ŽSOŠKI TEDHIR
'Qr Leto n. Sten. 15. & Gorica, sobota 13. aprila 1946 <	Cena L. 4.—
S KRV3D POSVEČENE TISOČLETNE MEJE
Spomenica soriških Slovencev medzavezniški komisiji za ugotovitev narodnostnih meja
del secolo (come risulta Urbani Cameralli dal 1500 impoi) ed e-rano soggette a prestazioni fondali verso la camera, Gorizia si estendeva sempre più sul primo terazzo dell’Isonzo, che costituisce tuttora lo zoccolo su cui poggia la parte principale della città«). Travnik pa je slovensko ime za zemljišče, kjer raste trava. In na drugem mestu: »... Diffatti nel 1708 la giurisdizione della città si estendeva sulla Brajda vecchia comprendente in soborghi che sorgevano sul resto delle o-dirne Via Favetti, Capella, Sant. Antonio ecc.« In dalje: V letu 1756 »... la giurisdizione si e-stendeva anche sul borgo dello Studenec«. Brajda, Studenec itd. so pristno slovenska imena, dokaz, da so tamkaj kot avtohtoni prebivalci Slovenci in da so sedaj tamkaj bivajoči Italijani prise-
EfniSha in gospodarska dejstua
so podana že z zgoraj navedeno, v stoletjih nepremaknjeno narodnostno mejo. Teh zanikati nihče ne more. Kar se pa tiče gonškega mesta samega, ki je tudi okrog in okrog' obdano s slovensko zemljo in ki ima zvezo z Furlanijo oziroma dveh njenih okrajev (Gradiške in Krmina) le picko mostu pri kočniku, na raja avstrijska statistika iz Icl« I Jk', čeprav izvršena na osnovi obče-, ul-nega jezika in ne materinščine ali narodnosti, tele številke:
Gorica s predmestji 47989 prebivalcev. Od teh je bilo tedaj (s predmestji Št. Peter, Vrtojba, Bukovica, Štandrež, Podgora, kočnikom, Pevmo, Solkanom in Kronbergom) Slovencev 24402, Italijanov 21422, Nemcev 216' Italijani s Furlani vred so torej tvorili večino v samem mes^u. Pogled na mesto s Kalvarije, griča zapadno od Gorice, nad Pod-goro, potrjuje dejstvo, da leži mesto na strnjenem slovenskem ozemlju, kakor tudi da je nadalje naravno gospodarsko, administrativno, geografsko, etnično in kulturno središče ozemlja oziroma dežele, ki je po 4/5 slovenska.
PREGLED SUETOUniH D0G0DK0U
Priprave za mirovno konferenco v majniku
na) čez Soško in Vipavsko dolino ter Krasom do Alp, ki so skozi stoletja tvorila mejo med Goriško in ostalimi avstrijskimi kro-novinami, oz. mejo italijanske goriške pokrajine.
Zgodovinar Rutar navaja za to ozemlje (z Gorico kot njegovim geografskim, gospodarskim in kulturnim središčem, torej tudi administrativnim) tele številke: po statistiki leta 1857 je bilo fu 196276 prebivalcev, od teh 130748 Slovencev. Za leto 1892 ceni isti zgodovinar Slovence na 146000, Italijane pa na 73500. To ozemlje je na ploskvi 2385 km2 naseljeno s Slovenci, Italijani pa prebivajo na 568 km2, to je na dobri petini vsega ozemlja. Z drugimi besedami, Gorica je po 4/5 center slovenske dežele in spada kot tak k temu slovenskemu ozemlju.
cev je padlo v odprtem boju ali pa kot talci, 560 je pogrešanih, tisoči so pa ginevali v internaciji in v taboriščih Italije in Nemčije. Naša dežela kaže na vsakem koraku znamenja uničevanja in razdejanja s strani okupatorja. Sovražnik je požigal posamezne hiše kakor tudi celokupna naselja in vasi. Komen, Rihemberg, Žaga in mnoga druga imena pričajo o herojskem boju- našega ljudstva za svojo svobodo in neodvisnost. Številke bi bile tu skrajno suhoparne, treba si je o-gledati deželo samo in njene neizpodbitne dokumente trpljenja T. požrtvovanja v bojih na strani zaveznikov za končno zmago proti Italiji in Nemčiji. In iz vseh teh zemljepisnih, etniških, statističnih, gospodarskih in bojno-doprinosnih razlogov zahtevamo, da se naša tymrdja z Gorico vred priključi Jugoslaviji in meje potegne na našem ozemlju, potegne kakor veleva tisočletna ločilnica med slovanskim in romanskim prebivalstvom z vključitvijo neznatne italijanske manjšine, ki pa ie na naši strani v svojih socij^I-no najnaprednejših elementih.
