Štev. 76. V Ljubljani, sobota dne 16. marca 1912 0 Leto I. Posamezna številka 6 vinarjev. „DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1'50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10'—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1'70. — Za inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se pošilja upravništvu. ::: Telefon številka 118. ::: ::: NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. ::: Posamezna številka 6 vinarjev. ::: Uredništvo in upravništvo: s: Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma j se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase ' se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju pori: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. ::: ::: Telef.m številka 118. ::: Češki klerikalizem. Nikjer se klerikalcem tako slabo ne godi, kakor na Češkem. Ne le, da so tam napredne in delavske stranke zelo močne in dobro organizirane, tudi klerikalna stranka ni enotna in fe izključeno, da bi še kdaj bila enotna. V češkem narodu je toliko protiklerikalnega, njihova zgodovina ima tako preteče zglede proti klerikalizmu, da je naravno, da klerikalcem tam ne cveto rože. Sicer ima tudi naš narod kričeče slučaje, ki naj ga svare pred klerikalizmom, naša zgodovina nas uči, kaj pomeni zmaga klerikalizma, toda ljudstvo na Češkem je mnogo bolj zavedno. Tam je le malo analfabetov in prosvetna društva skrbe s predavanji za to, da ljudstvo dobro pozna svojo zgodovino. Takoj je češki narod zavarovan proti klerikalnim spletkam. Priznati pa se mora, da skušajo češki klerikalci imeti v svojem programu innogo več krščanskega in mnogo več narodnega. nego naši. toda ker najde narod vsega tega dovolj drugod, ne mara klerikalne stranke. zaradi neuspehov se jeze in prepirajo klerikalci sami med seboj in tako je še nastal med klcrikalci pri zadnjem zborovanju na razpor, da se klerikalci zdaj dele na pet delov. Razvoj je bil tak. Poleg stare staročeške stranke, ki je združevala pod Riegerom v sebi vse češke elemente je nastala mladočeška stranka nekako ob istem času, kakor se je pri nas pojavila mladoslovcnska struja, katere de- lo je današnja narodno-napredn stranka. Mladočeška stranka je objela vse sloje naroda in Potisnila staročehe v ozadje. Ker se je mladočeška stranka postavila na napredno stališče, so se zbrali konservativci v staročeški stranki, klerikalci pa so začeli ustanavljati svoje katolišk-politične enote. Iz teh je nastala v devetdesetih letih katoliško-narodna stranka, ki sta jo vodili duhovščina in Plemstvo. To je bilo ob istem času, ko je bil Pri nas prvi katoliški, shod. Toda napredek in razvoj v politiki nista pustila, da bi dobil klerikalizem na Češkem trdna tla. Delavstvo je organizirala socialna demokracija, pozneje narodno-socialna stranka — krščanskim soci-alcem. ki so tačas zavladali nad Dunajem, ni Ostalo nič. Mladočeška stranka je združevala v sebi mesta in deželo; tja so šli klerikalci, »svoje si cepce lovit.« Toda proti popustljivi niladočeški stranki je vzrastla v mestih Masa-rykova t. zv. napredna stranka, ki je pazila, da se ni po mestih pod naslovom napredka vgnez-dil klerikalizem; klerikalcem je ostal edini up: na deželo, na kmete. Toda predno so mogli tam zagrabiti mladočeško dedščino, se je ustanovila agrarna stranka, ki je mahoma pridobila zase vso deželo. To se je zgodilo ob času, ko je Pri nas po deželi zavladala klerikalna stranka. 1 ako so bili vsi klerikalni načrti na Češkem uničeni in zato so se vrgli na Moravo. Tam so se kazali lepši uspehi. Češki klerikalci so tam v mnogem posnemali naše klerikalce (Marijine družbe, Orli) in so se čudili, da se jim stvar ' neče tako posrečiti, kakor pri nas. Kakor se sedaj vidi. tudi v bodočnosti nimajo pričakovati nič boljšega. Posebno, ker ne vedo, katero polje bi vzeli; mesta imajo napredne meščanske stranke, delavci so socialisti in kmetje so agrarci. Drugih slojev ni, torej e klerikalcem slabo godi. Vendar klerikalci ne obupavajo. Pravijo, ako je šlo na Slovenskem, zakaj bi ne 'Šlo pri nas? Toda češki klerikalci so pozabili, da so čisto brez pomena in da nimajo kaj delati pod božjim solncem, ker so vsi stanovi že organizirani. Zanimivo pa je vendar, kako so klerikalci skušali opravičiti svojo eksistenco na češkem svetu. Katoliško narodna stranka, ki je nastala v 90tih letih, je imela geslo »braniti tron in oltar.« Branila ga je seveda duhovščina in plemstvo in par ljudij, ki so bili od njih odvisni. L. 1892. je izšla enciklika Leona XIII. o delavstvu, zato se je ustanovila nova klerikalna stranka, kršč. socialna stranka, ustanovil jo je dr. Horsky. Toda ni šlo. Počasi se je pridružilo nekaj novih klerikalnih moči, ki so hoteli oživiti klerikalno delo, toda ti so bili kmalu v boju z nadškofom praškim grofom Schon-bornom in skrščanskimi socialci. Mladi klerikalci so bili namreč preveč »ljudski«. Nastala je torej nova klerikalna stranka. Ustanovil jo je Dlouky-Pokorny, ki je pozneje izstopil iz katoliške cerkve in je hotel voditi svojo smer v popolnoma krščanskem duhu. L. 1906. sta se kršč. socialni stranki združili v »stranko katoliškega ljudstva«, ki je pri prvih volitvah 1. 1907. dobila še 80.000 glasov. Toda v stranki so se kmalu pojavili stari spori. Dva shoda 1. 1908. in 1. 