov, negative zmontiramo, tako da do- bimo celotno izbrano območje. Na µegativu prekrijemo vse elemente, ki so zaupne narave, in elemente, ki ,bi načrt obremenjevali. Elementi zaupne na~ave, ki jih moramo prekriti: - geodetske točke, - oznaka mejnih kamnov na državni meji, stebri, drogovi in smeri cepitve nizke in visoke e lektri.čne napeto- sti ter telefonski drogovi, - koordinatna mreža. Poleg tega prekrijemo še elemente, ki bi načrt obremenjevali: - mejo kata,strske občine, - ograje, - znake. za rastlinstvo in kulturne meje, znake znotraj območij peskovnic, gramoznic, kamnolomov, - ime naselja, ledinska imena in naslove stavb, - imena ulic. 4.5. Izdelava založniškega originala situacije Iz negativa izdelamo pozitiv na filmu. Vse stavbe počrnimo - na ta na- cin se izognemo zamudnemu brisanju šrafur ali pik v stavbah. Iz pozi- tiva izdelamo rastrirano pokalonsko kopijo (specialni raster IGF) in nanjo vpišemo vse napise - ledinska imena in pomembnejše višine. Pri tisku bo tako osnova svetla (siva), napisi pa temni (črni). Lahko pa izdelamo posebno oleato z napisi in pozitiva ne rastriramo. V tem primeru sta potrebna dva prehoda skozi stroj, vendar je vzdrže- vanje načrta lažje. Na založniški original situacije izpišemo tudi izvenokvirni opis. 4.6. Izdelava založniškega originala hidrografije če v hidrografski mreži ni sprememb, izdelamo za izbrano območje le poka- lonsko kopijo originala TTN. Če izbrano območje seže na več listov TTN, se združitev delov izvede pri kopiranju. Iz te kopije brišemo:vse izvire, vodovodne pipe, vodnjake, cisterne in vodovodne napeljave. Če so v hidrografski mreži spremembe, jih vrišemo na pokalonsko kopijo in vse površine počrnimo. Tiskamo kar nerastrirano ploskev, saj je tako nadaljnje vzdrževanje lažje. 4.7. Izdelava založniškega originala EHIŠ Oleato EHIŠ zmontiramo za območje naselja, izdelamo pokalonsko kopijo, uskladimo z originalom situacije. Vsa morebitna neskladja popravimo. Če 18 GV 2 6 (19 8 2 ) 1 sta oleata EHIŠ in oleata ROTE združeni, vsebino ROTE brišemo. Smisel- no pa je ohraniti meje krajevnih skupnosti, posebno če je na načrtu ce- la ali več celih krajevnih skupnosti; Ta original lahko še dodatno opremimo z naslovi pomembnejših stavb (ban- ka, šola •••. ) • 4.8. Tisk Tem fazam sledi le še tisk. Tiskali bomo v treh barvah: - situacija in imena, - hidrografija, - hišne številke in imena ulic. Seveda so možne tudi še druge kombinacije. Priporočam pa vsaj 2 barvi: situacija in hidrografija v eni, hišne številke in imena ulic pa v dru- gi. 4.9. Dodatna vsebina če se odločimo, da bomo na načrtu prikazali tudi gozdne povrsine, jih je bolj primerno povzeti iz povečave aeroposnetka, in ne iz TTN. Na po- sebno oleata lahko kar sami nalepimo raster ali pa območje gozda počr­ nimo in damo oleata rastrirati ali pa tiskamo kar nerastrirano ploskev. Seveda lahko prikažemo še ostale zelene površine. Original plastnic izdelamo sami tako, da prevzamemo iz TTN le 50 metrs- ke plastnice. Višine v tem primeru vpišemo na to oleata. Da bo načrt služil svojemu namenu, ga opremimo še z dodatnimi podatki o šolah, vrtcih, športnih in kulturnih objektih, avtobusnih postajah ipd. Znake montiramo na ustrezno oleata, pač glede na to, v kateri bar- vi jih želimo. Smiselno je izkoristiti tudi drugo stran nač~ta. Poleg že skoraj običaj­ nih različnih informacij o naselju, telefonskih številk, naslovov, tu- rističnih informacij je lahko zelo učinkovit tudi vsaj dvobarvni izsek večjega območja iz karte v merilu ],.:50.000, kjer lahko glede na namen poudarimo najrazličnejše elemente - statistične okoliše, turistične zna- menitosti, krajevne skupnosti •..• 5. Načrti krajevnih skupnosti Po isti metodi lahko izdelamo načrte krajevnih skupnosti, predvsem mest- nih. Tu lahko tisk še poenostavimo in tiskamo le v dveh barvah: - situacijo, imena, hidrografijo, - hišne številke in imena ulic. Na podoben način je že bila izdelana karta krajeyne skupnosti Radomlje v Domžalah. Vendar tu lahko govorimo že o višji stopnji obdelave.Gre namreč le za izsek iz EHIŠ, ki je narejena za celo občino. Že pred ne- kaj leti pa je bil izdelan tudi načrt krajevne skupnosti Poljane v Ljubljani. Ta dva primera nam še bolj potrjujeta pravilnost usmeritve v izdelavo načrtov, ki bodo javni. 6. Prednosti predlagane izdelave načrtov naselij Največja prednost je gotovo neomejena uporabnost teh načrtov, saj bodo dosegljivi vsakemu občanu. Ker je izdelava dokaj enostavna, predvsem pa cenena, omogoča pridobitev teh načrtov za vsa pomembnejša naselja. Ena od bistvenih prednosti je tudi to, da je ažuriranje preprosto zara- di enostavne tehnike ~zdelave. GV 26(1982)1 • 19 Če izdelamo rastriran založniški original situacije, pa nam to omogoča tudi izdelavo ozalidnih kopij. z izdelavo takih načrtov bomo približali BHIŠ naJsirsemu krogu uporabni- kov vse do posameznika in s stalno uporabo zagotovili tudi ažurno vode- nje EHIŠ, 7. Nekatere dileme o sedanji vsebini temeljnih topografskih načrtov Ob nastavitvi ROTE in EHIŠ, še bolj pa ob operativni izdelavi načrta na- selja po predlaganem načinu, so se zastavile nekatere dileme, ki jih le navajam: - vprašanje potrebnosti naslednjih elementov: meja katastrske občine, imena ulic, oznaka namena stavbe, vrsta ra- stlinstva in morda še kaj; - meja katastrske občine je vrisana le približno, odstopanja so celo do 200; ta meja je sedaj bolj natančno vrisana na oleati ROTE; pri skup- nem kopiranju TTN in oleate ROTE dobimo sedaj dve meji; - podobno je z imeni ulic; le-ta na TTN niso ažurna, medtem ko jih na oleati EHIŠ ažurno vzdržujemo; - oznaka namena stavbe (stanovanjska zgradba, gospodarsko poslopje, in- dustrijski objekt, zgradba splošnega pomena ... ) je tudi vprašljiva, saj zopet ni ažurno vzdrževana, niti ni možna natančna razmejitev med eno in drugo vrsto stavb. Te podatke nam bo dal prihodnji kataster zgradb. ~a podatek sedaj prej zavaja kot pomaga; vrsta rastlinstva tudi ni ažurna, saj nam že povečava aeroposnetka v merilu 1:5000 daje boljše podatke o dejanskem stanju. Skratka, gre za nekaj elementov, ki se vodijo v posebnih evidenc2h, vo- denje na dveh mestih pa pomeni redundanco. Ob izdelavi načrtov naselja in ob uporabnosti TTN nasploh se sprašujem ali ni primerneje izdelati več ločenih originalov in tako omogočiti iz- delavo načrtov, ki ne bodo imeli zaupnih podatkov in bodo splošno upo- rabni. 20 GV 26(1982)1 Jože ROTAR* KARTOGRAFIJA IN INFORMACIJA STANDARDIZACIJA ZNAKOV Uvod O pomembnosti informacij za družbo ali posameznika verjetno ni treba razpravljati. Težave se začnejo, ko zahtevamo informacije, ki bodo do- segljive in razumljive vsakomur, ki jih bo potreboval. Svoboda informa- cij namreč ne pomeni rravice, da lahko kdo širi neresnice po svoji vol- ji, ampak pravico vsakogar, da sliši resnico.l) Zato pa potrebujemo objektivne, popolne in razumljive informacije. Seveda je to laže zahtevati kot pa zagotoviti. Pri množici informacij, ki jih dobimo, se le redkokdaj zgodi, da bi o njih tudi razmislili in nanje ustrezno reagirali. Prav reagiranje na določene informacije pa je končni cilj informiranja. Da na informacije ne reagiramo, so različ­ ni vzroki. Večkrat se dogaja, da se utapljamo v množici informacij in sporočil, dokumentov in vseh vrst zapisov. Na drugi strani pa gre za pomanjkanje zanesljivih informacij v razumljivi obliki na vseh področ­ jih in ravneh. Eno izmed pravil vsakega informiranja in komuniciranja je prilagoditev uporabniku. Uporabnik odloča, ali bo neko informacijo-obvestilo sprejel ali ne. To je svoboda komunikacije. Vsaka informacija, vsak komunikacij- ski proces se začne pri uporabniku. Vendar tu nastopijo težave. Uporabniki informacij so različni po spolu, starosti, poklicu, izkušnjah, interesnih področjih, izobrazbi itd. Pov- prečnega uporabnika ne moremo določiti! Z eno informacijo v eni obliki ni mogoče zadovoljiti vseh uporabnikov. Informacije bodo zaradi različ­ nih uporabnikov samo približki. Odziv na informacije je boljši pri stro- kovnih informacijah za znanega uporabnika. Kartografska komunikacija Tako, kot so se razvijale druge stroke,se je spreminjala tudi vloga in uporaba kart v pettisočletni zgodovini kartografije. Od prvotnega name- na kart izključno za orientacijo se je v zadnjem času njihova uporab- nost razširila še na informacijo. Novejše definicije govorijo o karto- grafiji kot o delu znanosti in tehnologije komunikacij in o karti kot o grafičnem s~edstvu za prenos informacij. Žal pri nas nove vloge kartografije in kart v procesu informaranja še ni opaziti. V vseh razpravah o družbenem sistemu informiranja in tudi v predlogu Zakona o DSI ni zaslediti, da so podatki in informacije lah- ko tudi v grafični obliki - na kartah. Če pa že zasledimo novico o gra- fični obliki, se pri tem ponavadi misli le na grafikone, ne pa na karte, kartograme in druge kartografske oblike. z avtomatizirano kartografijo pa se odpirajo nove možnosti vključevanja v proces informiranja. l)E.Kardelj: Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoup- ravljanja 1977. * 61000, YU, Ljubljana, Republiška geodetska uprava Dipl.ing.geod. samostojni svetovalec za kartografijo Prispelo za objavo '1981-10-06. GV 2 6 (19 8 2 ) 1 21 - Da je stanje sodelujemo v ni posledica in zaprtosti tako, smo krivi geodeti in kartografi sami, saj skoraj ne razpravah o družbenem sistemu informiranja. Mislim, da to naše nestrokovnosti, temveč prej posledica naše skromnosti v ozke krogel Infografika je del informatike, ki se specializira za področje tehnike sprejemanja in obdelave ter razširjanja podatkov in informacij v grafič­ ni obliki! 2 ) Ali ni to tudi naloga kartografije? Prikazovanje informacij v grafični obliki s simboli oziroma znaki je verjetno znano že od začetka obstoja človeštva. Simbolični zapis upo- rabljajo še sedaj mnogi narodi v Aziji - Kitajci, Korejci, Japonci.Zmot- no je mnenje, da je to zastarela oblika zapisa. Verjetno bi se ena teh- nološko najbolj razvitih držav na svetu - Japonska - pisavi s simboli že zdavnaj odpovedala, če ne bi videla prednosti tega zapisa. Prav tako Kitajska! Na Kitajskem, kjer govorijo prek 20 različnih jezikov, se spo- razumevajo z zapisi s simboli. Nekateri strokovnjaki se prav tako lahko sporazumevajo s simboli - ma- tematiki, kemiki in ne nazadnje kartografi. Brez kakršnekoli mednarodne konvencije so znaki na topografskih kartah po vsem svetu če že ne enaki, pa vsaj zelo podobni. Karta je uporabna le takrat, ko jo uporabnik lahko prebere, ko dešifri- ra sporočilo. Kartografska komunikacija je proces, s katerim selekcio- • niramo informacije, jih simboliziramo na karti, naknadno zaznamo in in- terpretiramo. Žal se pogosto, posebno v tematski kartografiji, dogaja, da je na karti le del tega, kar imenujemo kartog_rafska komunikacija. Informacije, pri- kazane v grafični obliki na karti, še niso končni cilj. Uporabnik mora te informacije zaznati in jih tudi interpretirati. Žal zaradi neznanja čitanja kart kartografska komunikacija ni popolna. Del krivde, da je informacija s karto nerazumljiva ali nepopolna, je že na šoli. Človeške sposobnosti zaznavanja lahko zelo grobo razdelimo na dve skupini: verbalno-numerično in prostorsko-praktično. Prostorsko za- znavanje je definirano kot zmožnost dojemanja in ohranjanja strukture in razmerij graf,ične oblike v spominu. Žal pa v šolah v celoti manjka interpretacijska komponenta izobrazbe, če pa že je, je preveč verbalno-numerična in se ne poglablja v grafič­ ni jezik. Prav v poglobljenem