PaRIŠKfl KONFERENCO
25. aprila t. L se nameravajo sestati v Parizu zunanji ministri štirih zavezniških držav, da uresničijo sklepe, ki so jih sprejeli na sestanku v Moskvi. Gre za pospešitev rešitve vseh najvažnejših vprašanj v zvezi z izdelavo mirovnih predlogov napram poraženim državam, ki so se borile na strani nacistične Nemčije.
Tega dne bodo zunanji ministri imeli že na razpolago gradivo, ki ga je medzavezniška komisija nabrala tekom svojega bivanja med ljudstvom Julijske krajine. Komisija je tudi na lastne oči videla, katere so težnje in želje primorskega ljudstva; povezano je etnično, ekonomsko, torej neraz-družljivo s svojim naravnim zaledjem, ki ga tvori Jugoslavija. Prepričani smo, da, ko se bodo zunanji ministri seznanili z gradivom, bodo postopali pravično pri izdelavi samih predlogov.
Dogodki zadnjih dni, posebno ob priliki obiska komisije na ozemlju Julijske krajine, so ponovno potrdili dejstvo, da imamo na italijanski strani opravka s hudim šovinizmom, ki ima seveda svojo glavno oporo onkraj za-padne demarkacijske črte. Že dejstvo samo, da se demokratično ljudstvo Julijske krajine ni tako globoko spozabilo kot nasprotniki slovansko - italijanskega bratstva, je dovolj zgovoren dokaz, ki priča o njegovi politični zrelosti; m nasedlo na izzivanja, marveč se je dostojno vedlo ter zahtevalo edino mogočo rešitev vprašanja Julijske krajine, to je njeno priključitev k Jugoslaviji.
Iz dokaznega gradiva, ki ga je medzavezniška komisija ponesla iz Julijske krajine, je tudi razvidno, da se je naslanjala celo na dokumente in statistike, ki segajo nazaj v dobo izpred prve svetovne vojne. V njih pa najdete neizpodbitna dejstva, ki dokazujejo, da je Julijska krajina nedeljiva celota v etničnem, gospodarskem in geografskem pogledu in da tvori potemtakem sestavni uel jugo-vzhodne Evrope. Povrh tega nam kaže statistika iz te dobe absolutno večino slovanskega življa v primeri z italijanskim.
F narodno osvobodilni borbi, ki se je bila tekom štirih let v drugi svetovni vojni, se je dvignilo vse primorsko ljudstvo, da doseže svojo narodno svobodo. Prvo je bilo na strani zaveznikov in tako doprineslo ogromen delež k zmagi pravične stvari. V tej nepozabni partizanski borbi je slovanski živelj imel takšen vpliv na sosedne narode, da so šli tudi ti v boj proti okupatorju. Mirno lahko trdimo, da je baš ta udeležba primorskega ljudstva v oboroženi borbi odločilno uplivala na zlom italijanske fronte.
Narodno osvobodilna borba in njena zmaga pa sta obenem mogočno uplivali in strnili vrste nasprotnikov fašizma v sami Italiji. Porajale so se italijanske editrice, ki so tudi s svoje strani doprinesle svoj delež k otresitvi gorenje Italije od fašizma.
V Julijski krajini pa je našel italijanski dal prebivalstva, v mirnem sožitju s slovansko večino, edino pravilno rešitev, ki mu obeta napredek in razvoj. In tega vidi edinole v novi skupni domovini — Jugoslaviji.
Odposlanstvo goriških Slovencev (z dežele in mesta) je predložilo medzavezniški komisiji spodnja zgodovinska, gospodarska, narodnostna in politična dejstva, pri tem je posebej opozorilo na prispevek goriških Slovencev v skupni borbi z zavezniki proti fašizmu in nacizmu.