1910. sta sicer pokazala na zunanje združenje. L. 1910. se je ustanovila čista kršč. socialna stranka po zgledu Dunajskih Luegrovcev. Toda višja duhovščina in plemstvo sta bila proti ljudskim pravicam in nastal je zopet spor. Vsled tega niso dobili pri zadnjih volitvah niti enega mandata. Zato so koncem I. 1911. obnovili staro konservativno katoliško narodno stranko. Sedaj pa je nastal zopet razpor v kršč. soc. stranki zato. ker bi nekateri (dr. Horsky) radi imeli res kršč. socialno ljudsko stranko, drugi pa hočejo služiti le duhovščini (br. Mys!iver). Eni hočejo torej klerikalno stranko, ki bi služila ljudstvu in ne duhovščini, drugi pa žele tako, ki bi služila duhovščini, ljudstvo pa bi bilo samo sredstvo. To so težave češkega klerikalizma. Češki tisk gre lahko preko teh preklarij na dnevni red. ker so vsi klerikalni poskusi zaman. Za nas pa je stvar važna: 1. ker vidimo, da na Češkem celo klerikalci ne marajo takih klerikalcev, ki služijo samo duhovščini; 2. ker vidimo, da klerikalizem nima tal, kjer so stranke prav razdeljene. Pri nas tega ni. Manjka nam agrarne stranke, in zato imajo klerikalci po deželi prosto polje. Kadar se pri nas razdele stanovi v svoje stranke: mesta v meščansko, delavstvo v socialno in kmetje v agrarno stranko, bo tudi pri nas klerikalizmu odklenkalo in potem se lahko ostanki klerikalcev prepirajo med seboj in dele v frakcije, kakor se to godi na Češkem. Prej ali slej pride ta čas tudi pri nas. Čim prej, tem boljše. M. Pisma gospe M. Važno vprašanje za Avstrijo je, ali se žena piše, ki je ločena od svojega moža, in se poroči z drugim možem, z imenom drugega moža, ali ne. Cel svet se je te dni zanimal s t. zv. pardubiškim slučajem. Tam namreč živi že 20 let gospa M. s svojim drugim možem. Gospa M. je ločena od svojega prvega moža, ki hodi po svetu bogve kje. Oni, ki so proti temu, da bi se smela ločena žena drugič poročiti naj pomislijo, ali more kdo zahtevati, da naj preživi žena zato, ker je ločena, 20 let brez moža. Avstrijski zakon ne dovoljuje razporoke — toda v mestih in tudi drugod žive ljudje po svoji naravi in se ne menijo za one stare črke. 1 ako je živela gospa M. že 20 let pri go- spodu M., pri svojem drugem možu in vsi so jo imeli za gospo M. Tudi pošta ji je pošiljala vse. kar je prišlo na to njeno ime. Naenkrat pa je nekdo denunciral pošti, da je gospa M. ločena in da njen drugi zakon ni veljaven ne po družabnih ne po cerkvenih zakonih. In — pošta je naenkrat ustavila vsa pisma, ter jih je spravljala v oni predal, kamor se spravljajo pisma onih, katerih ime je neznano, ali se jim pismo sploh ne more dostaviti. Vsa pisma gospe M. so šla v oni predal, gospa M. je bila na pardubiški pošti naenkrat neznana. Gospa M. je čakala pisem zaman. Na pošti so rekli, da gospe M. ne poznajo. Celo mesto jo je poznalo — pošta ne. Gospa M. je tožila, šlo je čez vse inštance in ministrstvo je nazadnje odločilo, da gospe M. res ni na svetu in da pošta ni bila prisiljena dostavljati ji pisma, ker je bil njen drugi zakon — v katerem živi že 20 let — po zakonih neveljaven. Kaj pravite, kdo ima prav? Ali gospa M. ali pošta? Oziroma ali je gospa M. gospa M. ali ni. Ako živi žena s svojim možem 20 let ali lahko nosi njegovo ime ali ne? Ali pošta sme reči, da ne pozna neke osebe po imenu, po katerem jo pozna celo mesto. Vsaka vprašanja se rešujejo kot akutna v vseli instancah naše ljube Avstrije. In celemu svetu damo priliko, da se zabava z nami in nad nami in ugiba, ali spadajo pisma gospe M. gospej M. ali spadajo v oni poštni predal, kamor se spravljajo pisma ljudi, ki jih nihče ne pozna? Ali lahko jutri ne poznate gospo M., ki ste jo poznali še včeraj? Tis. Parlamentarno. Avstrijska poslanska zbornica je začela včeraj s prvim čitanjem brambne predloge. A že prvi trije govorniki so zavzeli popolnoma ali deloma odklanjajoče stališče. Rusin dr. O-kunienski je raz narodnostno stališče odklonil predlogo, krščanski socialec Schraffl se v imenu svojega kluba strinja v celoti z vladno predlogo, vendar bo treba na isti, ako se hoče, da bo ustrezala tudi ljudskim, a ne samo vladnim zahtevam, še dosti tehtnih izprememb. Socialni demokrat Lenthner pa je v daljšem, triurnem govoru govoril o sedanji vojaški upravi in jo spodvrgel ostri kritiki, njegov govor je bil strokovnjaški in stvaren ter napravil najboljši utis. Predsedstvo nemškega »Nationalverbanda« se je včeraj zglasilo pri naučnem ministru Hus-sareku v zadevi italijanske pravne predloge. Hussarek je predložil Nemcem definitivni odgovor Italijanov, ki vstrajajo dosledno na stališču , da ne dovolijo izročiti predloge kakemu pododseku, ter da odklanjajo vse dosedanje kompromisne predloge. Nemci pa so izjavili, da je njih sklep v tem vprašanju nespremenljiv. — V narodno-gospodarskem odseku se je razpravljala predloga o zakonu za izseljence. Poslanec Krek se je izrekel proti vsakemu zavlačevanju tega izredno važnega zakona, ter odklonil sklicanje enket, kjer se vsaka stvar le zamudi. Stavil je resolucijo, da naj se pozove vlado predložiti v najkrajšem času zakon o izseljevanju. Temu predlogu se je pridružil tudi soc. demokrat Diamand, nakar je bil isti sprejet. Hrvaška. Nasilja Čuvajeve vlade rode najsilnejši odpor; po vsi Hrvaški štrajka srednješolsko di-jaštvo, vse srednje šole so po vladni odredbi zaprte. Pa tudi v strankarskem gibanju je za-bilježiti velik odpor, ki zadobi na svojo važnost v včeraj sklenjenem kompromisu med hrvaško- Glose. 49. Kje up in slava naša ležita pokopana: pokaže nam usoda »Poslednjega Celjana.« 50. Vse v božjo čast, je rekel jezuit, namen nam posvečuje sredstvo: in šel človeka je morit — in v božjo čast je delal bogokletstvo. 51. Ker dežela je uboga, a denaren tuji svet smo prodali za denarje kinč nebeški, biser-Bled. 52. Kakor pravično sodi nad sokoli naj — Prasse, on ni za paragrafe on je le za klobase. 