poznavanju grafičnega jezika je ključ za kvalitetnejšo interpretacijo in identifikacijo v razm~rju prostor - karta. Med uporabniki kart imamo zato veliko število kartografskih ana- fabetov, ki s karte ne razberejo vseh sporočil. Nemogoče so zahteve, da bi izdelali take znake, ki bi jih vsak uporab- nik karte razumel brez truda in pojasnitve. Vsi šoferji smo se morali naučiti prek sto različnih prometnih znakov, od katerih niso vsi "go- voreči". Še več, znaki prepovedi so popolnoma abstraktni, čisto geo- metrični. Naučili pa smo se jih, ker drugače ne dobimo vozniškega dovo- ljenja, in če jih ne upoštevamo, plačamo kazen! Pri kartografiji pa vseh teh prednosti obveznega poznavanja znakov ni. Kartografi oziroma karte so prepuščene kritiki strokovnjakov in nestro- kovnjakov, ki marsikdaj od nas zahtevajo nemogoče - poznavanje inči­ tanje kart brez učenja. Res pa je, da je vprašanje kartografske komunikacije mogoče poenostavi- ti s standardi~acijo kartografskih znakov. Če govorimo, da se karte vključujejo v proces informiranja se moramo držati tudi nekaterih pra- vil informatike. Ta pa zahteva standardizacijo podatkov, ki mora obsega- ti med drugim tudi: 2 )PIS II, T.Banovec, GZ SRS. 22 GV 26(1982)1 - - enotno identifikacijo, ki omogoča enolično določitev podatka, - standarden opis podatka, 3 ) - enoten šifrant za vse šifrirane podatke. Pri tem pa se je t~eba zavedati, da izdelava informacijskih standardov ni samo organizacijsko, ampak predvsem strokovno delo. Enotni kartografski znaki Prednosti enotnih kartografskih znakov: - lažje in hitrejše čitanje kart; izboljšana informativna in komunika- tivna vrednost kart; - lažja in hitrejša izdelava kart; manj pripravljalnih del, večja eko- nomičnost izdelave, uvedba avtomatizacije v kartografijo; - večja urejenost in lažji nadzor. Prednosti standardiziranih in enotnih kartografskih znakov vsi poznamo. Teže pa je standardizacijo znakov tudi izvesti. Že omejena enotnost ozi- roma standardizacija znakov pri topografskih kartah je bila omogočena zaradi standardizirane in enotne vsebine. Vsebina topografskih kart se desetletja skoraj ni spremenila. Težji pa je problem pri tematskih kartah. Vsebina tematskih prikazov je najrazličnejša in praktično ni dokončna, saj niti v najbolj razvi- tih državah tudi v kartografskem smislu ni bila dokončno izdelana tiiti delitev tematskih kart. Vsesplošna standardizacija znakov v tematski kartografiji je nemogoča - vsaj zaenkrat. Mogoča pa je standardizacija znakov pri določenih tematskih prikazih. Znana je standardizacija pri geoloških in pedoloških kartah, prav tako pri nekaterih drugih, npr. arheoloških, metereoloških in drugih. Kot ugotavljajo kartografi v svetu, pri nekaterih vrstah teh kart ni upo- števana kartografska komunikacija - karte so preveč podrobne in upo- rabnikom - celo strokovnjakom - nerazumljive. Cena izdelave-takih kart ni opravičljiva s sorazmerno majhno uporabnostjo. Delna standardizacija je bila dosežena tudi pri planinskih in turistič­ nih kartah. Dosežena je bila tudi v SR Sloveniji,saj so planinske kar- te zaradi vpliva istega založnika kljub dvema izdelovalcema pri temat- skih prikazih že skoraj enotne. · Enako je pri avtokartah in nekaterih kartah občin s standardno vsebino, npr. šole, meje itd. Standardizacija kartografskih znakov je bila izvedena tam, kjer je bila vsaj kolikor toliko določena standardna·vsebina. V Sloveniji so bili kartografski prikazi izvedeni tudi za prostorski del družbenega planiranja. Tudi pri teh prikazih je bila že pred deset- letjem izvedena vsaj delna standardizacija. Žal se v širši praksi ni uveljavila. Tega je bila deloma kriva tudi tieustrezna (za sedanje ča­ se) tehnologija. Poleg tega pa znaki oziroma vsebina tematik niti niso bili na kakršenkoli .. način predpisani ali uzakonjeni. Znaki za prikaz kazalcev prostorskega razvoja Prednost pri izdelavi oziroma standar0izaciji znakov za prikaz prostor- skega razvoja je bila, da smo imeli pred pričetkom del že izdelano (o- ziroma je bila v delu) pravno osnovo, Zakon o sistemu družbenega pla- niranja, Odlok o obvezni enotni metodologiji in obveznih enotnih kazal- cih, Navodilo za ~porabo obveznih enotnih kazalcev itd. Z zakonsko os- novo je določena minimalna, predvsem pa enotna vsebina kazalcev prostor- skega razvoja na kartah ali kartogramih. Seveda smo imeli pri izdelavi znakov za prikaz kazalcev tudi velike težave, med drugim: - skupina, ki je bila določena za izdelavo znakov, je delala le v po- 3) Cene Bevc: Skupna baza podatkov DIS OB-OD, 1981 GV 26(1982)1 23 poldanskem času;sodelovanje vseh članov ni bilo stalno itd.; - sodelovanje uporabnikov je bilo minimalno; pripombe so dajali predvsem o obliki znakov, ne pa o sistemu, ki smo si ga zamislili; - upoštevati je bilo treba: ločljivost znakov v črno-beli tehniki re- produkcije kart, več stanj - obstoječe, planirano in predvideno, več meril itd.; - niti domačih niti tujih vzorcev ali izkušenj praktično ni bilo; v li- teraturi smo zasledili le teoretične - seveda dobrodošle - predpostav- ke, praktičnih izkušenj pa ni bilo. Izbrali smo tak sistem znakov, ki omogočajo prožnost in sistem, ki ga je mogoče dopolnjevati in prilagajati potrebam in posebnostim. Zaenkrat smo izdelali le linijske in točkovne znake. Nadaljnje delo pri standarqizaciji znakov pa se je iz različnih vzrokov - upam, da le začasno - ustavilo. Znaki so bili pripravljeni v samolepljivi tehniki na lithosetu. Iz poznavanja literature, aplikacijo na prometne znake in drugo smolo- čili: ' vodilne simbole - trikotnik, četverokotnik in krog/mnogokotnik; usmerjevalne simbole, ki so izvedeni iz vodilnih simbolov, npr. pri trikotniku: enakokrak, enakostranični z različno orientacijo; operativne simbole, ki pomenijo členitev na geometrične in govore- če; - detajlne simbole in • samostojne simbole, ki pomenijo posebno kategorijo izven okvirov geo- metričnih znakov. Z vodilnimi simboli smo opredelili prikaz primarnih, sekundarnih, ter- ciarnih in kvartarnih dejavnosti. Časovno opredelitev stanj smo naka- zali z različnimi debelinami in prekinitvami linij. Glede na merila pa smo predvideli tudi različne velikosti znakov .. Čeprav oblikovno vsaj vsi znaki niso najboljši, se v praksi že uporab- ljajo. Morda jih nekateri uporabljajo, ker drugih znakov iz uvoza ni (letraset, T-41 itd.). Torej se uporabljajo, ker boljših pač ni. Vendar menim, da imajo znaki za prikaz kazalcev prostorskega razvoja vsaj nekaj prednosti pred drugimi: - imajo pravno osnovo; - izdelani so za vse tehnike reprodukcije; - možno jih je razstaviti; dopolnjevati; - sistem oziroma zasnova kombinacije je uporaben tudi v avtomatizira- ni kartografiji. Boljša je slaba standardizacija kakor pa nikakršna4 ) in o tej standar- dizaciji kartografskih znakov menim, da ni niti slaba. Lahko pa bi bila precej boljša, če bi se pri nas znali dogovoriti za interdisciplinarni pristop in če bi v taki skupini znali tudi delati. Žal pa je dosti lju- di pripravljenih kritizirati in naštevati pomanjkljivosti, premalo pa jih je pripravljenih tudi delati. 4 )T.Banovec: Informacijski sistemi, znanstveno-raziskovalno delo, geodezija GV 1/80. 24 GV 26(1982)1 Gojmir MLAKAR* RAZGOVOR O UPORABI GEODETSKIH IZDELKOV v okviru geodetskega dne je bil 16.10.1981 popoldne organiziran razgo- vor o geodetski službi na celjskem območju v odnosu do uporabnikov.Raz- govor "za okroglo mizo",· ki je potekal v dvorani Razvojnega centra v Celju, se je udeležilo petdeset udeležencev, predvsem iz vrst geodetov. za uvod v razpravo je bila prikazana geodetska služba, ki jo v Celju predstavljata geodetska uprava, krajevno pristojna za občini Celje in Laško, ter Geodetski zavod, ki deluje na širšem celjskem območju. Uporabnike izdelkov geodetske službe in sodelavce pri vodenju evidenc so zastopali Razvojni center Celje s tozdoma planiranje in informacij- sko-računalniški center, Zavod občine Celje za planiranje in izgradnjo ter občinski komite za urbanizem in varstvo okolja. Informacijsko-raču­ nalniški center je predstavil svoja prizadevanja pri gradnji komunal- nega informacijskega sistema, v kateremimajo pomembno vlogo tudi,podat- ki evidenc, ki jih vodi geodetska služba. Najbolj živahna razprava se je razvila v zvezi s prostorskim planiranjem in podatki, ki jih za te potrebe daje geodetska služba. Ugotovljena je bila različna "razvitost'' občin glede geodetskih podlog, kar povzroča velike težave planerjem v Razvojnem centru, ki delujejo v širšem sloven- skem prostoru. Pri tem so bili posebej omenjeni načrti TTN 5000, ki so osnovno planersko gradivo, ki pa jih kljub večkratnim zagotovilom še vedno ni za območje nekaterih občin. Za potrebe izvedbenih prostorskih planov daje geodetska služba planerjem mnogokrat le topqgrafske načrte velikih meril namesto topografsko-katastrskih. Ker ni načina za kombi- nirano uporabo topografskih načrtov v merilu 1:1000 in katastrskih na- črtov v merilu 1:2880, se zastavljajo planerjem skoraj nerešljivi prob- lemi, saj mora kompleksno prostorsko planiranje upoštevati tudi premo- ženjskopravna vprašanja. . Ob urejanju premoženjskopravnih vprašanj ,je opazno tudi neskladje med podatki z~mljiškega katastra in zemljiške.knjige. Načrtovalci prostora tudi niso zadovoljni z evidentiranjem komunalnih vodov in naprav v katastru komunalnih naprav, ki še vedno ne daje po- polnega prikaza dejanskega stanja. Treba bi bilo komunalne vode ~osled- no izmeriti po končani gradnji pred zasutjem. Za nekatere namene bo ko- risten pregledni prikaz komunalnih vodov, ki naj bi se sistematično iz- delal in vzdrževal na območju cele republlke. Zaželena je tudi večja ažurnost stanja, ki je evidentirano v načrtih, kartah in drugih evidencah geodetske službe. Velikokrat so roki za iz- vedbo novih izmer ali reambulacij predolgi in neusklajeni s potrebami planerjev. Planerji kot uporabniki geodetskih osnov dobivajo te osnove v obliki ko- pij, ki pa niso vedno ustrezne. Izdelane so na različnih materialih, katerih deformacije so tolikšne, da jih tudi pri planiranju ne bi smeli zanemariti. Problem kopirnih materialov pa se vedno bolj zaostruje,saj skoraj ni na razpolago običajnega prozornega diazo papirja. V Celju se pogreša tudi zahtevnejša rep'rografska oprema, ki bi omogoča­ la hitro pripravo podlog za različne specialne potrebe - predvsem gre za kopirno mizo in reprokamero, ki bi omogočala hitro spremembo meril geodetskim osnovam. * 63000, YU, Celje, Geodetska uprava Dipl.ing.geod., načelnik GU Prispelo za objavo 1981-11-25. GV 2 6 (19 82) l 25 Navzoči razpravljavci so poudarili koristnost dialoga med geodeti in uporabniki geodetskih izdelkov. Dana je bila sugestija, naj bi podob- na srečanja v razširjeni sestavi še organizirali. Pri tem naj bi bil cilj spoznavanja problemov, s katerimi se na eni strani srečuje geodet- ska služba, na drugi pa uporabniki njenih izdelkov, ter iskanje rešitev, s katerimi bi bili oboji zadovoljni. STALIŠČA 14. GEODETSKEGA DNE V CELJU* Po šestih letih je bil geodetski dan znova posvečen kartografiji. zre- ferati je sodelovalo 16 udeležencev, ki so osvetlili pristope, stanje in naloge s tega področja, kar priča o veliki angažiranosti geodetov in pomembnosti, ki jo ima kartografija za slovensko geodezijo. Za delo v preteklem obdobju so bile pomembne smernice ·S.geodetskega dne v Kranju, ki so v veliki meri pripomogle k razvoju tako občinske kot splošne in tematske kartografije. Referati in razprava so pokazali, da so karte slovenski družbi nujno potrebne