Zgodouinska deistua
V spomenici pravi:
Slovenci smo se tu naselili proti koncu 7. stoletja po Kr. Že tedanji naši predniki so imeli proti jugu in zapadu mejo, ki je ostala v bistvu skozi stoletja ne-izpremenjena in ki danes poteka po objektivnem pričevanju italijanske knjige »Guida de Friuli« -Gorizia con le Vallate dell’Isonzo e del Vipacco, ki je izšla v Vidmu 1930, na strani 67 takole:
»Una linea che da Dolegna discende, costeggiando il ludrio sulla riva sinistra, per Rutars e Castel Trusio (Trus) a Brazzano, che poi volge in angolo quasi retto verso oriente e corre lungo il Collio fino all’IsonzO' presso Gorizia, che qui forma una profonda insenatura per accoglierli la città santa e indi scende costeggiando i’Isonzo lungo la linea ferroviaria Gorizia - Monfalcone fino la deve essa, superato lo sperone ili Sagrado, abbandona tra qu.sta località e Fogliano il territorio della provincia Friulana; segna il confine linguistico fra Sloveni e Friulani del Goriziano. Territorio linguisticamente compatì ) e continuo questo degli Sloveni, che non presenta alcuna interruzione ne alcuna oasi...«
Opozarjamo, da je slovensko ozemlje kompaktno vzhodno od te meje in da sega proti vzhodu in severu do Drave in čez. Gori navedena zapadna etnična meja je torej že 1300 let stara in se v bistvu ni premaknila.
Na tem ozemlju so Slovenci u-stanovili svoja naselja in med temi tudi Gorico, tam, kjer se sedaj razprostira goriško mesto. To ime je slovenskega izvora in kot tako od vseh zgodovinarjev, tudi italijanskih, priznano. Prvi dokument o tem imenu in naselju je iz leta 1001, ki navaja: . .. V.F lae quae in Sclavonica lingua vo-catur Gorizia«, t lorica pa pomeni kraj na hribčku in ob sončju. Kasneje se je kraj razvil v uradniško in gospodarsko - polifčno središče cele dežele t. j. Soške m Vipavske doline, Čepovanske :n Trnovske planote, Spod. Krasa m Furlanske nižine med Brdi in Krasom. Bili so torej tuji aradn,-ki in trgovci, ki so vnašali v mesto neslovanski živelj, a prastara in še danes običajna toponoma-stika tudi sredine mesta dokazuje, kjer je slovenska, da je tod kot domačin prebival ip da še sedaj prebiva slovenski rod, do-čim se je italijanska manjšina tekom stoletij le priseljevala. Tudi v tem važnem oziru naj navedemo italijansko knjigo in sicer geopolitičnega strokovnjaka profesorja Ernesta Massija. »L’ambiente geografico e lo sviluppo economico nel Goriziano», Gorica 1933, ki na strani 119 piše:
»Nel 1556 (8. maggio) per decreti di Ferdinando la città veniva ampliata con le case e con la piazza Travnik (fuori porta Ra-stello), che — commenta il Della Bona — esistevano sin dall’inizio
Byrnes (Združene države Amerike) je dal predlog, naj se skliče 25. aprila t. 1. konferenca zunanjih ministrov v Parizu. Njegova nota je bila predložena Bevinu (Velika Britanija), Bidaultu (Francija) in Molotovu (Zveza sovjetskih socialističnih republik) s posredovanjem ameriških veleposlaništev v Londonu, Parizu in Moskvi.
»Želel bi — tako začenja ameriški zunanji minister — da bi se 25. aprila sestal v Parizu svet zunanjih ministrov, ki bi mu poleg tega prisostvovali zunanji ministri držav, ki so — kot je bilo določeno v Moskvi — zainteresirane na pripravljanju mirovnih pogodb, za mirovno konferenco, ki sc mora vršiti v Parizu najkasneje L maja«.
Byrnes nadaljuje:	»Upam, da
se strinjate z menoj, da je tak sestanek bistveno važen, da bomo lahko nadaljevali sklepe o mirovnih pogodbah in o mirovni konferenci, ki smo jih sprejeli v Mo-
Ijenci bodisi iz Italije same ali iz bližnje Furlanije.