53. To danes, brat, je redka stvar, če v žepu ti je suša. da kdo posodi ti denar in zraven piše: blaga duša... 54. Kdor proti domu dviga pest, in komur ni več sveto, kar naše je: hic niger est, hunc tu. Slovene, caveto! srbsko koalicijo in hrvaško stranko prava. Med tema dvema strankama je doslej divjal najostrejši politiški pa tudi osebni boj, a nasilja vlade so združila ti dve največji stranki v skupen nastop proti vladi. Včeraj se je vršil namreč shod zaupnikov stranke prava, ki so ga obiskali mnogobrojni člani te stranke iz Zagreba in province. Eksekutivni odbor stranke je predložil zaupnikom predlog, da se sklene s koalicijo volilni sporazum, ter da se najde tudi za nadalje pot, ki dovede obe stranki do skupnega dela. Govorilo je nad 20 govornikov, ki so vsi poudarjali potrebo sporazuma, nakar je bil predlog odbora soglasno sprejet. Danes se vrši zaupni sestanek koalicije, ki bo sprejel isti predlog, tako da bodeta nato izvrševalna odbora obeh strank izdelala načrt za volilni sporazum, kakor tudi točke, ki bodo omogočile na-daljne skupno delo koalicije in stranke prava. DNEVNI PREGLED. Izid belokranjskih volitev je klerikalce grozno poparil, z velikimi besedami napovedana posebna izdaja »Slovenca« je zagledala skrajno suhoparna beli dan. V katoliški tiskarni so imeli jako veliko dela. morali so izmetati iz liste vse slavospeve, ki so jih napisali že vnaprej ter prostor zamašiti z nepomembnim ma-terijalom. Zadovoljili so se le s kratko notico, v kateri pa niti ne omenjajo, da znaša absolutna večina Dermastije le borih 85 glasov. Večerni »Slovenec« prav dobro to čuti. zato se je spravil z največjo brezobzirnostjo nad one, ki se niso pustili komandirati od farov-ža in Ljubljane, temveč volili smostojno ali kakega neoficijelnega kandidata (Mihelčiča) ali pa raje Mazelleta nego domačina. Te ljudi psuje »Slovenec« takole: In končno! Obraču- LISTEK. Pod jarmom. Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo. Spisal Ivan Vazov. — Poslovenil Podravski. (Dalje.) »Jaz zahtevam emancipacijo žensk.« »Odpustite, vi zahtevate njihovo degradacijo«. se obrne k njemu Ognjanov. »Gospod Ognjanov, ali ste čitali filozofe, ki so pisali o ženskem vprašanju? Svetujem vam, da jih citate... > Karidko! Kandko!« zakliče pop »ali si ti cital evangelije?« »Čital sem — svoje dni.« »Ali veš, kaj se tam govori? Žene bodite Podložne svojim možem? in dalje: Radi tega zapusti človek očeta in mater ter se pridruži Svoji ženi?« »Opiram se edino ob zdravo vedo, stric Pop.« »Nu, in katera veda je zdravejša od vede gospodove?« je govoril pop z jezo. »Ti moj clragi Kandov, moraš si pregnati z glave te ^''otestantovske misli. Zakon je velika skriv-!lost- Ali je mogoče brez zakona, sinko? Čemu torej cerkev, vera, čemu so duhovniki, ako vbodo ljudje plodili kakor svinje, brez za-°na in božjega blagoslova?« Med tem se odpro duri in vnide Gančo. »Zunaj pri Milkinih je grozen trušč,« reče. »Kakšen trušč?« Ii„ J>^e vem dobro,« odvrne Gančo ves zasop- se mi’ da So mladega kotlarja ondi zaprli. Vsi lete skupaj.« »Ako je to Račko, slutim, kaj se zgodi,« reče pop. »Pojdimo torej, fantje, poglejmo, mogoče. da jim bo tam pop potreben ... Brez pop-skega blagoslova se ne opravi ničesar ... Kandov pa se naj repenči, kakor se mu poljubi. Ko je on odhajal, sem se jaz že vračal. Vsi odidejo ven. XXIII. Drugi se je vjel v škripec. Za nekoliko vrat naprej od popovih vrat so bile duri Milke Tudurčinske. V tesnem dvorišču, pre stopnjicami, so hrumeli zmešani glasovi. Trušč je naraščal vsak hip. Novi radovedni sosedje so pomnoževali krdelo, sredi katerega sta brleli dve, tri svetiljke. Mnogi so se trudili, da bi videli skozi okno zaprta ljubljenca. Milkin oče je kričal: mati oštevala, dirjajoča semtertje kakor preplašena koklja. Kmalu je dospel tudi oče Račkov in prerinivši se skozi gnečo, hotel odpreti duri, da bi izvlekel sina. loda nekoliko krepkih rok ga je potegnilo nazaj. »Hej, kaj pomeni ta trušč?« je kričal in znovič se rinil proti durim. »Baj Lilo, bodi tih!« zakriči nanj nekdo izmed sosedov; ali ne vidiš, za kaj se gre?« »Kje je moj fant?« je tarnala Lilovica, »jaz ne^ dam sina taki vlačugi!... In planila je slično čarovnici na one, ki so jo ovirali. Bulka Lilovica,« je zaklical nek debel glas, da je ona vlačuga! A kaj potem išče Račko pri njej? Izvršimo kakor je to običajno.« »Kaj izvršite? Ali ga hočete obesiti? Ali je mar koga ubil!« Po teh besedah je zopet planila razkodrana in kakor brezumna proti durim. »Poročimo ju. kakor se spodobi.« »»Jaz nočem te čarovnice.« »Sin jo hoče, njega poročimo.«................ Obupna mati ni vedela, kaj ji^ je početi, čutila je. da ta splošna sodba je močnejša nego ona.« Zatarnala je: »Vzeli so mi otroka! Ugonobili mi življenje ... Kuga naj umori to besno psico, ki je začarala mojemu sinu!« Trušč je rastel obenem s prihodom ljudi. Iz hrumeče gneče je prodiralo nekoliko glasov jasnejše, toda zmerom v enem smislu : Poročiti ju, poročiti! Vsak čudež je za tri dni,«* je kričal nekdo. »Počakaj, da vidimo, če ga ni klicala.« »Da, kaj še? fantin je lazil za njo.« »Ako je tako, čemu odlašati?« »Pričakujemo nekoga iz konaka, potem pa odpro.« »Glejte, on baši je dospel!« so kričali. Šerif-aga z dvema pandurjema je razrival krdelo. »Sedaj ju tu poročimo,« je zarjovel nekdo. »Ne, najpoprej ju popeljemo z bobni v ko-pelj, da se okopljeta!« se oglasi Gančo Pavuk. »Čemu toliko okoliščin? Bolje je odlašati, tu ju poročimo, potem pa nas pogostita z vrčem vina,« je prigovarjal Nestor 1 rkalec. »Ali ste poklicali popa?« vpraša jih Genčo Stojanov. »Tukaj sem, se oglasi pop Stavri, porivajoč se s svojimi naprej. »Bodite brez skrbi, vaš pop ve. kaj zahteva krščanski zakon... Gančo, teci ter prinesi mi »patrihel«* in »treb-nik«.** V tem hipu se odpro duri. * To je; pozabi se to v kratekm času. * Duhovska štola. ** Ritual, knjiga obsegajoča molitve pri raznih cerkvenih obredih. »Pojdita ven! je kričal on-baši. »Milka, Račko! pojdita ven!« so kričali tudi drugi. Krdelo se je rinilo okrog on-bašija. Vsi so se trudili, da bi videli mladeniča in deklico, kakor da bi ju še nikdar ne bili videli. Svetiljke so se dvignile ljudem nad glave ter dobro osvetlile odprte duri. Najpoprej se je prikazala Milka. Oči je mela od sramove uprte v tla. V svoji zbeganosti ni dala odgovora niti materi, ki jo je nekaj nerazumljivo karala. Samo enkrat je dvignila oči ter se začudeno in plaho ozrla okrog. Milka je bila videti še brhkejša in pridobila si je sočutje razsrjenih sosedinj. Mladost in lepota sta nakrat razorožili krdelo. Na mnogih licih se je čitalo odpuščanje. »Kakšna nevesta bo!« reče eden. »Dobro, da se je tako zgodilo... Bog jima daj srečo!