in da se uveljavljajo predvsem kot in- formacijski in komunikacijski medij v družbenem sistemu informiranja, delegatskem sistemu, pri planiranju in odločanju, pri tem pa imajo ved- no večjo vlogo tematske karte. Poudarjena je bila uporaba kart v pro- storskem planiranju, kjer so se poleg TK 25/G uveljavile predvsem pre- gledne karte občin, ki jim ravno splošna oziroma javna uporabnost daje pomembne prednosti. Prostdrsko planiranje je pripomoglo tudi k širši uporabi temeljnih topografskih načrtov (1:5000 in 1:10.000). Na· tem področju imajo pomembno vlogo tudi pregledni prikazi geodetskih evidenc, kot so ROTE, EHIŠ, pregledni katastrski .načrti, zbirni načrti komunal- nih naprav in druge. V sedemdesetih letih je doživela slovenska in s tem tudi jugoslovanska kartografija nagel kvalitativen in zlasti kvantitativen razvoj. To na- rekuje v prihodnje še tesnefše povezovanje in usklajevanje na vseh pod- ročjih. Pri tem ima pomembno vlogo RGU, ki nnj prek stalne kartografske komisije skrbi za povezovanje izdelovalcev in uporabnikov, za poenote- nje izdelkov, standarde, kvaliteto, izobraževanje in reševanje drugih vprašanj. Na osnovi referatov in razprave lahko opredelimo naslednja stališča 14.geodetskega dne: l. Karta je na sedanji stopnji razvoja že nepogrešljiva kulturna dobri- na, zato moramo skrbeti za čim večjo publiciteto, za sprotno in kon- tinuirano seznanjanje javnosti z rezultati dela, s problemi in-teža- vami s tega področja. Pri tem bo imel pomembno vlogo Geodetski vest- nik. Prizadevati pa si moramo, da bodo o kartografiji več objavljali tudi drugi mediji, predvsem dnevni tisk. * Stališča so bila sprejeta na kartografski sekciji ZGS in potrjena na seji predsedstva ZGS. 26 GV 26(1982)1 2. Posebno pozornost moramo posvetiti kartografskemu izobraževanju na vseh ravneh, od splošnega seznanjanja in usposabljanja za branje in uporabo karte do kvalitetnega izobraževanja na vseh stopnjah geo- detskih šol in tistih, ki so s kartografijo povezane. Večji poudarek moramo dati študiju kartografije na geodetskem oddelku FAGG, kar naj se kaže v večji angažiranosti in praktičnem znanju novih geodetskih inzenirjev in v tesnejšem sodelovanju z drugimi fakultetami v Jugo- slaviji in tujini. 3. Pripraviti moramo usmeritve in izhodišča o vlogi geodetske službe pri pospeševanju razvoja avtomatizirane kartografije, pri organiza- ciji banke podatkov, povezovanju z drugimi strokovnjaki in organiza- cijami, razvoju kartografskih kapacitet osrednjih strokovnih organi- zacij in drugod. 4. Posebno skrb moramo posvetiti oblikovanju in novelaciji normativne- ga urejanja in standardizacie, kar naj pripomore k enotnemu pristo- pu in dvigu kvalitete. Aktivno moramo sodelovati pri pripravi pred- pisov s področja družbenega sistema informiranja, urejanja prostora, statistike in drugih strok, vezanih na prostor. 5. Prizadevati si moramo za pravilno uporabo in izpopolnjevanje karto- grafskih terminov, kar je nujno za zagotavljanje enotnega pristopa in smiselno pravilno komuniciranje. -K temu bo veliko pripomogel tu- di kartografski terminološki slovar, ki se prioravlja. 6. Posebno področje pomenijo t.i. specialni kartografski izdelki, kot so turistične, avtomobilske, planinske, pohodne in orientacijske karte. Prizadevanja na tem področju v veliki meri prispevajo k sploš- ni kartografski omiki in razširjanju uporabe kart, kar pozitivno vpliva tudi na druga področja uporabe in prispeva k uveljavljanju geodetov v družbi. 7. z uveljavljanjem tematske kartografije v družbenem sistemu informi- ranja se krepijo tudi prizadevanja za standardizacijo znakov in na- činov izražanja na tem področju. Geodeti moramo pri tem kreativno sodelovati in biti nosilci aktivnosti pri zagotavljanju primernih kartografskih in topografskih osnov, uvajanju avto~atizacije in iz- delavi standardnih tematskih kart. 8. Tudi v prihodnjem obdobju bo dan pomemben poudarek kartam za potre- be občin. Pri tem gre za razvoj splošne kot tudi teBatske kartogra- fije, za vzdrževanje kart, za pripravo načrtov naselij, za načrte in karte krajevnih skupnosti in podobno. Pomembna je usmerjevalna in usklajevalna funkcija, ki jo morajo imeti na tem področju FAGG, IGF, GZ SRS, RGU in kartografska sekcija ZGS. Njihova naloga je tu- di dajanje gtrokovne pomoči, ki naj poleg prevzemanja strokovnih nalog obsega tudi izobraževanje kadrov, predavanja in organizirane oglede. 9. Zaradi obilice kartografskih gradiv, katerih množina naglo narasca, moramo vzpostaviti enoten pregled nad stanjem. RGU mora uvesti na- tančno evidenco tudi na tem področju, osnova pa je lahko predlagana katalogizacija kartografskih gradiv. 10. Prioritetna .naloga tega obdobja je poleg dokončanja že začetih na- log vzdrževanje obstoječega kartografskega fonda. Uskladiti moramo stopnjo strokovno-znanstvenega razvoja kartografije in njene opera- tivne zmogljivosti z ekonomskimi možnostmi in potrebami SR Slovenije. Najpomembnejše naloge so: 10.1. Standardizacija topografskih kart, v okviru katere bodo določene - osnovne ali izvorne karte, ki se bodo permanentno vzdrževale in bodo služile kot osnova za izdelavo in vzdrževanje ostalih kart. Standardizirati moramo tudi merila, vsebine, formate, pomanjševa- GV 2 6 (19 8 2 ) l 27 nje in povečevanje. 10.2. Opredeliti moramo pogoje uporabe in uveljavljanje avtorskih pra- vic. 10.3. Pospešiti moramo delo pri vzdrževanju TTN, ki se vedno bolj uve- ljavljajo, metode za doseganje tega cilja so predvsem: a) iskanje boljših organizacijskih oblik z večjo vlogo občinskih geodetskih uprav, pomemben je predvsem začetek del pri perma- nentnem evidentiranju sprememb v povezavi z EHIŠ. Široke možno- sti pa ponujajo tudi nove tehnologije (ortofotokarte itd.); b) poenotenje vsebine in grafike TTN; c) prevrednotenje območij TTN v merilih 1:5000 in 1:10.000, kot jih opredeljuje zakon (z zagotovitvijo tehničnih možnosti tran- sformacij med meriloma), kot jih je neuradno že opredelil sred- njeročni plan geodesskih del in kot so nakazana v referatih; s tem bomo dosegli realnejšo osnovo za izvajanje reambulacije v rokih, ki so predpisani z zakonom. 10.4. Začeti moramo z reambulacijo TK 25/G. Reambulacija je pogoj za nadaljnjo uporabo te karte, predvsem pa za uporabo pri pripravi planov za obdobje 1986-1990. Karta ima na tem področju izredno vlogo zaradi vseh evidenc, ki so bile na njeni osnovi izdelane pri pripravi prostorskih planov tega srednjeročnega obdobja. Za izvedbo te naloge moramo doseči dogovor o vzdrževanju in sploš- ni uporabi te karte z Vojnogeografskim inštitutom JLA ter dobiti njene originale. Ob reambulaciji je treba izdelati tudi ločene originale posameznih elementov, ki dajejo karti v sedanji obliki značaj zaupnega dokumenta. Sočasno z reambulacijo TK 25/G je treba pripraviti tudi originale za javno uporabo, 10.5. Na teh področjih je pomembna vloga RGU, ki bo v mejah svojih pri- stojnosti prispevala k dogovarjanju, izdelavi navodil in predpi- sov. Strokovna vprašanja se bodo reševala prek kartografske ko- misije RGU in kartografske sekcije ZGS, ki morata vnaprej aktiv- neje sodelovati pri razvoju slovenske kartografije. 11. Geodetske dneve je treba vsebinsko in organizacijsko pripraviti dru- gače. Za aktualne problematike moramo pripraviti uvodne referate,ki morajo biti pravočasno distribuirani, da se udeleženci lahko pri- pravijo na razpravo. 28 GV 26(1982)1 Pripravili: A.Bilc, B.Rojc, J.Rotar, P. Svetik Gojmir MLAKAR* XVI. MEDNARODNI KONGRES GEODETOV UVOD V dneh od 9. do 18. avgusta 1981 je v Montreuxu v Švici zasedal XVI. med- narodni kongres geodetov, ki ga vsako tretje leto organizira Mednarodna geod~tska zveza - FIG. Vzporedno z zasedanjem kongresa v kongresni pala- či Montreux so potekale tudi druge manifestacije: razstave,ogledi geo- detskih institucij, ekskurzije k proizvajalcem geodetske opreme itd. l. KONGRESNE TEME Na kongresu so delegati posameznih dežel - članic FIG - razpravljali o aktualnih temah geodetske stroke. Kongresni referati (oziroma njihova večina) so bili pripravljeni vnaprej, razvrščeni po komisijah, ki deiu- jejo v okviru FIG. Med kongresom so bila na razpolago kongresna gradiva, zbrana v devetih knjigah - vsaka komisija je pripravila svojo. Komisije so obravnavale tale področja: KOMISIJA l - POKLICNA PRAKSA, zlasti pa tele teme: uvodna tema, storit- ve z vidika javnosti, storitve - nacionalni sistemi, status glede na storitve. · KOMISIJA 2 - POKLICNO IZOBRAŽEVANJE: izobraževanje v posameznih deželah, izobraževanje za potrebe prostorskega informacijskega sis- tema, daljinskega zaznavanja, računalništva, prostorskega planiranja; podiplomski študij itd. KOMISIJA 3 - PROSTORSKI INFORMACIJSKI SISTEM: uvajanje in teorija podat- kov, izobraževanje, PIS za dežele v razvoju, PIS - skupna vprašanja ostalih komisij, oblikovanje in vsebina registrov podatkov in podatkovnih baz, nacionalna poročila, zanimivi projekti. KOMISIJA 4 - HIDROGRAFSKA MERJENJA KOMISIJA 5 - MERSKI INSTRUMENTI IN METODE MERJENJ: stanje in perspektive razvoja merske tehnike, avtomatizirana kartografija, sate- litski - Doplerjev sistem merjenj, kontrolna merjenja pri osnovnih geodetskih delih, pridobivanje podatkov in njihova obdelava, merski instrumenti in delo z njimi. KOMISIJA 6 - INŽENIRSKA GEODEZIJA: natančnost pri izvajanju inženirskih del, inženirska merjenja na posameznih tehničnih področjih, avtomatska obdelava merjenj, kataster vodov (komunalnih na- prav) žiroskopska merjenja. KOMISIJA 7 - KATASTER IN UREJANJE PODEŽELJA: razmerja med katastrom in podatkovnimi bankami - avtomatizacija, kataster v deželah v razvoju, urejanje podeželja, kataster v posameznih deže- lah. KOMISIJA 8 - URBANIZEM, NAČRTOVANJE IN RAZVOJ MEST: kompleksno planira- nje, načini planiranja v raznih deželah, aerofotografija v procesu planiranja, nove metode planiranja. * YU, Celje, Geodetska uprava občin Celje in Laško dipl.ing.geodezije, načelnik GU Prispelo za objavo 1981-12-25. GV 26(1982)1 29 KOMISIJA 9 - VREDNOTENJE IN PROMET Z ZEMLJIŠČI: vrednotenje zemljišč v raznih deželah, vpliv inflacije na vrednotenje, pomembni podatki analize trga pri prometu z zemljišči. Referate so prispevali predstavniki zahodnih, razvitih dežel, med vzhod- nimi socialističnimi deželami so bili aktivni zlasti Bolgari, pa tudi Poljaki in Čehi. Od dežel v razvoju so prispevale referate nekatere af- riške in južnoameriške države. Edini prispevek iz Jugoslavije je podal mag. Boris Paunovski s področja inženirske geodezije z naslovom: Osnovne geodetske mreže pri gradnji velikih objektov. Kompletna kongresna gradiva obsegajo že omenjenih devet knjig, v katerih so po komisijah objavljeni referati, ki so bili pripravljeni že pred kon- gresom, in dve dodatni. V deseti knjigi so po kongresu objavili tiste re- ferate s kateregakoli področja, ki jih zaradi zakasnelosti niso mogli prej objaviti. Enajsta knjiga, ki je tudi izšla po kongresu, vsebuje kon- gresno poročilo, govore, protokol, resolucije in seznam udeležencev. Kompletno kongresno gradivo ima knjižnica Inštituta Geodetskega zavoda SRS, referate pete in sedme komisije pa tudi avtor. Referati so bili objavljeni v enem od treh uradnih kongresnih jezikov: angleščini, nemščini ali francoščini, njihovi izvlečki pa v uvodu k vsa- kem od njih v vseh treh omenjenih jezikih. Uredništvo Geodetskega vestnika bi opravilo zelo koristno delo, če bi objavilo prevode izvlečkov vsaj najbolj aktualnih referatov. 