Gorica, Travnik, Brajda, Studenec, so torej kakor mnoga druga, oz. vsa stara topomastična i-mena na področju sedanjega go-riškega mesta slovenska.
Sedanje tujerodno prebivalstvo se je torej kot otok na slovenskem ozemlju in kot manjšina v slovenskem mestu, kot bomo videli po edino relativno zanesljivi statistiki, priseljevalo iz drugih krajev. Mesto leži na slovenskem ozemlju, obdano od slovenskega ozemlja, je gospodarsko - politično središče Brd, Soške in Vipavske Doline, zapadnega Krasa in sedanjega okraja Gradiške in Krmina, torej ozemlja, ki se raztega vzhodno od gori navedene jezikovne meje z dodatkom obeh teh okrajev (Gradišča in Krmi-
le gospodarsko, administrativno, geografsko in kulturno središče goriških Slovencev, to je slovenskega prebivalstva. Soške in Vipavske doline, zapadnega Krasa in bogatega dela naše dežele do Alp.
Le v tej funkciji se je mesto razvilo iz nekdanjega naselja v sedanje, moderno središče celo-ku-unc goi iške dežele. Nesporen dokument tega je že navedena knjiga prof. Ernesta Massija, ki na svoji 291 straneh oktavnega formata dokazuje, kako je mesto orografsko, geografsko, upravno in prometno središče slovenske (po 4/5) dežele. Gospodarske niti, ki vežejo Gorico z zaledjem, so do 90°/o geografsko izpeljane po slovenskem ozemlju in se s tega ozemlja stekajo v njegovo geopolitično središče to je v Gorico nazaj.
Žrtve za svobodo
Slov. prebivalstvo gor. dežele je aktivno sodelovalo v borbi proti okupatorju na strani zaveznikov in doprineslo v tej neenaki borbi nezaslišane žrtve. Nad 5.130 bor-
skvi. Upam, da bo vsakdo izmed nas lahko poslal navodila našim namestnikom, da bodo delali s čim večjo naglico na načrtih za mirovne pogodbe in prepustili najvažnejša vprašanja, o katerih se ne bi mogli sporazumeti, v rešitev zunanjim ministrom, ki bi se sestali v Parizu 25. aprila«.
V Washingtonu, Londonu in Parizu vedo povedati zainteresirani krogi, da bodo imeli štirje zunanji* ministri v programu neposredno rešitev vseh vprašanj, ki se nanašajo na Italijo: vprašanje Julijske krajine, Tripolita-nije in ostalih bivših italijanskih kolonij skupno z Dvanajstero-
točjem (Dodekanez v vzhodnem Egejskem morju); nato vpraša:
nje reparacij (vojna odškodnina)!
* * *
Na zapadu pričakujejo tudi, da bodo imeli zastopniki zunanjih ministrov do 25. aprila dovolj časa za proučitev obširnih poročil, ki jih je nabrala medzavezniška komisija za časa svojega bivanja v Julijski krajini.
Kakor poroča »Reuter«, zavisi hiter zaključek mirovnih pogajanj, ki se tičejo Italije, od tega, kakšno stališče bosta zavzeli A-merika in Anglija napram Sovjetski zvezi s posebnim ozirorft na probleme, ki so zanjo vele-važni. Tako je vprašanje mirovne pogodbe z Bolgarijo.
Nekateri govore, da prihaja sedaj slovanska era gospostva nad svetom. To ni res. Slovani ne stremijo po tem, da bi si podrejali dmge narode, da bi drugim narodom odvzemali svobodo in neodvisnost. Slovani hočejo samo mesto, ki jim pripada v družbi narodov vsega sveta. Slovanski narodi so kulturni in njim pripada bodočnost. Ako se že govori o neki eri, potem je to era kulture, ne pa osvajanja in zasužnjevanja drugih narodov. Slovani niso bili nikoli osvajalci in zasužnjevale!.	ti to
Neresnične trditve o višini plačila italijanskih reparacij
in da je bil prvi organizator te borbe. Treba je samo zabeležiti, da je Reuter svoji prvi vesti o aretaciji Draže Mihajlovica dodal: »V prvih dneh jugoslovanskega odpora je Velika Britanija oskrbovala Mihajlovica, toda maja 1944. je Churchill objavil, da bo vsa podpora prenesena na maršala Tita, ker se general Mikaj lovič ne bori proti sovražniku.«
Kakšne vrste bi bile priče, ki jih nudi Konstantin Fotič, je pokazal neki Rajacič, ameriški oficir jugoslovanskega porekla, ki
Odmeu po širnem suetu
Aretacija Draže Mihajlovica je imela odmev tudi v parlamentarnih in uradnih krogih naših za-padnih zaveznikov.