« poseže vmes Nestor Frkalec. Pop Stavri je stal spredaj s svojimi gosti, izmed katerih mnogi niso poznali mladeniča. »Račko, pridi tudi ti,« zakliče pop, poku-kavši v temno sobo. »Ne sramuj se, sinko, pojdi ven!« so govorili drugi. »Vse vama odpustimo in stric pop vaju blagoslovi na veke vekov.« Kandov se obrne k tovarišem. »Težaven položaj,« reče z zamolklim glasom. »V takšnem trenutku se človek postara za deset let.« »Posebni narodni običaj,« spregovori Net-kovič; »prejšnji teden so ravno tako poročili dva ljubljenca.« »Ta običaj diši nekoliko po nasilju,« omeni Ognjanov. Mladi človek ni prišel. »Saj je vendar notri? Čemu ne pride?« vpraša pop Milko. , v (Dalje.) nali bomo tudi z izdajavci, kakor se spodobi. Brez usmiljenja jih stranka vrže čez plot kakor nepriden plevel, ki je doslej samo kazil naš vrt. Med plevel pa štejemo tudi tiste, kateri trdijo, da priznavajo načela naše stranke, pa zahrbtno rujejo proti stranki in zapeljujejo poštene, nevedne ljudi. Zapeljani najdejo kmalu pot nazaj. Zapeljivcev pa ne maramo, če se pridejo s še lepšim obrazom ponujat. Štejemo jih med izdajavce. Zvestoba je zmagala. Boj nezvestobi!« izdajalci in plevel so torej klerikalcem vsi oni, ki mislijo samostojno! V tem očitku pa se nahaja stavek, ki smo ga podčrtali debelo. Ta stavek ima svoje posebno in osebno ost! In ni težko uganiti, da je ta ost naperjena proti bivšemu belokranjskemu poslancu in glavarju pl. Šukljetu, ki v tem volilnem boju ni niti z eno besedo posegel v volilni boj, ki se je vedno zavzemal, da bodi domačin zastopnik Bele Krajine. Šuklje se na vse prošnje in pritiske klerikalcev ni hotel spustiti v volilni boj. Zato pa je dobil sedaj od »Slovenca« svojo lekcijo! Klerikalce je poparil rezultat teh volitev, zato pa sedaj stresajo svojo jezo celo nad svojimi somišljeniki in nad Šukljetom! Končni rezultat belokranjskih volitev je sledeči: Mazelle 1113 glasov, Dermastija 1344; Mihelčič 53, Miiller 2 glasova. Dodatno navajamo podatke še iz onih volišč, ki so nam došli za včerajšnjo številko prepozno: Dobljiče: Mazelle 59, Dermastija 60; Obrh: Mazelle 86, Dermastija 48; Tanča gora: Mazelle 60, Dermastija 48; Telčji vrh: Mazelle 99, Dermastija 55; Gradac: Mazelle 53, Dermastija 23, Črešnjevec: Mazelle 21, Dermastija 40. — v včerajšnjo notico o volitvah se je vrinila samo ob sebi razumliva tiskovna pomota, dotični stavek se mora seveda glasiti: nihče ne more reči, da so številke za napredne belokranjske volilce nečastne.« Nemci in belokranjske volitve. Izid belokranjskih volitev se splošno smatra kot prvi dokaz, da se bliža konec klerikalne premoči na Kranjskem! Graška »Tagespost« piše o volitvah: Volilni boj je bil nenavadno hud; rezultat pa je brezpomemben tudi za nove dežel-nozborske volitve na Kranjskem, ki se vrše prilhodnje leto: Neoporekljivo dejstvo je, da je tudi na Kranjskem napredna misel zadobiia trdnih tal, tako da je absolutna večina klerikalcev v kranjskem deželnem zboru resno o-grožena.« To vedo tudi klerikalci, zato pa sedaj psujejo na vse strani! Hijene. Veličanstvo smrti ublaži vedno tudi najhujša politiška nasprotja, seveda to pri civiliziranih ljudeh, med katere pač ne smemo šteti slovenskih klerikalcev. Nobena nesreča jim ni tako sveta, da bi ne napadli nesrečneža, radi politiških nasprotstev. Kakor hijene padejo, izrabljajo celo mrtvece za politiške napade. Te dni se je v hiši Petra Janežiča v To-mišlju pripetil nesreča, da se je njegovi štiriletni hčerki pri ognjišču vnela obleka in da je otrok umrl na zadobljenih ranah. Vsi. ki imajo le količkaj duše in vesti, so pomilovali nesrečno obitelj. samo klerikalni žurnalisti pri »Slovencu« so tako hijenske nature, da kujejo iz te nesreče politiški kapital, ko pišejo, da je nesrečni oče eden glavnih liberalcev, da je premalo pazil na nesrečnico, ker je moral agitirati za volitve; manjka samo še pripomba, da je ta nesreča prst božji in ta klerikalna podlost bi bila popolna! Pred smrtjo imajo spoštovanje, celo divjaki, samo naši klerikalci ne! Štefe naj si zapomni! Klerikalci si prizadevajo, da uničijo ugled vseh javnih uradov. V deželnem zboru so naskočili sodnike, uradne živinozdravnike in žandarmerijo. V parlamentu se ob vsaki priliki zaženejo ob državne u-radnike. V Ljubljani pa hočejo klerikalci na čisto sistematičen način vzeti ugled in avtoriteto mestnega magistrata in njegovega urad-ništva. Pri tem jim gre kaj rad na roke baron Schwarz, ki kot deželni šef ni mogel v deželnem -zboru nobene prilike, da bi se zavzel za državne nastavljence, od klerikalcev po krivici napadene, tako, kot bi se njemu to spodobilo. »Fiat iustitia, pereat mundus« ta izrek je tudi sicer Schwarzu tuj, samo če treba ustreči strankarski želji. Klerikalcem na ljubo desauira baron Schwarz vsakega uradnika. Ne stojimo na stališču, da bi uradnike kril baron Schwarz v vsakem slučaju! Ne! Ali. krivice se jim ne sme delati samo na ljubo klerikalcev! Ravno tako se poslužujejo klerikalci v izpodkopavanje državne avtoritete, ali pa v Ljubljani v iz- Naše gledališče. (Konec.) A že 1. 1899. konštatuje »Lj. Zvon«, da opere ne gre opuščati. »Razmere v Ljubljani so še zmerom take, da moramo gledati kolikor toliko tudi na zunanji uspeh, a kdor noče zavijati resnice, mora priznati, da smo nasprotnikom in tujcem dozdaj imponirali samo z opero, a ne z dramo. Zato ne smemo imeti samo kulturnega, temveč tudi politični pomen našega gledališča v čislih... Ne da se pa tajiti, da se je v prejšnjih časih grešilo v tem oziru, da se je kulturni, torej važnejši, moment podrejal političnemu ...