2. RAZSTAVE Vzporedno s kongresom so bile v istem prostoru organizirane tudi razsta- ve: - RAZSTAVA DOSEŽKOV NACIONALNIH ZVEZ - ČLANIC FIG - RAZSTAVA ZNANSTVENIH DOSEŽKOV - RAZSTAVA PROIZVAJALCEV GEODETSKE OPREME 2.1. RAZSTAVA DOSEŽKOV NACIONALNIH GEODETSKIH ZDRUŽENJ Svoje izdelke je razstavljalo 18 držav, predvsem najbolj razvitih. Naj- več eksponatov so razstavljali Francozi, in sicer s področja osnovnih geodetskih del, katastra, fotogrametrije, ortofotopostopkov in telede- tekcije. Zahodni Nemci so razstavili primerke, ki so ponazarjali upora- bo aeroposnetkov pri urejanju prostora. Italijani so želeli prikazati prizadevanja za uvedbo lastnega numeričnega katastra, Japonci kartiranje na osnovi aeroposnetkov. Organizacijo geodetske službe in njeno delova- nje so podrobno prikazali Švicarji, isto velja tudi za geodete iz Hong- Konga. Jugoslovani se na taj razstavi,kot tudi na ostalih dveh, nismo predsta- vili. Razlog ni znan, je lahko le subjektivne narave, saj nismo geodet- sko nerazvita dežela. 2.2. RAZSTAVA ZNANSTVENIH DOSEŽKOV Del svoje dejavnosti so na razstavi prikazali znanstveni inštituti ter inštituti nekaterih visokih šol iz Avstrije, Finske, Nizozemske, Nove Zelandije, Nigerije, Norveške, Švice in Zvezne republike Nemčije. Inštitut za izmero pri Univerzi na Dunaju je prikazal svoje izsledke pri proučevanju bližnje atmosfere in njenega vpliva na geodetske meritve. Zvezno republiko Nemčijo so na razstavi zastopali: Delovna skupnost za urejanje prostora, Delovna skupnost geodetske upravne službe, Geodetski inštitut univerze v Karlsruheju, katedra za topografijo in kartografijo 30 GV 26(1982)1 1 1 uni~~rze ~ Hann~vru in_Nem~ki geodetski.raziskovalni inštitut. Teme,ki so Jih prikazali: planiranJe obnove vasi v ZRN, avtomatiziran načrt ne- premičnin (katast:r ne~remičnin s_pa7c:lno banko podatkov), osnovna geo- detska dela, proucevanJe geodetskih instrumentov, geodinamika geodetske mreže, satelitska geodezija, proučevanje satelitov, geografsk~ imena na kartah, digitalna kartografska banka podatkov karte Evrope 1: 1.000.000 itd. Področja svoje dejavnosti, ki se nanašajo na vpliv meteoroloških razmer na rezultate merjenj, razvoj integriranega prostorskega informacijskega sistema za potrebe občin, triangulacijo, nivelma, geodetsko astronomijo, gravimetrijo in fotogrametrijo, so prikazale tele ustanove iz Finske: Geodetski inštitut Finske, Geodetsko-fotogrametrični inštitut tehniške visoke šole in Tehniški raziskovalni inštitut Finske. Nizozemsko je predstavil Mednarodni inštitut za aeromerjenja in zemelj- ske vede (ITC). Novo Zelandijo je na razstavi zastopal oddelek za deželno izmero, ki je pri.kazal svoje prizadevanje na področju proučevanja zemeljskih deformacij zaradi tehtonskih premikov. Norveški računalniški center med drugim resuJe tudi probleme računalništ­ va na področju kartografije in analize prostora. Druge norveške znanst- vene ustanove so prikazale geodetsko-geografska merjenja, hidrografske meritve (te so v zadnjem času aktualne zaradi črpanja nafte v norveškem obalnem območju); opazna pa je tudi dejavnost geodetov pri urejanju pro- stora. Švicarski inštitut za fotogrametrijo pri zvezni Tehniški visoki šoli v Lozani je prikazal svojo dejavnost pri izvajanju aerotriangulaci.je za potrebe katastrskih meritev, obnovi zemljiško-katastrskih načrtov (gre za odpravo sistematičnih napak z mrežo stalnih točk in letalskih posnet- kov) ter dejavnost pri inventarizaciji naravnih virov. Za proučevanje škod v gozdovih, ki jih povzročajo razne emisije, uporab- ljajo infrardeče barvne posnetke; za to so izdelali poseben interpreta- cijski ključ. 2.3. INDUSTRIJSKA RAZSTAVA (RAZSTAVA PROIZVAJALCEV •]EODETSKE OPREME) Ta razstava je imela največji obseg, kar je razumljivo, saj je svetovni kongres geodetov priložnost, ko je mogoče najučinkoviteje prikazati no- vosti v proizvodnji geodetske opreme. Ker je konkurenca med proizvajalci vedno večja, si vsak prizadeva, da bi ob taki priložnosti presenetil z novostjo, ki bi bila v tehnološkem pogledu korak pred ostalimi. V izdelke je vloženega vedno več znanja, proizvajalci ·se ne zadovoljujejo samo s plasiranjem izdelka, temveč mu podrobno opredelijo mesto v tehnološkem postopku. Vedno bolj gre za kompleksno opremo - modularni sistem, ki vključuje zajemanje podatkov (na razne načine), njihovo obdelavo oziroma predelavo ter avtomatsko kartiranje, prilagojeno potrebam. Za te namene proizvajalci ne ponujajo samo mehanske opreme (proizvajalci geodetske opreme sodelujejo s proiz- vajalci elektronike in računalnikov), temveč tudi programsko opremo. Ob množici izelkov in tehnoloških rešitev, ki so bile prikazane na raz- stavi, se poraja misel, da geodetske stroke ne usmerjajo več geodetski strokovnjaki oziroma znanstveniki v raznih geodetskih institucijah, tem- več so to vlogo prevzeli proizvajalci geodetske opreme. V nadaljevanju opisujemo najbolj opazne novosti z razstave. Zaradi več­ je preglednosti smo izdelke uvrstili v značilne skupine po namenu upora- be, hkrati pa smo pri tem upoštevali tudi proizvajalce, katerih proizvo- di imajo skupne značilnosti. GV 26(1982)1 31 2.3.1. Klasični merski instrumenti Kot novost, ki verjetno nakazuje prihodnji razvoj teodolitov, je KERN prikazal elektronski teodolit E l. Najpomembnejše značilnosti tega ins- trumenta so: elektronsko odčitavanje kotnih vrednosti, ki se prikazuje- jo v digitalni obliki s številkami LCD. Teodolit ima samo dva vznožna vijaka, pri horizontiranju ostaja zato višina samega instrumenta (brez stativa) nespremenjena. Novost je tudi kompenzator višinskega kroga, ki ni več mehaničen, temveč ga predstavlja vodoravna lega vrha posebne tekočine. Natančnost merjenja kotov je 10cc, povečava pa je 32-kratna. Instrument je osrednji sestavni del modularnega merskega sistema, ki ga pri KERNU sestavljajo še: elektronski razdaljemer DM 502, registrirna naprava R 48, žepni računalnik HP 41-C in signalni sprejemnik RD 10. Slednji poenostavlja delo pri zakoličbah, saj podatke, potrebne zapre- mik signala do točke, ki se zakoličuje, figurant odčita na signalnem sprejemniku, ki je ob hrbtni strani signalne prizme. V samem teodolitu vgrajen mikroračunalnik omogoča korekcijo vertikalnega kota zaradi vpli- va nevertikalnosti osi instrumenta, omogoča registracijo podatkov na registrirni napravi R 48, z uporabo elektronskega razdaljemera pa izra- čunava reducirane razdalje in višinske razlike. Čeprav KERN proizvaja še tri tipe nivelirjev z libelo, se je libeli od- rekel pri svojem najbolj preciznem nivelirju. Nivelir z oznako GK 2-A je avtomatski, z uporabo mikrometra in invar late naj bi dosegal natančnost, ki je izražena s± 0,3 mm srednjega pogreška na 1 km dvojnega niveliranja, Med klasičnimi merskimi instrumenti je WILD prikazal kot novost preciz- ni nivelir N3, ki pa za razliko od KERNOVEGA ni avtomatski, temveč ima libelo. Srednji pogrešek dvojnega kilometrskega nivelmaja naj bi z upo- rabo mikrometra znašal± 0,2 mm. Pri nas pogosto uporabljani busolni teodolit TO je po dolgih letih doživel spremembo v zunanjem izgledu. Vgraje~o ima optičnq grezilo, čitanje kotov pa je poenostavljeno. Za po- trebe gradbenikov je WILD izdelal teodolit TO 5, ki ga je možno uporab- ljati tudi kot nivelir - po želji mu vgradijo nivelacijsko libelo. Zahodnonemška firma ZEISS se odpoveduje proizvodnji nivelirjev z libelo. Razen najmanj natančnega, ki je namenjen gradbenikom, so vsi kompenza- cijski. Avtomatski je tudi najnatančnejši NI 1, ki ima deklarirani sred- nji pogrešek dvojnega kilometrskega nivelmaja ± 0,2 mm. V svojem progra- mu teodolitov ima ZEISS iz Oberkochna minutni teodolit Th 51, izdelan v Sovjetski zvezi, kontroliran pa pri ZEISSU v Jeni. Zanimiv primer medna- rodnega sodelovanja. Na razstavi so bili s svojimi proizvodi merskih instrumentov močno zas- topani tudi Japonci. Firme, ki so sicer bolj znane po proizvodnji foto- aparatov~ NIKOM, PENTAX, SOKKISHA, proizvajajo teodolite in nivelirje z različno natančnostjo, ki pa ne kažejo konstrukcijskih posebnosti. Prav- zaprav je čudno, da Japonci še niso poslali na tržišče elektronskih teo- dolitov ali univerzalnih elektronskih merskih naprav - elektronskih av- toregistrirnih tehimetrov. Visoko razvita optika, elektronika in pre- cizna mehanika jim to omogočajo. 2.3.2. Elektrooptični razdaljemeri Proizvodnja elektrooptičnih razdaljemerov doživlja vedno večji razmah. Poleg znanih proizvajalcev geodetske opreme se na tem področju pojavlja- jo novi, dosedaj neznani. Nekateri prepuščajo distribucijo in servisi- ranje znanim proizvajalcem geodetske opreme, drugi pa nastopajo na tr- žišču samostojno. KERN je razstavljal elektrooptični razdaljemer DM 502, ki je naslednik tudi pri nas znanega DM 500 in ki je sedaj sestavni del opisanega modu- larnega merskega sistema. Kot najmanjši natakljiv razdaljemer propagi- rajo pri KERNU njihov novi izdelek DM 102. Možno ga je montirati na 32 GV 26(1982)1 I 1 i 1 1 i 1 1 j Busol ni teodolit Wild TO Precizni nivelir Wild N3 vecino teodolitov - ne samo KERNOVIH. Njegove dimenzije so: 130 x 125 x 70 mm, teža pa je 1,7 kg. Doseg je do 1000 m z eno prizmo, s tremi pa do 1700 m. Čas merjenja: 8 sekund. Kot razdaljemer s srednjim dosegom in veliko natančnostjo KERN že dalj časa ponuja MEKOMETER ME 3000, ki ima doseg do 2,5 km, natančnost pa± (0,2 mm+ 1. 10-6.0). WILD je kot novost predstavil svoj razdaljemer DI 4, ki je natakljiv na Wildove teodolite. Je majhen in priročen z možnostjo redukcije dolžin in izračunavanjem višinskih in koordinatnih razlik ter ročnim vnosom vi- šinskega in horizontalnega kota. Možna je avtomatska registracija podat- kov z WILDOVO registrirno napravo GRE 2, ki se da priključiti k razdalj- meru. Tehnični podatki: natančnost 1 cm/km, doseg do 3 km oziroma z no- vejšim tipom DI 4L do 7 km, teža 2 kg. V sodelovanju s firmo SERCEL je WILD izdelal razdaljemer DI 20, ki se odlikuje z velikim dosegom, v idealnih razmerah do 14 km, in veliko na- tančnostjo: srednji pogrešek ± (5 mm+ 1 mm/km). Wfld je prevzel tudi prodajo v Evropi in servisiranje razdaljemerov CITATION, in sicer tipov CIA 10 in Cl A 50, ki sta izdelek ameriške firme PRECIZION INTERNATIO- NAL INC. Prvi je cenen, oba pa sta natakljiva, praktična in robustna. Prvi tehta 2,6 drugi pa 2,8 kg. ZEISS iz Oberkochna, kot kaže, ne razviJa več samostojnih razdaljemerov, vso pozornost je posvetil razvijanju in izdelavi kompaktnih merskih na- prav, ti. elektronskih tahimetrov, o katerih bo več povedanega na drugem mestu. Na razstavi je ZEISS prikazal znana razdaljemera ELDI 1 in ELDI 2. Ameriška firma KEUFFEL in ESSER, znana po proizvodnji reprografske op- reme in reprografskih materialov, je razstavila svoj modularni merski sistem VECTRON, ki ga sestavljajo naslednje komponente: elektronski teo- dolit z vgrajenim-"mini" računalnik0m, elektronski razdaljemer in regi- strator podatkov, ki je hkrati tudi žepni računalnik, lahko pa se upo- rablja tudi ločeno kot elektronski terenski zapisnik. Elektrooptične razdaljemere so razstavljale tudi omenjene japonske tvrd- ke NIKON, PENTAX in SOKKISHA. Med njimi je zlasti zanimiv NIKONOV laser- ski razdaljemer za merjenje dolgih razdalj - do 60 km. Uporablja sesa- mostojno, predvsem pri osnovnih geodetskih delih. Ostali so natakljivi, s krajšim dosegom, delujejo na principu infrardečih žarkov. Razdaljemer z najdaljšim 'dosegom je prikazala firma SIEMENS-ALBIS. Mikro- valovni razdaljemer meri razdalje od 20 m do 150 km ne glede na vremen- ske razmere. 