V angleški spodnji zbornici so nekateri konservativni poslanci postavili zunanjemu ministru g. Bevinu vprašanje, ali bo angleška vlada poslala Jugoslaviji slično noto, kakor jo je vlada ameriških Zedinjenih držav, v kateri bi zahtevala, naj se angleškim državljanom dovoli pričevanje v sodni razpravi proti Draži Mihailoviču. V svojem odgovoru je g. Be-vin izjavil, da je angleška vlada podpirala Dražo Mihajlovica po kapitulaciji Jugoslavije 1. 1941., ker je bil prvi, ki je organiziral odpor proti okupatorju. Ni dvoma, je dejal g. Bevin, da je v drugi polovici 1941. Draža Mihailovič koristno služil zavezniški stvari, toda v teku časa je postalo jasno, da se bori Draža Mihailovič proti partizanom maršala Tita, ki so s svoje strani nadaljevali borbo proti okupatorskim silam. Ob koncu leta 1943. je prišla angleška vlada do prepričanja, da se general Mihajlovič né bori več proti Nemcem in da nekateri njegovih podrejenih oficirjev sodelujejo z Nemci proti partizanom. Anglija je zaradi tega prenehala oskrbovati Dražo Mihajlovica z
Ameriška nota
Kar se tiče ameriške note, je naša vlada objavila svoj odgovor. Nočemo trditi, da je pri tej noti igrala kakršnokoli vlogo Fotičeva »spomenica«.
Po ameriški noti se zdi, da je Draža Mihajlovič vodil borbo proti okupatorju vse do maja 1944. Od takrat dalje je postal osebnost, o kateri so razširjena nasprotujoča si mnenja v političnem svetu. Ker pa so bili večji del dobe, v kateri je bil »vojni minister«, v štabu Draže Mihailoviča ameriški oficirji, imajo iz prve roke dokaze, ki so lahko vplivni na obtožbo glede sodelovanja s sovražnikom. Zaradi tega je ameriška vlada izrazila željo, da bi se takim osebam omogočilo pričevanje. Zanima se tudi za čas in kraj sodne razprave.
Naša vlada je odgovorila ha to noto zelo prijateljsko, izkoristila pa je priliko, da izrazi svoje obžalovanje, ker nota po vsem tem, kar je znano in dokazano, zanika 'zdajalsko zadržanje Draže Mihailoviča. Novo je v tem pogledu samo dejstvo, ki' ga vsebuje naša nota, da to izdajstvo potrjuje tudi Draža Mihajlovič sam.
Naša nota smatra za težko zgodovinsko zablodo poskuse, trditi še nadalje, da je narodni odoor proti Nemcem 1941. začel Draža
Albert Sirk, akad, slikar:
Pripravljalni tečaj za umetnišlio-obrtno šolo
pravi, da je Draža Mihajlovič, ko je bil 1. 1941 pri njem, »na svojem ozemlju dovolil delo partizanom« in da je »Titu zajamčil življenje, da pa se je Tito odcepil od njega, ker je hotel sovjetizacijo Jugoslavije«. Ta priča zahteva za svojega četovodjo »korektno sodišče« in je objavil v »Evening Staru« sliko, na kateri je z Dražo in še nekaterimi četniki. Najbrže si je domišljal, da mi nimamo celega kupa vsakovrstnih sličnih fotografij, za katere bi mnogi teh »korektnih« prič želeli, da ne bi nikdar zagledale belega dne.
orožjem in drugimi potrebščinami.