« V ga/nem izkazu stojita povsod opera in opereta pred dramo, ker zahtevata poleg dragih tujih solistov še zbora in orkestra. Tudi v opremnem in dekorativnem oziru zahtevata opera in opereta povsod od blagajnice mnogo več kakor drama. Ker so končno tudi pogoji, ki jih diktirajo agenture za uprizoritev oper in o-peret, mnogo težji kakor pogoji za nabavo dramskega repertoirja, je vsakemu laiku umevno, da sta opera in opereta povsod daleko dražji od drame. Zato bi bila seveda tudi pri slo-vnskem gledališču opera pasivna in drama aktivna, ako bi vladale pri nas normalne razmere. Toda baš iz finančnih ozirov se operni členi in zbor ter orkester angažujejo le za 6 do 7 mesecev, medtem ko dobivajo mnogo številnejši dramski členi gaže vse leto, ker so domačini in ker tudi neslovenske člene iz jezikovnh ozirov neradi menjavamo. Tako si vzdrževanje opere v finančnem oziru pač olajšujemo, a v podkopavanje magistratne avtoritete nedovoljenih sredstev. Če kaže klerikalcem, vplivajo tudi na priče in jih podkupujejo za izjave pred sodnijo samo, da dosežejo svoj namen. Seveda klerikalne sleparije vplivajo le toliko časa, da se krivcem pristrižejo peruti in da jih doleti zaslužena kazen. Klerikalci se radi sleparije lahko zgledujejo nad Kregarjem. Štefeško. deželnim Kristanom, Antončičem, fajmoštrom Žužkom itd. itd. T udi Štefe naj si zapomni, da meljejo božji mlini sicer počasi, a gotovo! O kopanjskem župniku Žužku, ki je bil te dni obsojen zaradi volilne agitacije na sedem dni zapora, smo prejeli cel obširen življenjepis, ki ga pa seveda ne bomo priobčili, ker nismo taki kakor Žužek, da bi se vtikali v osebne razmere in v prepričanje drugih ljudij. Tudi bi marsikaj ne spadalo v javnost. Značilno je. da si taki ljudje, ko bi morali biti tihi in ponižni in hvaliti Boga, da jih puste drugi pri miru. vtikajo v javne razmere, ki jh nič ne brigajo in hočejo zapovedovati nad drugimi, ko imajo toliko vzroka, da molče. Koliko takih Žužkov še mrgoli po naši lepi domovini. Pa prej ali slej pride vsak na vrsto. Okluftani sušaški okrajni glavar. Včeraj popoldne se je prevzetno po zagrebški Iliči sprehajal znani vladinovec sušaški okrajni glavar baron Zmajič, ki je dobro znan radi svojega nastopa povodom zadnjih sušaških demonstracij, kar je le on s svojo nasilnostjo provzročil dijaški štrajk, ker je policiji naročil, da naj pazi posebno na dijake in jih aretira. Včeraj pa so ga v Zagrebu spoznali in pošteno jo je skupil. Sprehajalci so ga ozmerjali z lopovom, potem pa planili nanj in ga nabijali s pestmi in palicami, ter opljuvali. Zmajič se je hotel skriti v kako vežo, a povsod so mu pa-santje zastavili pot in ga obdarili z novimi porcijmi klofut, nazadnje se mu je vendarle posrečilo, da se je skril na dvorišču hotela Ro-yal. kjer je ostat toliko časa, da se je razšla množica. Na begu je izgubil svoj cilinder, ki so ga demonstranti potem vsega zmečkanega oddali v hotelu portirju. Spremembe v ruski diplomaciji. Mesto odpoklicanega ruskega poslanika Carikova v Carigradu bo poslan tja ruski poslanik Giers v Bukareštu, ki je brat sedanjega ruskega poslanika na Dunaju. — V kratkem času bo odpoklican iz Rima ruski poslanik knez Dolgo-ruki. Kot vzrok odpoklica se navaja skrajna zanikernost in malomarnost njegova. Po cele tedne in mesece ga ni bilo v pisarno, zanemarjal je vse posle in se sploh ni brigal tudi v sedanjem dosti kritičnem času za državniške posle. Neposredni vzrok njegovega odpoklica pa je naslednja anekdota: Treba je bilo izročiti italiajnski vladi važno noto ruske vlade. Dol-gorukemu pa se ni ljubilo iti k italijanskemu zunanjemu ministru S. Giulianu ter je poslal z noto tja svojega poslaniškega svetnika. S. Giu-lianno je vzel noto na znanje, a sprejeti je ni hotel ter rekel, da bi ga jako veselilo, ako mu izroči sam ruski poslanik to noto. ker bi hotel o isti z njim govoriti. Ko je Dolgoruki to zvedel. odpeljal se je s svojim tajnikom v italijanski zunanji urad. Ko ga je S. Giuliano sprejel, je knez rekel: Prevzvišeni, hoteli ste, da Vam sporočim vsebino note sam! Nato potegne noto, da jo svojemu tajniku, ki jo hitro prečita, na to se oba poklonita in odideta. Vsled tega dogodka je prenehalo vsako osebno občevanje med italijanskim zunanjim ministrom in ruskim poslanikom. Ta dogodek je zbudil tud iv Peterburgu tako nevoljo. da raditega izsledi odpoklic kneza Dolgorukega. _ Penzijonat čeških učiteljic v Opatiji. Češke učiteljice so si postavile v Opatiji lep penzijonat, ki bo omogočeval prebivanje v Opatiji tudi onim. ki bi rade preživele nekaj časa ob morju. pa jim sedanje visoke cene tega ne dopuščajo. Uredile so si lepo vilo Mileno, ki ima lep razgled po morju in novo opremljene sobe. Penzijonat ni namenjen samo učiteljicam, ampak tudi njih znankam in prijateljicam. Tako imajo Cehi sedaj tudi v Opatiji svoje središče. Erazem Tattenbach v nemškem prevodu. Včerajšnja »Union« naznanja, da začne danes v njenem podlistku izhajati nemški prevod Jurčičevega romana Erazem Tattenbach. Prevod je oskrbel Franc Ranierov. Nas veseli, da seznanja »Union« nemški in slovanski svet s prevodi iz naše literature. Promocija. Danes promovira na staroslav. praški univerzi g. notarski kandidat Milan umetniškem in tehničnem oziru zelo otežujemo. Opera kaže v vsaki ali vsaj v vsaki drugi sezoni nove obraze, nove glasove, pa žal tudi nove, le redkokdaj boljše sposobnosti. Vsaka opera ali opereta, ki sehoče ponoviti, se mora vsako sezono študirati iznova, ker ni stalnega en-sembla. Vsled naših abnormalnih razmer izkazuje torej pri nas finančni izkaz med stroški dramo na prvem mestu in opero z opereto na drugem mestu; — med dohodki pa stoji v izkazu opereta na prvem, opera na drugem in drama na tretjem mestu. Končni efekt je večinoma za dramo in opero negativen, a tudi za opereto le malokdaj aktiven. Sicer pa je to razmerje docela enako pri vseh gledališčihz mešanim repertoirjem. Lahkotna. vesela in vsakomur užitna operetna godba ter hudomušna sentimentalna in včasih pikantna vsebina operetnih libret privlačuje zabave pohlepno občinstvo povsod vedno in vedno. Seriozna, večinoma tragična opera daje težji umetniški užitek, ki so zanj dostopni le redkejši muzikalni krogi. Literarna drama zahteva poglobljenja ter duševne in srčne izobrazbe; zato išče poprečno občinstvo rajše veseloiger in burk. Vplivu velikih mest se dandanes ne morejo odtezati niti mala provincijalna mesta, in