2.3.3. Elektronski tahimetri Enako kot velja, da so elektronski teodoliti proizvodni dosežki zadnjih let, velja to tudi za elektronske tahimetre. Lahko rečemo, da so bili proizvajalci osnovnih geodetskih instrumentov - teodolitov oziroma tahi.- metrov - dolgo vklenjeni v tradicionalne rešitve optike in mehanike. Priče smo prvim korakom vstopa elektronike tudi v te vrste proizvodov, ki pa hkrati nakazujejo začetek konca klasično zasnovanih konstrukcij, Nekaj časa bo širšo uporabo teh instrumentov preprečevala visoka cena, v katero so sedaj vključeni tudi stroški razvoja. Brez dvoma pa se bo njihova cena kmalu začela nižati, kot se je dogajalo pri proizvodnji ra- čunalnikov. Prvo kompaktno mersko napravo, v kateri so združene lastnosti teodolita, elektrooptičnega razdaljemera in "mini" računalnika, z možnostjo avto- matskega registriranja direktnih podatkov izmere ali pa že deloma obde- lanih, je prikazal WILD na kongresu FIG 1.1977 v Stockholmu. Imenoval jo je TACHYMAT, v proizvodnji pa sta dva modela TC 1 in TC 1 L, prvi ima maksimalni doseg 2000 m, drugi pa 5000 m. 34 GV 26(1982)1 j 1 1 :\ El,ektrnoptični razdaljemer Kern DM 102 Elektronski tahimeter Zeiss Elta 4 Merske podatke lahko avtomatsko registriramo na kaseto z magnetnim tra- kom, pri tem nam vgrajeni računalnik omogoča njihovo delno obdelavo ta- ko, da ob danih podatkih za stojišče instrumenta registriramo koordinate . detajlnih točk - vštevši nadmorsko višino. f i V proizvodnji opisanih merskih naprav je prišel najdlje ZEISS iz Oberko- chna. Na razstavi je prikazal serijo instrumentov z različno natančnost­ jo in za različne namene. Poimenoval jih je s skupno oznako ELTA- (elek- f tronski tahimeter). ELTA 4 - je majhna priročna kompaktna merska naprava, ki je lažja od klasičnih tahimetrov. Skupaj z baterijo, ki je vgrajena v instrument (ni kablov, ki bi de,lali napoto pri merjenju) tehta le 6,5 kg. Čitanje kotov je elektronsko. Vgrajen računalnik pa omogoča: izbiro kotne raz- delbe (3600 ali 4oog), možnost merjenja razdalj v metrih ali čevljih, redukcijo poševnih razdalj, izračun višinskih razlik in avtomatsko re- dukcijo meteoroloških podatkov. ELTA 4 nima možnosti avtomatskega registriranja merskih podatkov. Name- sto tega je možna uporaba ti. elektronskega terenskega zapisnika, s ka- terim se izmerjeni podatki ročno vnašajo v računalniški medij. Zanimiva in koristna novost vseh ZEISSOVIH elektronskih tahimetrov je možnost hi.- trega merjenja razdalj. 1Kadar ni potrebe po maksimalni natančnosti, ki jo omogoča instrument, uporabimo ti. hitro merjenje, ki je razultat (aritmetična sredina) le štiristotih merjenj namesto štiritisočih merjenj pri običajnem postopku. V prvem primeru traja merjenje eno sekundo, v drugem pa pet sekund. Srednji pogrešek je pri hitrem merjenju± (10 mm+ 2. 10- 6 D), pri nor- malnem pa± (5 mm+ 2 . 10-6D). ELTA 3 in ELTA 20 sta po zunanjem izgledu enaka instrumenta, ki se med seboj razlikujeta po natančnosti merjenja kotov in po skrajnem dosegu. Srednji pogrešek smeri, merjene v dveh legah, je pri prvem± 2", pri drugem pa± l", doseg pa pri prvem 3 km in pri drugem 4 km. Oba imata možnost avtomatske registracije merskih podatkov na poseben elektronski shranjevalec ali pa enako kot pri Wildovem TAHYMAT-u možnost shranjeva- nja že deloma obdelanih podatkov. Natančnost merjenja razdalj je enaka kot pri ELTI 4, težak pa je 13,5 kg. ELTA 2 je najbolj natančen elektronski tahimeter, ki je enako zasnovan kot ostali. Natančnost merjenja kotov, izražena s srednjim pogreškom dvakrat merjene smeri, znaša 0,6". Vgrajen računalnik omogoča poleg te- ga še: izračun koordinat stojišča iz danih koordinat merjenih točk, z izravnavo in izračunom srednjega pogreška m in m , izračun nadmorske višine stojišča z izravnavo in izračunom sr~dnjegi pogreška ter izračun podatkov za polarno zakoličbo - tudi za nedostopno točko. Vsi opisani ZEISSOVI elektronski tahimetri uporabljajo poseben prevaja- lec podatkov iz naprave za avtomatsko registracijo (bodisi direktno -ali pa ročno registriranih prek ti. elektronskega terenskega zapisnika kot pri ELTI 4), imenovane MEM 200, ki ima poleg tega še možnost dopolnitve merskih podatkov za nadaljnjo avtomatsko obdelavo. Napravo je ZEISS oz- načil kot DAC 100. Kompaktno mersko napravo - združen razdaljemer in teodolit - je prika- zala tudi japonska firma TOPCON. Svoj instrument, imenovan GUPPY GTS - 10 D, tvrdka razglaša za najmanjšo takšno mersko napravo. 2.3.4 Avtomatske kartirne naprave Avtomatizacija postopkov obdelave rezultatov geodetskih izmer terja v končni fazi tudi avtomatizacijo izdelave načrtov in kart. Za te namene so razne firme razvile avtomatske kartirne naprave, tudi kartirne mize 36 GV 26 (1982) 1 imenovane. Znani proizvajalci geodetskih in fotogrametričnih instrumen- tov, kot so WILD, KERN in oba ZEISSA, so pri njihovi zasnovi uporabljali rešitve kartirnih naprav, ki so služile izdelavi načrtov ob izvrednote- nju stereomodelov. Te naprave se sedaj lahko uporabljajo samostojno; vo- dijo jih vgrajeni računalniki, za katere proizvajalci ponujajo tudi ves potreben software. Med proizvajalci avtomatskih kartirnih naprav so se pojavile tudi geodetom manj znane firme s področja elektronike, ki so razvile kartirne naprave za obdelavo digitalnih podatkov, shranjenih na računalniških medijih. Nekatere med njimi ponujajo ves sistem, potreben za obdelavo, ki ga po- leg kartirne mize sestavljajo: računalnik (različnih kapacitet, lahko tudi namizni), digitalnik in grafični ekranski terminal. Finska firma GEOPOLAR je prikazala zanimivo kartirno napravo, ki pomeni vmesni korak med klasičnimi ročno vodenimi koordinatografi in x-ačunalni­ ško vodenimi kartirnimi napravami. To je koordinatograf, ki ga vodi mini računalnik, služi tudi za digitalizacijo, izračun dolžin med dvema toč­ kama in izračun površin sklenjenih likov. Z vstavitvijo podatkov v mini računalnik je možno nanašati točke, podane z G.K. koordinatami, ali pa kartirati ortogonalno oziroma tahimetrično izmero. Morda je to naprava, ki bi jo lahko začeli proizvajati doma, saj za izdelavo popolnoma avto- matiziranih kartirnih naprav še ne bo kmalu možnosti. S tem bi vsaj de- loma odpravili zaostanek v razvoju tehnoloških postopkov, ki ga bo ne- dvomno povzročila prepoved uvoza takšne opreme. Najbolj znani proizvajalci geodetske opreme ZEISS (Oberkochen), WILD, KERN imajo v svojem proizvodnem programu elektronsko vodene kartirne naprave z veliko natančnostjo. Za vse tri je značilno, da se lahko upo- rabljajo kot kartirne naprave, ki služijo za kartiranje stereomodelov ali pa za kartiranje analitskih podatkov, shranjenih na računalniških medijih. Vsi omenjeni proizvajalci ponujajo tudi software, ki omogoča skoraj po- polno grafično obdelavo prihodnjega načrta, vštevši zunanje in notranje opise, pri čemer je npr. številka parcele na najbolj ustreznem mestu v parceli avtomatsko izpisana. Kot zanimivost naj omenimo še TV kamero, ki pri WILDOVI kartirni mizi prenaša štirikrat povečan detajl, ki se kartira, na TV monitor stereoavtografa. WILDOVI kartirni napravi rrA in TA 2 ter KERNOVA GP 1 imajo poleg horizontalne lege možnost nastavitve poševne oziroma skoraj navpične lege. Tako je risana vsebina bolje do- segljiva pogledu opazovalca - predvsem restitutorja pri obdelavi stereo- modelov. Bolj ali manj podobne avtomatske kartirne naprave, ki jih je možno vklju- čiti v proces integralne obdelave podatkov, so prikazale tudi druge fir- me. švicarski CONTRAVES je poleg kartirne mize razstavil kot novost na- pravo GRADIS 2000, ki jo sestavljata zelo zmogljiv digitalnik ter ekran- ski terminal, ki na večjem ekranu upodablja grafične podatke, na manjšem pa prikazuje numerične vrednosti. Ameriška firma INTEGRAPH ponuja k svojemu grafičnemu računalniškemu si- stemu PLOTERJE kot naprave za avtomatsko kartiranje. Zanje je značilna manjša natančnost, ki je posledica dejstva, da pri risanju poleg risala potuje tudi papir ali folija, na katero se riše načrt. Kanadska firma NORTHWAY - GESTALT CORPORATION je prikazala moderno zasnovano napravo za izdelavo ortofotonačrtov, ki je verjetno med najsodobnejšimi na sve- tu. 2.3.5 Naprave za fotointerpretacijo in fotogrametrični instru~enti Na področju fotogrametrije in fotointerpretacije je prikazal največ no- vosti WILD. Za potrebe fotointerpretacijeje razstavil in demonstriral stereointer- pretacijsko-napravo AVIOPRET APT l. Kvalitetna optika naprave omogoča GV 26(1982)1 37 opazovanje podrobnosti na posnetkih. Detajle na posnetkih je možno do 31-krat povečati ter jih fotografirati s priključeno polaroidno kamero, ki daje takojšne posnetke. Stereomikrometer omogoča enostavno in manj natancno kartiranje ter izmeritev višinskih razlik. Med obiskovalci razstave je zbujal največ pozornosti računalniško vode- ni fotogrametrični sistem za izdelavo načrtov in kart, ki ga sestavlja- jo: - naprava za izvrednotenje stereomodelov AVIOLIT AC 1, - digitalna kartirna miza AVIOTAB TA 2, - računalnik z ustreznimi programi, periferne naprave zashranjevanje podatkov, njihovo sortiranje in iz- pisovanje. Za racionalizacijo stereokartiranja, ki naj bi bila takšna, da bi bilo potrebnih čim manj poznejših dodelav, ponuja WILD poseben sistem, imeno- van AVIOPLOT RAP. Sestoji iz stereokartirne naprave (avtografa katere- gakoli tipa), digitalne kartirne mize in računalnika z ustreznimi prog- rami. Interaktivni fotogrametrični sistem, ki ga še ponuja WILD, se imenuje WILDMAP. Združuje različne delovne korake za izdelavo načrtov in kart v srednjih in velikih merilih v zaprto avtomatizirano verigo. Računalnik z veliko sposobnostjo shranjevanja podatkov poenostavlja in nadzoruje vse delovne faze pred fotogrametričnim izvrednotenjem. Izvred- notene podatke obdeluje, združuje in shranjuje v banki podatkov za pot- rebe avtomatiziranega kartiranja. Sistem omogoča tudi uporabo podatkov klasične izmere ali podatkov, dobljenih iz izdelanih načrtov za nasta- vitev banke podatkov. Poleg računalnika (v sistem je prevzet računalnik POP 11/70) sestavlj~jo ~istem še: grafični ekranski terminal, digitalnik s ti. "menu" razpredelnico ter avtomatska kartirna miza. Sistem organi- zacije in obdelave podatkov je WILD prevzel od ameriške firme SYNERCON TECHNOLOGY INC., ki je specializirana za obdelavo tehnično-grafičnih podatkov. Nefotografska snemanja, med katerimi so tudi termalno snemanje in obde- lava takšnih posnetkov, sta na razstavi prikazali francoska in ameriška firma MATRA OPTICS in U.S. DEPARTMANT OF THE INTERIOR GEOLOGICAL SURVEY. 2.3.6 Reprografija Reprografske naprave ter reprografske materiale so razstavljale firme: KEUFFEL IN ESSER, AGFA-GEVAERT, KODAC, FOLEX in drugi. Opažene novosti so tele. Reprografska oprema firme AGFA-GEVAERT, ki naj bi s sorazmerno ceneno investicijo omogočala fotopovečave ali pomanjšave načrtov ali kart tudi v večjih geodetskih upravnih organih. Opremo sestavljajo: - avtomatska reprokamer,a RPS 2024 AUTOMATIC, - enostavna kompaktna naprava za razvijanje in - poseben na novo razvit film, ki daje pozitivno sliko na obojestran- sko matirani poliestrski foliji, debeli 0,1 mm. Risbo na filmu jemo- goče brez težav dopolnjevati,_ saj je material primeren za retušo, bri- sanje in risanje, bodisi s tušem ali svinčnikom. KEUFFEL IN ESSER je prikazal optični pantograf, ki bi bil zelo primeren za povečave oziroma pomanjšave pri vzdrževanju grafičnih evidenc v geo- detskih upravnih organih. Velik izbor risalnih folij za najrazličnejše namene je prikazala firma FOLEX. Ob pogledu nanje se še bolj zavedamo težav, ki nas tarejo ob omejitvi uvoza, ko nam praktično primanjkuje že boljšega paus papirja, kaj šele plastičnih risalnih folij. · GV 26(1982)1 39 Zanimivo novost, ki bo v mnogočern olajšala risarsko delo, je prikazala firma STANDARDGRAPH (STANOPEN). Gre za nekakšne elektronske šablone,ki omogočajo opis načrtov in njihovo opremo s topografskimi znaki. Firma imenuje napravo "ELEKTRONSKI STROJ ZA OPISE". Ima 171 simbolov - črk, številk in znakov. Velikost črk oziroma številk je od 1 mm do 20 mm. Sestoji iz posebne tastature; ta je s kablom povezana z mikroračunalni­ kom, ki napravo krmili. 