okusna struja Dunaja in Pariza je navadno merodajna tudi v Ljubljani. Le senzačni reklamski aparati so danes sposobni zbuditi večje zanimanje za globoko dramo, in poskusi Reinhardta in Bonna so za napor gledališč v interesu drame značilni. Nadejamo se, da se današnji okus publike zopet in kmalu preokrene na boljšo stran k resnični umetnosti. Propad operete je danes tako oči-viden. Dobre operete danes sploh ni več najti. Orožen za doktorja prava. Naše iskrene čestitke! Argentinsko meso. Dunajski župan je izročil včeraj ministrstvu za javna dela sklep dunajskega občinskega sveta glede uvoza 500 ton argentinskega mesa. Utemeljevanje te peticije je jako ostro ter se dela vlada odgovorno za vse posledice, ako ne dovoli uvoza! Tako so tudi dunajski krščanski socialisti spoznali, da je v sedanjih razmerah uvoz prekomorskega mesa potreben, naši klerikalci pa, ki imajo vedno le dolge jezike, bi se pa norčevali, ako bi v Ljubljani zahtevali uvoz mesa. Obč. svetnik Štefe. ki se je v občinskem svetu tako poganjal za reveže in jim hotel pomagati, ima sedaj priliko, da resno nastopi za olajšavo draginje v ljudskih slojih! Naj v prihodnji seji občinskega sveta stavi predlog, ako mu dovoli to uredništvo »Slovenca«, ki zastopa vedno le agrarne interese! Tu je prilika za resno ljudsko delo, ne pa za demagogijo, kakor jo je uganjal zadnjič!! Ogenj v Šiški. Včeraj popoldne ob 4. je začel goreti nad Šiško občinski hrib, ki leži ravno nad cerkvijo. Goreti je začelo pri vrhu in se je požar širil proti dolini. Požarni brambi iz Šiške se je posrečilo tekom ene ure zadušiti ogenj, ki bi sicer lahko postal usodepolen za celo Šiško. Izgublia se je v nedeljo na Gradu zlata granatna zapestnica. Pošten najditelj naj jo odda na Cojzovi cesti št. 9/11. Najboljše slovensko pivo iz tovarne Laški trg se toči v hotelu Ilirija. Idrija. Javna seja občinskega odbora. V sredo zvečer ob 6. uri se je vršila v mestni dvorani seja občinskega odbora, ki ji je predsedoval g. župan Ivan Štravs. Navzočih je bilo 28 občinskih odbornikov. Župan je najprej prečital okrožnico deželnega odbora, doposlano vsem županstvom, ki priporoča občinskim odborom, naj v svrho nujnih in potrebnih del v občinah, kakor so zgradbe cest, vodovodov, šol itd., preveč ne zvišujejo doklad (kvečjemu 100 odstotkov), ampak naj si rajši dobe potrebnih denarnih sredstev potom cenili posojil, ki se amortizujejo v 20, 30 ali še več letih, da bodo za dobrote, ki jih izvedejo sedanje občinske uprave in ki jih bodo še poznejši rodovi uživali, morali tudi ti plačevati. — Za overovatelja sejnega zapisnika imenuje obč. odbornika Jos. Rupnika (nar. nap.) in Janeza Kavčiča (kler.) O 1. točki dnevnega reda, t. j. o računskem zaključku mestnega zaklada za 1. 1911, je poročal obč. odbornik A. Lipušček. Finančni odsek je pregledal vse knjige in vse račune ter je dobil vse v redu. Zato predlaga poročevalec, naj se računski zaključek odobri. — Obč. odbornik Kristan (kler., prej socialni demokrat zahteva, naj se računski zaključek prečita. — Komaj ga pa začne obč. tajnik čitati, izprevidijo klerikalci, da bi to čitanje dolgih vrst številk trajalo dve uri, in takoj odnehajo od svoje zahteve. — Župan pravi, naj se oglasi k besedi, kdor ima k posameznim postavkam kaj opomniti. Oglasili so se klerikalci ter sta debato vodila klerikalca paznik Troha in Janez Kavčič. Troha, ta krščanski mož, se je najbolj zaganjal v plače mestnih uradnikov in je svoje besede naglašal s tem, da je neprestano svinčnik metal ob mizo. Klerikalnega oskrbnika Vi-touša, rodom Ceha, ki se je tudi nekaj oglasil, je moral obč. odbornik Pegan poučiti, da je sedaj v razpravi računski zaključek, ne pa proračun. Ta opazka je bila prav umestna, ker so klerikalni debatorji ves čas mešali računski zaključek s proračunom, dokazujoč s tem, da ne vedo, kaj je eno in kaj je drugo. Trohi in Janezu Kavčiču tega ni zameriti, pač pa bi si akade-mično izobraženi Vitouš lahko prihranil blamažo. Odkar je klerikalec, skače od ene nerodnosti do druge. Trohi tudi ni bilo všeč, da se za čiščenje realke porabi letnih 800 K. Občinski odbornik dr. Beuk ga je moral poučiti, kako se mora skrbeti za snago v šoli in kako se snaženje vrši. — Pri postavki glede št. 509 je omenil obč. odbornik notar Pegan, da okolo 8000 K, ki se jih je zazidalo, ni izkazanih na pravem mestu, ker te vsote faktično v blagajni ni, pač pa se je za to vsoto, ki se je zazidala, zvišala vrednost št. 509. Predlaga naj se imenovana vsoto pripiše fak- Dunajski dnevnik »Neue Freie Presse« je v š£. 10.781 z dne 12. maja 1911 v feuilletonu pisatelja Julija Bittnerja izvrstno označil današnji umetniški in finančni položaj gledališč. Spričo ljubljankih razmer naj citiram iz tega spisa vsaj par stavkov! Bittner pravi, da tožijo gledališki ravnatelji: »K drami mi ne zahaja nihče, Ibsen je prazen, Lehar poln, zato rajši puščam Ibsena na miru in se oklepam blagajnico polneče operete.« Estetski kerub bi seveda na take besede zakričal daleč slišen in gromovit »Fej«! ter bo začel deklamirati: »Der Menschheit Wiirde ist in euere Hand gegeben itd.«, trezni presojevalec pa poreče, ker ni možno od vsakega Mai-erja in Mullerja zahtevati brezpomembnega mučeništva, da gledališke ravnatelje vsaj razume. S stališča umetnosti gledana, pa je stvar takale: opereta je zdaj tu in je bila vedno tu. Puhlega zabavnega bingljanja je bilo zmerom dosti. Včasih so Rossinijev »Tankred« ali razne Donizettijeve stvarice pospeševale prebavo,. dandanes pa hodijo v operetna gledališča tisti, ki jim je le zato, da ubijajo čas in ki se ne boje ničesar bolj, kakor duševnega dela... Torej plitkega cingljanja je bilo vedno mnoge, in zato ne uvidevam, zakaj naj bi imel pred Rossinijevim »Tankredom« večji rešpekt, kakor pred katerimkoli, dandanes priljubljenim »šundom«. Opereta je tu, ima velikansko publiko in daje lep zaslužek ljudem... Opereta prinaša denarja in živi svoje ljudi. Tega drama ne dela, vsaj po neštevilnih pr vinčnih gleda-liščah ne. Par dobro posečanih dramskih gledališč po velemestih pa ne dokazuje ničesar, tični vrednosti zidovja. — Ta predlog je tudi župan toplo priporočal, a klerikalcem ni šel v glavo. Troha: Alston če je taku, dam pa prec soja hiša podret! (Splošen smeh.) Notarjev predlog je bil sprejet z naprednimi glasovi, Troha pa je napovedal — Ozwaldov rekurz! — Računski zaključek je bil potem odobren z naprednimi glasovi. Potem je prišel v razpravo korigiran proračun za 1. 