2.3.7. Signalizacija in stabilizacija Sodobnejše materiale oziroma rešitve, ki bi nadomestili do sedaj uporab- ljene materiale in načine označevanja osnovnih geodetskih točk in mej- nih znamenj, srno opazili že l. 1975 na razstavi v Kolnu, organizirani ob nemških geodetskih dnevih. Tedaj so se porodila razmišljanja o uvedbi takega načina tudi pri nas. Analize, ki jih je na željo Republiške geo- detske uprave opravil Geodetski zavod SRS, naj bi dokazale, da pri nas ni pogojev za uvedbo spremenjenega načina stabilizacije. Proizvodnja da je predraga in da zato s takimi izdelki ne bi prodrli med uporabnike. Na razstavi v Montreuxu so bile poleg rešitev izpred šestih let prikaza- ne še nove. Najpopolnejši program oznak za osnovne geodetske točke je prikazala ameriška firma BERNSTEN. Material, ki ga uporablja za izdela- vo, je posebna zlitina aluminija. Plastični pokrovi raznih barv napravi- jo oznake vidne in ločljive z oziram na namen. Firma ponuja tudi poseben priročen iskalec zasutih znamenj, ki deluje na principu registracije mag- netnega polja. Nekoliko drugačne rešitve ponujata francoski firmi FAYNOT in BORNES BOLO. Pri obeh gre za kombinacijo kovinskega dela, ki je zabit v tla, in zgor- nje vidne oznake (različnih oblik in barv), ki je izdelana iz posebne tr- de in odporne plastike. Francozi ponujajo tudi zanimivo rešitev stabilizacije osnovnih geodet- skih točk na stenah stavb s posebno vrsto oznake, ki lahko služi tudi kot hišna številka. Ta oznaka je konstruirana tako, da je nanjo možno montirati nosilec za signale pri merjenju: trasirke, late ali reflektor- ske prizme. 3. SKLEP Opisani prikaz stanja geodetske stroke je rezultat bežnega ogleda raz- stav, organiziranih ob kongresu FIG, ter površne proučitve kongresnih in drugih gradiv, ki jih je bilo mogoče dobiti ob tej priložnosti. Ne- dvomno je bil kongres z vsemi manifestacijami, ki so ga spremljale,pri- ložnost za poglobljeno spoznavanje stroke in bi bilo koristno takim dogajanjem ·posvetiti več časa. Udeleženci iz Slovenije nismo imeli te možnosti, saj je ekskurzija trajala pet dni, od katerih smo tri preži- veli na vožnji z avtobusom. V dveh dneh smo si lahko le bežno ogledali razstave. Ni bilo možnosti za udeležbo na kongresu, katerega skupna zasedanja ali zasedanja po komisijah so potekala javno, in tudi ne za ogled organizacije geodetske dejavnosti v Švici, ki so ga z ekskurzija- mi omogočili organizatorji kongresa. Ob podobnih priložnostih bi v pri- hodnje kazalo posvetiti organizaciji takega potovanja večjo skrb geo- detske službe in ne vse prepustiti potovalni agenciji. 40 GV 26(1982)1 IN MEMORIAM FRANJU KOVAČIČU Dne 29. oktobra 1981 nas je nenadoma zapustil tovariš Franjo Kovačič, geometer v pokoju. Na njegovi zadnji poti smo ga sorodniki, prijatelji in znanci spremili na pokopališče v Sodražici. Pokojni Franjo je bil rojen 15.septembra 1908 v Sodražici pri Ribnici v napredni in zavedni slovenski družini. Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju, 4 razrede. srednje šole pa v Celju, od koder ga je pot vodila na strojni oddelek tehniške srednje šole v Ljubljani. Zaradi slabih izgledov za zaposlitev absolventov te šole v predvojni Jugosla- viji, je kot štipendist "Odelenja katastra" pri takratnem finančnem ministrstvu nadaljeval šolanje na geodetskem oddelku tehniške srednje šole v Beogradu. Po končani šoli leta 1929 je dobil prvo zaposlitev pri novi izmeri Makedonije v Strumici. Od tu je odšel na odsluženje vojaškega roka v Vojnogeografski inštitut v Beogradu. Večinoma je de- lal na terenu pri izvajanju triangulacije v Vojvodini. Po končani vo- jaški službi se je zopet zaposlil v "Odelenju katastra" na novih izme- rah Srbije in Makedonije, ter delal pri sekcijah za novo .izmero Srbije v Smederevski Palanki, Valjevu, Užicah itd. Kmalu so predpostavljeni opazili njegove strokovne kvalitete, vestnost, natančnost predvsem pa izredno estetiko njegovih skic in načrtov, ter so ga dodelili k mest- nim izmeram, ki jih je nato opravil v Varvarinu, Soko Banji, Podnjeva itd. Malo pred začetkom 2.svetovne vojne je bil pokojni Kovačič pre- meščen decembra 1940 v Katastrsko upravo v Ljubljani, kjer je ostal do konca leta 1945. Ves čas vojne, ko mu je okupator požgal in podrl tudi rojstno hišo v Sodražici, je aktivno sodeloval z narodnoosvobodilnim gibanjem slovenskega naroda. V .začetku leta 1946 je zapustil delo na katastrskih načrtih in se z vso mladostno vnemo vključil najprej kot geodetski strokovnjak pri komisiji za izvedbo agrarne reforme pri ok- raju Ljubljana-okolica, nato pa pri sekciji za trasiranje avtoceste Ljubljana-Beograd. Do leta 1953 je bil zaposlen pri Slovenija projektu, nato pa vse do upokojitve pri projektivnem podjetju "Projekt nizke zg- radbe" v Ljubljani. V republikah Srbiji in Makedoniji je Kovačič preživel desetletje svo- jega dela in mladosti. Na te kraje in ljudi so ga vezali prijetni in trajni sppmini, zato jih je tudi pozneje že v starosti ponovno obisko- val. Tam je opravil dosti napornega dela. Vendar je bilo njegovo glavno delo po vojni v Sloveniji, na naših slo- venskih cestah. Sodeloval je pri rekonstrukciji in modernizaciji sta- rih, ter trasiranju in projektiranju novih cest v vseh predelih naše ožje domovine. Vedno in povsod je bil do kraja predan svojemu delu; ni poznal počitka, četudi na škodo svojega zdravja in osebne sreče. S svojim delom, izra- zitim tovariškim čutom in nesebičnostjo si je pridobil med sodelavci veliko prijateljev, ki smo ga skromnega, a zmeraj vedrega in prijazne- ga vedno radi srečevali. Vsi, ki srno ga poznali in z njim sodelovali se bomo spominjali pokoj- nega Franje Kovačiča in vseh njegovih plemenitih lastnosti. Nanj pa nas bodo predvsem spominjali asfaltni trakovi naših sodobnih cest,ki prepletajo našo slovensko domovino in v katere je vloženo tudi tisoče ur njegovega dela in truda. s. Jekl GV 26(1982)1 41 FOTOINTERPRETACIJA 2 Kot je razvidno že iz naslova, je to že druga publikacija o fotointer- pretaciji. Prva je izšla leta 1975 z naslovom Fotointerpretacija - upo- raba aeroposnetkov pri prostorskih raziskavah. Izdal in založil jo je Zavod za družbeno planiranje - področje za prostorsko planiranje kot publikacijo št. 3 iz serije publikacij z naslovom Prostorski informa- cijski sistem - zasnova. Vsebino publikacije je izdelal Inštitut Geo- detskega zavoda SRS. Fotointerpretacija 2 je publikacija, ki jo je izdelal oddelek za foto- interpretacijo na Geodetskem zavodu SRS. Izdelana je bila v okviru pro- grama oddelka za leto 1980, ki ga je financirala Republiška geodetska uprava. Publikacija obsega 38 strani teksta in prilog in je natisnjena v 500 iz- vodih. Vsebina publikacije je razdeljena na pet poglavij, in sicer: Oddelek za fotointerpretacijo in njegove naloge Ciklično aerosnemanje Satelitska snemanja Primeri fotointerpretacije Fotointerpretacijski pripomočki Dopolnilo publikacije je 12 prilog s preglednimi kartami redov ciklič­ nih aerosnemanj in območij satelitskih posnetkov. V publikaciji je po- sebno pomembno poglavje s praktičnimi primeri fotointerpretacije. Ob pomanjkanju obstoječe literature v slovenskem jeziku menim, da bo Fotointerpretacija 2 koristen pripomoček tako vsem geodetom in seveda tudi drugim strokovnjakom, ki se ukvarjajo s fotointerpretacijo ali se želijo seznaniti z njo. Publikacija bo tudi koristen pripomoček pri šo- lanju geodetskih strokovnjakov, saj, čeprav zelo na kratko, seznanja uporabnike z možnostmi fotointerpretacije pri nas. Upamo, da se publikacija ne bo ustavila pri številki 2. Ker želimo, da bi se fotointerpretacija uporabljala v čim širšem krogu uporabnikov,bi bilo smiselno, da bi uporabniki predlagali, kakšna naj bi bila vsebina naslednjih publikacij s skupnim naslovom Fotointerpretacija. Sugestije in želje pošljite na Republiško geodetsko upravo ali na oddelek za fo- tointerpretacijo (avtorju Fotointerpretacija 2 A.Bilcu) na Geodetskem zavodu SRS. Publikacija je na voljo v Republiškem arhivu geodetske dokumentacije, šaranovičeva 12, Ljubljana, po ceni 100.-din za izvod. J.Rotar PREGLEDNA KARTA OBČIN CERKNICA, ILIRSKA BISTRICA, POSTOJNA Oktobra 1981 je bila natisnjena pregledna karta občin Cerknica, Ilir- ska Bistrica in Postojna v merilu 1: 50. 000-. To je v SR Sloveniji prvi primer medobčinske karte v tem merilu. Karto je izdelal Kartografski oddelek Geodetskega zavoda SRS. Založnika sta bila Gozdno gospodarstvo 42 GV 2 6 _(19 8 2_) 1 Postojna in OGU Postojna. Karta je natisnjena v 8 barvah in nakladi 3000 izvodov; od tega je 1500 izvodov z mejami gozdnogospodarskih enot in 1500 z mejami občin, krajevnih skupnosti in katastrskih občin. Kar- ta je v prodaji na občinskih geodetskih upravah občin po ceni 120 din za izvod, Medobčinski svet Zveze komunistov Slovenije kraško notranjske regije v Postojni je ob izidu karte pripravil javno predstavitev karte širšemu krogu uporabnikov in novinarjem. Poleg uporabnikov so se predstavitve udeležili tudi predstavniki izdelovalcev avtorjev in založnikov karte. Udeleženci tega sestanka so se razšli z željo, da bi tudi karta pris- pevala k boljšemu in hitrejšemu povezovanju prebivalcev na območju občin Cerknica, Ilirska Bistrica in Postojna. GLASNIK, junij 1981 Izdaja: Zveza geodetskih inženirjev in geometrov SR BiH. Vsebina: - Ob Titu - Narodni heroji in padli borci geometri iz SR BiH - program geodetskih del v SR BiH za obdobje 1981-85 G. Grmek - Določitev karakterističnih parametrov deformacij terena z geodetski- mi metodami - Uporaba terestrične fotogrametrije na površinskih kopih in v kamnolo- mih - Nove oblike prehodnic na železnici - Obvestila Med obvestili so posebno zanimive novice o vpisanih študentih indija- kih v šolskem letu 1980/81. Na geodetski fakulteti je bilo vpisanih 178 študentov. Na geodetski tehnični šoli v Sarajevu in na geodetskih odse- kih v Banja Luki, Tuzli, Mostarju in Bijelini pa skupaj 962 dijakov. KATALOG podatkov izmere in topografskih kart (II.izdaja) Sarajevo,oktober 1981 J. Rotar Republiška geodetska uprava BiH je izdala katalog podatkov izmere in topografskih kart v SR BiH. Publikacija ima stopnjo zaupnosti interno. Namenjena je vsem, ki se želijo seznaniti: s stanjem izdelanih načrtov v merilih od 1:500 do 1:10.000 v SR BiH s topografskimi kartami 1:25.000 in 1:200.000 in z zemljiškim katastrom. ·J. Rotar GV 26(1982)1 43 ZBORNIK RADOVA 1981 Vojaškogeografski inštitu iz Beograda je izdal svojo vsakoletno publi- kavijo "Zbornik radova" za leto 1981. Vsebina publikacije je zanimiva _in koristna .za vse geodete. Prispevke za zbornik so napisali strokov- njaki Vojaškega geografskega inštituta. Pregled vsebine: Dr. M. Peterca Smernice za standardizacijo zemljepisnih imen na območ- ju SFRJ N. Radoševic: Matematična osnova topografskih kart Vojaško geografske- M.Andjelic: ga inštituta in potrebe njene posodobitve Barve in rastri v kartografiji in njihova uporaba na ne- katerih kartah izdelanih na VGI R.Rešidbegovic:Raziskovalno-redakcijska dela na pregledni topografski karti meril 1:500.000 Mr.M. Nikolic: Uporaba posnetkov LANDSAT-a kot dopolnilni kartografski material pri izdelavi PTK-500 :•Ir.D.Štemberger: Možnost avtomatske obdelave mreže NVT B. Stevovic: Osnova stabilizacije točk trig. mreže na območju SAP Voj- D.Markovic: J. Radivojša: V. Petrovic: vodine Programi za reševanje nekaterih geodetskih nalog Fotogrametrične metode kartiranja podvodnega reliefa Izdelava rasterskih diapozitivov s fotokemijskim negativ- nim postopkom I.Bijedic, M. Vujovic: Tisk topografske karte na offset strojih. Pregled: Publikacije Vojaškogeografskega inštituta Iz zgodovine Vojaškogeografskega inštituta ŠE NA ZALOGI! J. Rotar Republiška geodetska uprava je že leta 1976 založila in izdala študijo: REPRODUKCIJA DOKUMENTACIJE ZA URBANSKO IN GEODETSKO INVENTARIZACIJO PROSTORA To delo sta kot. raziskovalno nalogo financirala Raziskovalna skupnost Slovenije in Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo pri FAGG Univerze v Ljubljani. Avtor naloge je Albina Pregl, dipl.inž.geod. Publikacija je izredno dragocen pripomoček oziroma jo lahko smatramo celo kot priročnik vsem, ki se ukvarjajo z risanjem in publiciranjem bolj ali manj zahtevno zamišljenih kartografskih in drugih grafičnih izdelkov, kot sestavnih delov načrtov, programov in planov. V njej bo- mo našli mnogo izkušenj o lastnostih risalnih papirjev in plastičnih folij ter načine izdelave kartografskih, vmesnih in založniških origi- nalov z risanjem, gravuro in montažo ter ob pomoči potrebnih reprograf- skih tehnik . Za zaključek naših prizadevanj, da bi izdelali kvalitetna kartografska gradiva v potrebnih nakladah, nam študija predstavi še vrsto načinov reproduciranja: od diazo, preko FOS postopka do ofsetnega tiska in si- totiska. Publikacija je na voljo v Republiškem arhivu geodetske dokumentacije, šaranovičeva 12, po 50.- din. M.Podobnikar 44 GV 26(1982)1 -- RAZNE NOVICE IN ZANIMIVOSTI PLAKETA ILEGALCA J.OBREZI Konec julija 1981 je bila v mestni hiši ljubljanskega magistrata kraj- ša slovesnost. Ob tej priložnosti je naš kolega Janez Obreza prejel za svoje dolgoletno uspešno delo na Geodetski upravi Skupščine mesta Ljubljana spominsko plaketo Ilegalca. To visoko priznanje mu je izro- čil tov. Niko Lukež,podpredsednik Skupščine mesta Ljubljana. Čestitamo! J. Hauko Dr. MIROSLAV PETERCA ODLIKOVAN Z ukazom predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije je bil odlikovan generalmajor ar.Miroslav PETERCA, načelnik Vojaškogeograf- skega inštituta z REDOM JUGOSLOVANSKE ZVEZDE Z ZLATIM VENCEM. Odlikova- nje je prejel ob praznovanju 40-letnice Jugoslovanske ljudske armade 22.decembra 1981. Iskrene čestitke slovenskih geodetov ! J. Rotar ČASTNI IN ZASLUŽNI ČLANI ZVEZE GEODETSKIH INŽENIRJEV IN GEOMETROV JUGOSLAVIJE Na skupščini ZGIG Jugoslavije 7. in 8.maja 1981 je predsedstvo imenova- lo za častne člane ZGIGJ: N.Prodanovic, P.Kuzmanovic, N.Rajovic, S.Radetic, M.Naprudnik, J.Stevanovic, I.Molnar za zaslužne člane ZGIGJ: B.Milišic, M.Begic, B.Vešovic, Z.Rukavina B. Ličan, F. Racetin ,, B. Paunovski, L .Madj arov, K.H.Kocev, I.Golorej, P.Svetik, B.Kren, M.Kraso- jevic, R.Savic, J.Hegediš, S.Živanovic, M.Maluc- kov. J. Rotar GV 26(1982)1 45 CIKLIČNO AEROSNEMANJE V MERILIH 1:30.000 in 1:10.000 v letih 1980 in 1981 je Geodetski zavod SRS po naročilu Republiške geo- detske uprave izvedel ciklično aerosnemanje SR Slovenije v merilu 1:30.000. Po programu geodetskih del za obdobje 1981-85 naj bi bilo v tem merilu vsakih pet let posneto celotno območje Slovenije. Zaradi raz- ličnih administrativnih in vremepskih težav je bilo v letih 1980 in 1981 posne~ih 98 % celotne površine republike. Ostala neposneta območja, ki so predvsem ob državni meji, bodo posneta v letu 1982. Aerosnemanje na intenzivnih območjih občin v merilu 1:10.000 je bilo iz- vedeno v letu 1981. Posneti so bili deli območij občin Ajdovščine, Krško, Novo mesto, Postojna in Slovenj Gradec. Uporabnikom so na ogled kontaktne kopije aeroposnetkov v merilih 1:30.000 in 1:10.000 za območja občin na občinskih geodetskih upravah. Za območje SR Slovenije pa so aeroposnetki na ogled v Republiškem arhivu geodetske dokumentacije ali pa na oddelku za fotointerpretacijo na Geodetskem za- vodu SRS. Ker je aerofotomaterial klasificiran kot "uradna tajnost" stopnje "zaupno" ali "interno", ga je treba uporabljati in hraniti v skladu z Navodili o hranjenju in uporabi aerofotomateriala oziroma ustreznimi zakonskimi pred- pisi. Za uporabo kontaktnih kopij, za izdelavo fotopovečav oziroma fotopomanj- šav je potrebno dovoljenje Republiške geodetske uprave. Za javno objav- ljanje aeroposnetkov pa je potrebno dovoljenje Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo. J. Rotar 4 6 GV 26 (1982)1 DIPLOMANTI IN VPIS NA ODDELKU ZA GEODEZIJO FAKULTETE ZA ARHITEKTURO, GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO V LJUBLJANI Diplomanti v letu 1981 Višji študij (redni) Niki VERONOVSKI Suzana ZULJAN Igor VIDMAR Valter PODBRŠČEK Zoran STOJKOVIC Marijan FLEGAR Bogdana LOTRIČ Ema TALJAN Zmago SOLINA Iztok VRANIČAR Andreja PAPEŽ Darinka ŠELA Jože GOMBOC Visoki študij - geodetsk? smer, z naslovom diplomske naloge Gvido PEHAR Nevenka BUČER Marko LENARČIČ Geodetski podatki za revitalizacijo mestnega jedra Možnosti uporabe satelitskih snemanj v kartografiji Analiza natančnosti mikro-triangulacije za most čez Savo v Zagorju Božena LIPEJ Franci BAČAR Dimitrije -DOKIC Matjaž HRIBAR Irena POŽENEL Marko KRAGELJ Določitev priklepnih točk za navezavo zemljiško katastrskih meritev Analiza natančnosti topografskih načrtov soseske SŠ-9 Določitev območij plazovitosti z uporabo DMR Projekt izmere profilov zajezitve HE Zemljiški kataster kot osnova kmetijskega plana Izmera in analiza natančnosti merske mreže za potrebe detajlne izmere za vlečnico Livek Vpis v šolsko leto 1981/82 je bil takle: Letnik I. II. III. IV. Skupaj Absolventi Skupaj S T U D I J VISOKI usmeritev štud. geod. pr.pl. b 1 o_ na . 34 17 16 13 4 2 19 86 11 97 ':It.JI 46 19 65 9 74 1981/82 1980/81 1979/80 skupaj 80 75 89 36 26 35 16 25 12 19 12 11 151 138 147 20 22 33 171 160 180 ---====--============================================================== GV 26 (1982) 1 47 IZ DELA ZVEZE G!EOD!ETOV SLOV!ENIJIE IN zveze G IG JUGOSLAVIJE SESTANEK KARTOGRAFSKE SEKCIJE V prostorih FAGG na Jamovi 2 v Ljubljani je bil 26.novembra 1981 ses- tanek kartografske sekcije Zveze geodetov Slovenije. Dnevni red je bil: - verifikacija stališč 14. geodetskega dneva - aktualni problemi Sestanek je vodil predsednik kartografske sekcije B.Rojc. Udeležba na s·estanku sekcije je bila kljub pravočasno razposlanim vabilom skromna saj je bilo le 16 udeležencev. Udeleženci so z manjšimi korekturami sprejeli in potrdili predlog "Stališč", ki so jih pripravili: A.Bilc, B.Rojc, J.Rotar in P.Svetik. Te dopolnitve so v ''Stališčih", ki jih ob- javljamo posebej,že vnešene. Udeleženci so sprejeli sklep, da "Stališča 14.geodetskega dneva" po- šljemo ustreznim republiškim in občinskim organom ter Vojaškemu geograf- skemu inštitutu. V drugi točki pa so bili obravnavani različni aktualni problemi med drugim: - čim9reje mora začeti z delom komisija za kartografijo pri RGU; - problematika TTN-5 in TTN-10; usklajevanje, ažuriranje, reambulacija in razmnoževanje; Čim~reje je potrebno rešiti problematiko tekočega usklajevanja zara- di različnih evidenc, ki jih na TTN vodi geodetska služba predvsem EHIŠ. Problem razmnoževanja je posebno pereč. Primanjkuje tako papir za tisk kot za svetlobno kopiranje. Problematično bo tudi kopiranje na pla- stične folije zaradi omejitve uvoza le-teh, če bi bil osvojen predlog, da se TTN-5 ne tiskajo več. O problematiki tiska ali netiska naj bi svoja stališča pripravile tudi geodetske delovne organizacije; - pomembno je poenotenje oziroma vsaj minimalna standardizacija vsebine tudi na kartah občin. Vsaka nadaljnja uporaba teh kart za tematske (planinske in druge) karte povzroča težave v kolikor je izvajalec te- m~tike drugi kot je bil za temeljne karte; - reambulacija in uporaba TK-25; karta naj bi bila po možnosti ob ream- bulaciji izdelana tako, da bi bila lahko namenjena tudi javni rabi.To je sicer po obstoječih zakonih nemogoče ker vsebuje koordinatno mrežo, plastnice so na 10 m itd. Za pripravo na reambulacijo TK-25 je Repub- liška geodetska uprava naročila na Geodetskem zavodu evidenco sprememb na osnovi cikličnega aerosnemanja 1:30.000. Ta evidenca sprememb je narejena za približno polovico Slovenije; - izboljšati bi morali informacije o novih kartografskih izdelkih in o dostopni jugoslovanski literaturi o kartografiji. Pri tem informiranju imata pomembno vlogo tako Geodet..lki zavod SRS kot Inštitu za geode- zijo in forogrametrijo kot tudi Republiška geodetska uprava., saj bi bilo smiselno objaviti v GV informacijo o naročenih delih in o progra- mu del; - Smiselno bi bilo pripraviti eno do dvodnevni seminar o kartografiji. Strokovnjaki iz občinskih geodetskih uprav bi se seznanili z novimi materiali, z osnovami zbiranja in evidentiranja, možnostmi enotne iz- delave kart itd. - Predstavnik GZ SRS V.Kos in predstavnik IGF B.Rojc sta na kratko in- 48 GV 26(1982)1 formirala prisotne o novih izdelkih - topografski karti 1:50.000. v sistemu po listih in pregledni karti Slovenije 1:250.000. - S~stanki ka7tograske se~cije naj bi bili pogosteje z vnaprej priprav- lJeno tematiko. Sestanki kartografske sekcije naj bi bili tudi ob p~edstavitvi novih izdelkov npr. ko bodo izdelane TK-50 in PK-250. J.Rotar Sedma seja predsedstva in izvršnega odbora Zveze geodetov Slovenije V prostorih Republiške geodetske uprave je bila 15.12.1981 7. seja predsedstva in izvršnega odbora ZGS. Dnevni red: l. Imenovanje predsednikov in namestnikov ZGS za leto 1982 2~ Poročilo o seji. ZGIG Jugoslavije 3. Poročilo o 14. geodetskem dnevu v Celju 4. Geodetski dan v letu 1982 5. Poročilo o finančnem stanju ZGS in problematika financiranja g~o- detskega vestnika 6. Razno K.l. Soglasno so bili izvoljeni: za predsednika predsedstva ZGS - za namestnika - za predsednika izvršnega odbora ZGS - za namestnika SKLEPA: Gojmir Mlakar Vlado Kolman Štefka Svetik Andrej Bilc - potrebna je sprememba statuta ZGS; uvede naj se dvoletni mandat za predsednika predsedstva in IO; mandatni dobi naj se prekrivata; sta- tut uskladiti s statutom ZGIGJ in DIT. - Urediti je registracijo podpisnikov v banki; za leto 1982 so podpis- niki: Kolman Vlado, Svetik Štefka, Seliškar Aleš in Lesar Anton. K. 2. Poročilo je podal Jože Avbelj. SKLEPI: - Za iniciativni odbor za VI.kongres ZGIG Jugoslavije, ki bo v letu 1983 se delegira tov. V.Kolman, ki je obenem predsednik republiške- ga organizacijskega odbora za VI.kongres. Člani tega odbora so še predsedniki društev. - V letu 1982 bo ZGIG Jugoslavije organiziral dve strokovni posveto- vanji - v prvi polovici leta 1982 bo predvidoma v SR Bosni in Her- cegovini posvet o ENOTNI EVIDENCI NEPREMIČNIN v drugi polovici leta pa bo v SR Makedoniji posvetovanje O PRAVILNIKIH V GEODETSKI SLUŽ- BI. GV 26(1982)1 49 K. 3. - O 14.geodetskem dnevu je poročal M. Nečimer, stroški geodetskega dne- va so bili za celotno geodetsko društvo le cca 9000,00 din, zaradi ugodnosti pri najemu dvorane! Ostali stroški za geodetski dan so bili 23664.- dip, ki jih je poravnala ZGS. Predsedstvo je mnenja, da je geo- detski dan tako po organizacijski kot po strokovni in družabni plati popolnoma uspel. Predsedstvo se v celoti strinja s "Stališči", ki so bili sprejeti že na kartografski sekcijL. K. 4. 