1912., kakor je to zahteval deželni odbor. Poročal je župan. Za ceste, poti, jarke itd. je bilo prvotno določenih okrog 14.000 K. Deželni odbor je zahteval, naj se predloži detajliran načrt, čemu se rabi toliko denarja. Stavbeni odsek je pregledal vse mesto ter določil, da je treba za najnujnej-: ša popravila takoj 18.053 kron. Podžupan Alič (soc. dem.) predlaga, naj se proračunjeni znesek 14.000 kron zviša na 20.000 kron! Sprejeto soglasno. Glede podpor za občinske sirote, ki je bilo v proračunu zanje določe nih 7000 K, je deželni odbor tudi zahteval pojasnila. Poročilo je sestavil ubožni odsek. Po tem poročilu je treba na mesec v ta namen najmanj 600 K, na leto gotovo 10.000 K. — Pri glasovanju obvelja postavka 7000 K. Kavčič: Ce bo zmanjkalo, pa bomo spet dovolili. Glede podpor visokošolcem, ki prejemajo od občine mesečno od 10—30 K, zahteva deželni odbor — vse to zahteva na rekurz kateheta Oswalda — da se postavka 3400 K zniža na 2500 K. Župan: Sedaj daje občina letne podpore ubogim dijakom 3330 K. Ako obvelja želja deželnega odbora, bomo morali podpore skrčiti ali predčasno ustaviti ali pa pozneje dovoliti nov kredit. — Pri glasovanju obvelja 2500 K, ker bi bil sicer od kateheta zapet vložen rekurz. Saj je zaklical Kavčič: Se bomo pa pritožili! Štev. 509. Deželni odbor zahteva, seveda zopet na Oswaldov rekurz, da se črta iz proračuna za prezidavo določenih 20.000 K. Župan pove, da se je stavbeni odsek soglasno izrekel za nove načrte, po katerih naj se prezida 509 za gasilni dom in za delavska stanovanja, oziroma za ekspozituro. Ko omeni župan besedo »dvorana«, je Troha brž pokonci. Nekaj momlja in meče svinčnik ob mizo. Glas z galerije: Za Didičevo dvorano mu je! — Troha: Tu mi je vse glih! — Župan mu pojasni, da je menil dvorano, kjer bodo imeli gasilci spravljeno svoje orodje. Troha se umiri. Odbornik Pegan: Stavite vendar kak predlog! — Klerikalec oskrbnik Penco, ki ne zna govoriti, niti ne razume slovenščine, suče palec ob palcu ter se nagiblje na levo in desno, iščoč informacij. Klerikalci ne vedo, ni kod ne kam. Odbornik Pegan jim pomaga iz zadrege: Predlagajte, naj se št. 509 prezida za delavska stanovanja in za shrambo gasilnega orodja. — Sprejeto. Pri slučajnostih pride na razgovor prošnja Gasilnega društva, da bi se smela pravila tako izpremeniti, da bi bile tudi ženske izvršujoče članice. Klerikalec Knap: Babe niso za na loj-tre! (Bučen smeh.) Gasilnemu društvu se ugodi. — Prečita in ugodi se pogodba za vodovod v Prontu. — Kadunčev fant se pismeno pritožuje, da nima vpogleda v zapisnik tajne sej£-Glas z galerije: Navijte mu ušesa! — Konec seje ob tričetrt na deseto uro zvečer. Zadnja občinska seja je zopet pokazala, kako žalostno vlogo igrata v klubu občinskih odbornikov S. L. S. oba rudniška uradnika Ceh Vitovž in laško-nemški Penco. Prvi ne zna ločiti računskega zaključka od proračuna, drugi pa igra čisto pasivno vlogo, ker je slovenščine popolnoma nezmožen. Pa kaj to ženira stranko, ki se s ponosom imenuje slovensko! Ampak oba gospoda se gotovo dobro počutita pod Trohovo komando! Kakr sta si postlala, tako pa ležita! Značilna je tudi izjava klerikalca Modrijana, da je nerodno brezplačno opravljati občinskemu odborniku posel nadzorovanja pri občinskih delih. Kakor se kaže, je voditelj klerikalne delegacije Troha. Veliki ljudje ustvarjajo velika dejanja! V enem žepu Vitouš, v drugem Penco. Tako daleč je padel rudnik s svo-j jima zastopnikoma! Javen shod rudarjev se vrši prihodnjo ne-i deljo, dne 17. t. m .,ob 9. uri dopoldne. Na dnevnem redu je razprava o odgovoru rudniškega ravnateljstva na zahteve zadnjega rudarskega shoda in pa razgovor o novem plačilnem pravilniku. ker jim stoji nasproti toliko in toliko izključno operete uprizarjajočih gledališč. Še vsak pro-vinčni gledališki ravnatelj pa mi je dejal, da je drama pasivna, opera ne donaša mnogo, in svoj dobiček (oziroma obstanek!) si dela le z opereto. Zlasti za dramo izdaja več, kakor mu donaša ...« V tajnikovem (prof. Westra) poročilu Dramatičnega društva za sezono 1909/7 fiitamo besede, ki naj ž njimi zaključimo svoj kratki obris dosedanje borbe za umetniški razvoj in gmotno boljši položaj slovenskega gledališča V Ljubljani: ... »In danes hočejo nekateri mrko zreti v bodočnost. Res, da prespektiva ni najugod' nejša. V našem mestu se vedno bolj čuti stik dvojnih kultur, vaške in mestne, in vsi hočejc in tudi, kakor menijo, upravičeno zahtevajo da naj gledališka umetnost ugaja njih okusu Godi se naši Taliji pač tako kakor Prešerno' vim pesmam: »Eden hvali in spet drugi vpiješ fej te bodi! Razuzdanim bodo »igre« moje pre' nedolžne, al’ terc’jalke poreko, da jih je vdili' nil zlodej«. V drugih večjih mestih, kjer imaj° po več pozorišč, se laglje ravnajo gledališK1 podjetniki po občnem okusu svoje publike. Pf' nas pa mora biti in ostati gledališče predvsefl1 kulturno vzgajališče. Zal, da se je doslej godil0 vsakemu voditelju, ki je hotel podati sloveti' skemu gledališču umetniški značaj, kakor Maf" tinu Kačurju v Zapolju; kot idealist prevzatfle delo, v nadeji, da ga bodo vsi, ki imajo kaj k*1}' turnega smisla ali bi ga spričo svojega social' nega stališča vsaj morali imeti, — da ga bod° ti podpirali; a kmalu opazi, da se je britko v&' ral. In bolje mu, da neha dalje »kačuriti«, da 11 Trst in Primorje. Koliko je resnice na tem? Vest o ustanovitvi nemškega liceja, ki ga je država obljubila prevzeti v lastno upravo je povsem resnična. Tako bodo Nemci