15.geodetski dan v letu 1982 organizira Mariborsko geodetsko društvo; možne lokacije so Slovenj Gradec, Pohorje in Maribor, Zaenkrat, kot je poročal J.Kobilica, še nimajo zbranih vseh finančnih ponudb. Dokončna odločitev o kraju za 15.geodetski dan bo določen kasneje. Predlog za temo na 15.geodetskem dnevu je EVIDENCA NEPREMIČNIN. K. 5. Finančno poročilo je podal A. Seliškar - Saldo 15.12.1981 je 364.875,40 din. - O problematiki financiranja Geodetskega vestnika sta poročala tov. V.Kolman in J.Rotar. Raziskovalna skupnost, ki sofinancira Geodetski vestnik v letu 1982 ne bo povečala sredstev. Če hočemo, da bo naše glasilo še izhajalo, bo treba pridobiti dodatna sredstva za sofinan- ciranje s strani geodetskih delovnih organizacij in Republiške geodet- ske uprave. PREDSEDSTVO ZGIG JUGOSLAVIJE V LETU 1982 Po zapisniku tajnika ZGS T.Vilfana priredil J.Rotar Člani predsedstva ZGIG Jugoslavije so v letu 1982: F.SeleskoviC, D.Zdjelar, Ž.Jankovic, N.Rajovic, S.Galic, A.Zujic, J.Av- belj, P.Šivic, A.Čkrebic, M.Stojiljkovic, M.Milkov, s. Palčevski, B.Popo- vic, E.Feketic. PREDSEDSTVO IN IZVRŠNI ODBOR ZGS V LETU 1982 Člani predsedstva Zveze geodetov Slovenije v letu 1982 so: G.Mlakar, V.Kolman, P.Šivic, B.Kren, J.Kobilica. Predsednik predsedstva ZGS za leto 1982 - Gojmir MLAKAR, namestnik - Vlado Kolman. Člani izvršnega odbora zveze geodetov Slovenije v letu 1982 so: Š.Svetik, A.Bilc, A.Seliškar, F.Vilfan, J.Avbelj, A.Lesar, B.Demšar, predsednik IO ZGS za leto 1982 - Štefka Svetik namestnik Andrej Bilc blagajnik Aleš Seliškar Tajnik F. Vilfan. F. Vilfan 50 GV 26(1982)1 ... UDK 061.3(497.12) "1981" Referat 061.23(497.12)ZGS:528 528.9(497.12) Geodetski dan, Celje, 1981 Zveza geodetov Slovenije Kartografija, naloge, Slovenija ROTAR,Jože 61000 Ljubljana, YU, Republiška geodetska uprava PRIHODNJE NALOGE KARTOGRAFIJE V SR SLOVENIJI Geodetski vestnik, Ljubljana 26(1982)1, p.3 Določiti je treba metodologijo izdelave temeljnih kar~ razvijati kartografsko tehnologijo, postopke reproduk- cije in dokumentacijo, uvajati avtomatizacijo in se sporazumeti za enotno terminologijo kartografije. GV - 188 Bregant UDK 061.3(497.12)"1981" Referat 061.23(497.12)ZGS:528 528.93(497.12) Geodetski dan, Celje, 1981 Zveza geodetov Slovenije Topografska kartografija, Slovenija BILC, Andrej 61000 Ljubljana, YU, Geodetski zavod SRS TOPOGRAFSKA KARTOGRAFIJA V SLOVENIJI - nekateri vidiki in možnosti razvoja v osemdesetih letih Geodetski vestnik, Ljubljana, 26(1982)1, p. 10 Obravnavane so tri naloge topografske kartografije: poenotenje topografskih kart, problem uporabnosti ob- stoječe karte v merilu 1 : 25.000 in problem posodab- ljanja podatkov topografskih kart in načrtov. GV - 190 Bregant UDK 061.3(497.12)"1981" Referat 061.23(497.12)ZGS:528 528.9:796.5 Geodetski dan, Celje, 1981 Zveza geodetov Slovenije Kartografija, turizem ČRNIVEC, Miroslav 61000 Ljubljana, YU, Inštitut za geodezijo in foto- grametrijo (IGF) TURISTIČNA KARTOGRAFIJA Geodetski vestnik, Ljubljana, 26(1982)1, p. 7 Obravnavana je večletna raziskovalna naloga IGF. Cilj raziskave je, izdelati projekt, ki bo zajel Slovenijo s sistemom turističnih kart posebej za planinske in po- sebej za druge oblike dejavnosti. GV - 189 Bregant UDK 061.3 (497 .12) "1981" Referat 061.23(497.12)ZGS:528 912(084.3) :025.3 Geodetski dan, Celje, 1981 Zveza geodetov Slovenije Kartografski prikazi, katalogizacija PODOBNIKAR, Marjan 61000 Ljubljana, YU, Zavod SRS za družbeno planiranje KATALOGIZIRANJE KARTOGRAFSKIH GRADIV Geodetski vestnik, Ljubljana, 26(1982)1, p. 13 Obravnavan je Mednarodni standardni bibliografski opis kartografskih gradiv, univerzalna decimalna klasifika- cija - UDK in Boggs-Lewisova klasifikacija ze~ljevidov in pisanje kataloških kartic. GV - 191 Bregant UDC 061.3(497.12)"1981" 061.23(497.12)ZGS:528 528.9:796.5 Professional Meeting, Celje, 1981 Association of Surveyors, Slovenia Cartography, tourism ČRNIVEC, Miroslav Report 61000 Ljubljana, YU, Inštitut za geodezijo in foto- grametrijo (IGF) TOURIST CARTOGRAPHY Geodetski vestnik, Ljubljana, 26(1982)1, p. 7 Several year~ research project by IGF is dealt with. Its aim isto design a system of tourist maps covering Slovenia, for mountineering pur poses and other acti- vities. GV - 189 Bregant UDC 061.3(497.12)"1981" Report 061.23(497.12)ZGS:528 912(084.3) :025.3 Professional Meeting, Celje, 1981 Association of Surveyors, Slovenia cataloguing, cartographic materials PODOBNIKAR, Marjan 61000 Ljubljana, YU, Zavod SRS za družbeno planiranje CATALOGUING CARTOGRAPHIC MATERIALS Geodetski vestnik, Ljubljana, 26(1982)1, p. 13 International Standard Bibliographic Description for Cartographic Materials, Universal Decimal Classifica- tion, Boggs-Lewis's classification of maps, as well as compilation of entries and references are treated. GV - 191 Bregant UDC 061.3(497.12)"1981" Report 061.23(497.12)ZGS:528 528.9(497.12) Professional Meeting, Celje, 1981 Association of Surveyors, Slovenia Cartography, tasks, Slovenia ROTAR, Jože 61000 Ljubljana, YU, Republiška geodetska uprava FUTURE TASKS OF CARTOGRAPHY IN SLOVENIA Geodetski vestnik, Ljubljana, 26(1982)1, p. 3 Methodology of basic mapping isto be determined, car- tographic technology, reproduction processes and docu- mentation are to be further developed, automation sho- uld be introduced and uniform terminology adopted. GV - 188 Bregant UDC 061.3(497.12)"1981" Report 061.23(497.12)ZGS:528 528.93(497.12) Professional Neeting, Celje, 1981 Association of Surveyors, Slovenia Topographic cartography, Slovenia BILC, Andrej 61000 Ljubljana, YU, Geodetski zavod SRS TOPOGRAPHIC CARTOGRAPHY IN SLOVENIA - some points of view and development possibilities in the 1980's Geodetski vestnik, Ljubljana, 26(1982)1, p. 10 Three tasks of topographic cartography are treated: the unification of topographic maps, the problem of the applicability of existing maps at the scale of 1:25.000, and the problem of updating of topographic maps. GV - 190 Bregant UDK 061.3(497.12)"1981" Referat 061.23(497.12)ZGS:528 528.45(084.3) Geodetski dan, Celje, 1981 Zveza geodetov Slovenije Mestne karte SELIŠKAR, Aleš 61000 Ljubljana, YU, Republiška geodetska uprava UPORABA EHIŠ IN TTN ZA IZDELAVO NAČRTOV NASELIJ IN KRAJEVNIH SKUPNOSTI Geodetski vestnik, Ljubljana, 26(1982)1, p. 16 za izdelavo načrtov naselij so potrebni založniški ori- ginali za situacijo in imena, za hidrografijo in za hi- šne številke in imena ulic.Pri načrtih kraj~vne skupno- sti sta potrebna vsaj dva založniška originala, za si- tuacijo, imena in hidrografijo ter za hišne številke in imena ulic. Prikazane so tudi nekatere dileme o se- danji vsebini temeljnih topografskih načrtov. GV - 192 Bregant UDK 061.3(497.12)"1981" 061.23(497.12)ZGS:528 528.97 Geodetski dan, Celje, 1981 Zveza geodetov Slovenije Predpisi o kartografskih znakih ROTAR, Jože Referat 61000 Ljubljana, YU, Republiška geodetska uprava KARTOGRAFIJA IN INFORMACIJA STANDARDIZACIJA ZNAKOV Geodetski vestnik, Ljubljana, 26(1982)1, p. 21 Obravnavana je kartografska komunikacija in prednosti, ki jih nudi standardizacija kartografskih znakov. Kot primer so navedeni znaki za prikaz kazalcev prostorske- ga razvoja, katerih pravna osnov~ je zakon o družbenem planiranju. GV - 193 UDK 061.3(497.12)"1981" 061.23(497.12)ZGS:528 528 :.711 Geodetski dan, Celje, 1981 Zveza geodetov Slovenije Geodezija, urejanje prostora MLAKAR, Gojmir Bregant Referat 63000 Celje, YU, Geodetska uprava občin Celje in Laško RAZGOVOR O UPORABI GEODETSKIH IZDELKOV Geodetski vestnik, Ljubljana, 26(1982)1, p. 25 Prostorske planerje moti neusklajenost meril katastr- skih in temeljnih topografskih načrtov, neažurnost sta- nja v geodetskih evidencah in slabša kakovost kopij ge- odetskih načrtov, ki niso izdelane na ustreznih, defor- macij prostih, materialih. GV - 194 Bregant UDC 061.3(497.12)"1981" 061.23(497.12)ZGS:528 528.97 Professional Meeting, Celje, 1981 Association of Surveyors, Slovenia Prescriptions on cartographic syrnbols ROTAR, Jože Report 61000 Ljubljana, YU, Republiška geodetska uprava CARTOGRAPHY AND INFORMATION STANDARDIZATION OF CARTOGRAPHIC SYMBOLS Geodetski vestnik, Ljubljana, 26(1982)1, p. 21 Cartographic communication and the advantages of stan- dardization of cartographic syrnbols are dealt with.As an example the cartographic syrnbols presenting indexes of spatial development are given their legal base de- limited by the law on social planning. · GV - 193 UDC 061.3(497.12)"1981" 061.23(497.12)ZGS:528 528:711 Professional Meeting, Celje, 1981 Association of surveyors, Slovenia Surveying, phisical and urban planning MLAKAR, Gojmir Bregant Report 63000 Celje, YU, Geodetska uprava občin Celje in Laško A .TALK ABOUT THE APPLICATION OF PRODUCTS OF SURVEYING Geodetski vestnik, Ljubljana, 26(1982)1, p. 25 Physical planning is hindered by unconsistency of ca- dastral and topographic map scales, by surveying evi- dences being out of date, and by low quality of map copies due to the unadequate quality of transfer sheets. GV - 194 Bregant UDC O 6 l. 3 ( 4 9 7 . 12 ) " 19 81 11 061.23(497.12)ZGS:528 528.45(084.3) Professional Meeting, Celje, 1981 Association of Surveyors, Slovenia Urban maps SELIŠKAR, Aleš ·Report 61000 Ljubljana, YU, Republiška geodetska uprava APPLICATION OF HOUSE HUMBERS EVIDENCE AND BASIC TOPO- GRAPHIC MAPS FOR COMPILATION OF URBAN MAPS AND MAPS OF LOCAL COMMUNITIES Geodetski vestnik, Ljubljana, 26(1982)1, p. 16 In preparation of setlement maps three fair draughts are needed, one containing situation and names, one representing hydrography, and one giving house nurnbers and street narnes. Maps for local cornrnunities require at least two fair draughts, narnely: one containing si- tuation, narnes and hydrography, the other containing house nurnbers and street names. Certain dilernrnas about the present contents of basic topographic maps are also mentioned. GV - 192 Bregant UDK 061.3(494)"1981":528 Poročilo 061.25(100)FIG:528 XVI.kongres, Švica, 1981 Federation Internationale des Geometers (FIG) MLAKAR, Gojmir 63000 Celje, YU, Geodetska uprava občin Celje in Laško XVI. MEDNARODNI KONGRES GEODETOV Geodetski vestnik, Ljubljana, 26(1982)1, p. 29 Podano je poročilo z obiska na mednarodnem kongresu ge- odetov, ki je bil od 9. do 18. avgusta 1981 v Montre- uxu, Švica s kratko vsebino kongresnih referatov ter opisom razstavnih eksponatov na razstavi dosežkov na- cionalnih zvez, razstavi znanstvenih dosežkov in indu- strijski razstavi. Ob tem so podana nekatera razmišlja- nja o razvoju geodetske stroke. GV - 195 Avtorski izvleček UDC 061.3(494)"1981":528 061.25(100)FIG:528 Report XVI. Congress of Surveyors, Switzerland, 1981 Federation Internationale des Geometres (FIG) MLAKAR, Gojmir 63000 Celje, YU, Geodetska uprava občin Celje in Laško XVIth INTERNATIONAL CONGRESS OF SURVEYORS Geodetski vestnik, Ljubljana, 26(1982)1, p. 29 A report about the visit at the International Congress cf Surveyors, which took place in Montreux, Switzer- land, august 9-18, 1981 is given, including short con- tent of congress reports, and the description of exhi- bited articles at the exhibition of national unions, at the exhibition of scientific results, and at the industrial exhibition. In this connection some consi- derations about future development of the surveying profession are given. GV - 195 Author's abstract