dobili zopet en zelo važen zavod v Trstu. Podeljenje pravice javnosti liceju šolskih sester v ulici Besenghi ni v nikaki zvezi kot ovira te nemške namere, ker je pozitivno dejstvo, da opuste šolske sestre sedanji licej. Nekateri nemški krogi so celo mislili že na to, da bi kar prevzeli v lastno režijo sedanji licej šolskih sester. Nemci bodo torej faktično prevzeli vse učenke sedanjega liceja, preseli pa se šola v sredino mesta. Med gojenkami nemškega liceja je tudi mnogo Slovenk, nekatere celo iz vodilnih slovenskili krogov. Država namerava za prvi hip prispevati z subvencijo 10.000 kron, pozneje s podržav-Ijenjem učnega osobja in nato s podržavljenjem vse šole. Trgovska obrtna zadruga v Trstu. Trgovska obrtna zadruga v Trstu je sklenila prispevati iz čistega dobička: »Slovenski trgovski šoli v Trstu« 5.100 K, slovenski trgovski nadaljevalni šoli 600 K- »Društvu jugoslov. sluš. trg. ved na Dunaju 50 K, Dijaškemu podpornemu društvu 150 K, Učiteljskemu društvu za Trst in okolico 200 K, Dramatičnemu društvu v Trstu 200 K, Kmetijski družbi za Trst in okolico 100 K, Zavodu sv. Nikolaja 50 K, v dobrodelne namene .300 K. Ciril-Metodovi^ šoli pa je preskrbela zelo cene prostore za šolo. \ a zavod naj si denarni zavodi vzamejo za zgled pri razdeljevanju čistega dobička, ker tu se zrcali, kako nalogo imajo denarni zavodi z ozirom na kulturno povzdigo naroda, pri izobraževalnih in šolskih namenih. Od deželnega sodišča v Trstu je imenovan višji dež. sodni svetnik dr. Anton Perišič za predsednika tržaškega trgovinskega in pomorskega sodišča. Hišne preiskave so dognale prave tatove iz proste luke. Bili so to sami uslužbenci med katerimi se nahaja tudi eden višjih uradnikov. Hišne preiskave se nadaljujejo in je upati, da napravijo iste enkrat za vselej pošten konec »francoskemu cirklju« v prosti luki v Trstu. Občinske volitve v Gradišču ob Soči je potrdilo upravno sodišče in zavrglo razsodbo namestništva, ki jih je razveljavilo v drugem volilnem razredu. Očeta in sina ustrelil. Med družinama Po-ropac in Orlič v Medijanu pri Voduzanu v Istri je vladalo staro sovraštvo. Pred kratkim je zmanjkalo Poropacu 30 ovac ukradenih in obdolžil je Orliča tatvine. Ko se je hotel v ponedeljek Orlič s sinom odpeljati od doma, pristopil je k vozu Poropac in ustrelil starega sovražnika. Mladi Orlič je Porapacu izvil puško in samokres, a v tem je prišla Poropacka z velikim nožem in ga podala možu, da je zaklal sina Orličevega. Poropac se je sam javil orožnikom. H kralju Italije, ohranjenemu svojemu narodu, prihajajo iz Trsta izrazi največjega veselja. Tako so brzojavili univerzitetni dijaki laškemu kralju ob priliki atentata na laškega kralja 14. t. m. K veselju naroda radi rešitve kralja se pridružuje »Associazone Patria«« — za »Patrio« se skoro ne čudimo, da brzojavijo »svojemu« kralju, ker je skoro po sebi umevno, da tudi javno odkrijejo tržaški regnicoli svoja čuvstva; bolj čudno pa zgleda iredentizem italijanskih dijakov-visokošolcev. To je n. pr. toliko, kakor bi avstrijski Srbi odkrivali svoje globoke sim patije srbskemu kralju. Smo v principu zoper vsekako vohunstvo države, vendar pribijamo to dejstvo: da radi patriotizma avstrijskih Nemcev in Italijanov že zdavnaj Avstrije ne bi bilo več. Eni škilijo na nemškega, drugi na italijanskega kralja, oziroma cesarja. Pomota ali poskusen samomor? Zdravnik rešilne postaje je bil sinoči klican k sv. Jakobu v ulici Cereria. 201etna Leopoldina J. je izpila večjo množino solitarne kisline. Zdravnik jo je prepeljal v bolnico, da so ji izprali želodec. Njen zaročenec Marij L. je povedal, da je Leo-poldina v neki gostilni izpila steklenico kislne, misleč, da je v njej liker. — Obdržali so jo v bolnici. Tatvine v vilah. Kakor smo že včeraj poro čali, so ptičke tatove že vjeli. Po perilu, ki so ga nosili, je policija sklepala, da je ukradeno ker je imelo monograme L. P. Včeraj pa se je javil dr. Lovrenc Petronio, odvetnik, ki je spoznal svoje perilo, ki ga je imel v vili pri Porto Rose, kamor so tudi pred kratkim vlomili tat je. Torej ena tatvina več na vesti aretiranih. Smola pri čevljih. Avgust Taučer je hotel odpreti malo čevljarsko zalogo v ulici Bauhi. zajde, kakor tisti nesrečni učitelj, tip naših kulturnih delavcev, celo v Blatni dol. Hudo je človeku pri srcu, ko mu misli uhajajo včasih preko naše vsakdanjosti, ko vidi, kako pri nas vse otopi in posirovi v osebnih mržnjah, v politični gonji, v očitnem ali zavratnem nasprotovanju al celo v slepem malikovalstvu. I akrat bi vsem in vsakemu hotel povedati: »Eno je nad vse potrebno: učenje, izobraženost. Te misli mi ne more noben omajati, da je vse naše nesreče vzrok nevednost, živalska zabitost in surovost. Zato noben narod ni tako nesrečen kakor slovenski.« — Naravno je, da to kulturno razpoloženje odseva tudi v naših gledaliških prilikah. A tega ne smemo nikdar dopustiti, da bi gledališče postalo »drajna političnega strankarstva ali tempelj osebnega češčenja.« Ce je kako mesto na naši zemlji predestinirano za kulturno središče našega naroda, tedaj mora biti to Ljubljana. Če bodo vsi, posamezni in korporacije, v tem prepričanju branili obstoj našega gledališča, potem poznejšim poročevalcem ne bo treba izrekati malo premenjenega vsklika Goethejevega s trpko ironijo v mislih: »Mein Laibach lob ich mir! Es ist ein klein Pariš, in bildet seine Leute!« ... Iv. K—r. Spominjajte se dijaškega društva »Domovina"! Zato je šel k trgovcu Urbanu Pontini, naj mu da na upanje nekaj čevljev. Pontini mu je izročil raznega blaga v vrednosti 615 kron. Cez mesec dni mu prinese Taučer 140 kron gotovine, za ostanek 475 kron pa menico, podpisano od njega in soproge. Ko je pa trgovec te dni zvedel, da je Taučer ponaredil na menici podpis svoje soproge, ga je dal aretirati. Iz trgovske in obrtne zbornice. Minister za trgovino je potrdil novo izvoljenega predsednika Ed. viteza Ricchetti-ja in podpredsednika Janeza viteza Skaramanga za dobo leta 1912. I