Govoreč o obtožbi, ki čaka Dražo Mihajloviča, je postavil g. Bevin dve možnosti:	da bo
Draža Mihajlovič obtožen, ker se je boril proti narodno osvobodilnemu gibanju, in da bo obtožen zaradi sodelovanja s sovražnikom. V prvem primeru angleška vlada ni prizadeta, če pa se bo obtožba nanašala na karkoli, kar se je zgodilo v času, ko je general Mihajlovič nastopal v imenu angleške vlade, se bo postavilo vprašanje pričevanja.
Jaz res ne vem, za katera dejanja bo sodišče obtožilo Dražo Mihajloviča. To je stvar preiskave in sodišča, pa tudi dokazov, ki obstojajo v podkrepitev obtožbe. Ne vidim pa, kako se more sodelovanje s sovražnikom ločiti od borbe proti narodno osvobodilnemu gibanju. Čeprav nam ostaja to prilično nejasno, moramo podčrtati odgovor g. Bevina na vprašanje, ali bo poskušal zagotoviti, da se bo sodilo po pravici, ne pa po politični zlovolji. Glede tega je g. Bevin dejal: »Dejansko moram domnevati, da vodi država, s katero imamo prijateljske zveze, svoje posle na pravilen način.«
Mihajlovič. Z malimi izjemami je Draža Mihajlovič do novembra 1941. pasivno gledal borbo partizanov, nato pa jih je 2. novembra odkrito napadel in od takrat dalje neprestano skupno z Nemci, Italijani in ustaši vodil borbo proti partizanom odnosno proti Narodno osvobodilni vojski.
Jasno pravi nota naše vlade, da so zločini Draže Mihajloviča preveliki in prestrašni, da bi se moglo ali smelo razpravljati o tem, ali je kriv ali ne. Končno zagotavlja naša nota vladi Zedinjenih držav, da se bosta preiskava in sojenje Draži Mihajloviču vodila strogo po resnici in pravici.
Po vsem tem je jasno, da bo sodna razprava proti Draži Mihajloviču predmet splošnega svetovnega zanimanja. Nimamo prav nobenega razloga dvomiti o visoki kvaliteti preiskave in sojenja. To bo še ena nova velika zmaga naših narodov, njihove osvobodilne borbe, njihove demokratične ureditve in njihovega ljudskega sodstva. Prav tako pa smo tudi prepričani, da bo imelo razbitje herojske legende, ki se je spletla okrog tega naj večjega izdajalca naših narodov, najboljši vpliv na odnos do vseh kvislin-govcev tudi daleč izven naših mej.
Zadnje čase se je umetno pretiravala višina svote, ki bi jo morala plačati Italija na račun reparacij Sovjetski zvezi. Vse do zadnjega časa so objavljali listi, da je na septemberskem zasedanju sveta ministrov za zunanje zadeve »Rusija zahtevala, da Italija plača reparacije v višini 750 milijonov funtov šterlingov, kar predstavlja 3 milijarde dolarjev, in da baje ni nobenih izgledov,^ da bi bila Rusija pripravljena umakniti svoje terjatje«.
Sovjetska agencija Tass, ki je
4. aprila je bil dosežen popoln sporazum o številnih važnih vprašanjih v odnosih med Sovjetsko zvezo in Iranom. Pogajanja med sovjetsko in iransko vlado so se pričela v Moskvi in po prihodu sovjetskega poslanika so se nadaljevala v Teheranu.
Varnostni svet (pri organizaciji Združenih narodov) ni imel in nima vzroka razpravljati o perzijskem vprašanju, kajti popolnoma jasno je, da v sovjetsko-perzijskih odnošajih v zvezi s pogajanji, ki so se vodila med o-bema državama, ni bilo in ne more biti ničesar, kar bi moglo ogrožati mednarodni mir in varnost.
Pozitivni rezultati, ki so bili doseženi pri sovjetsko-perzijskih pogajanjih, so izjalovili vse poizkuse reakcionarnih sil za prepre-čenje sporazuma med obema državama. In sedaj je razvidno, da je bil sklep Varnostnega sveta z dne 4. aprila, da se nadaljuje z razpravljanjem o perzijskem vprašanju 6. maja, neosnovan in naravnost nasprotujoč ustanovni listini Združenih narodov. Prav res ni bilo potrebno sprožiti tako imenovanega »iranskega vprašanja« pred Varnostnim svetom, ki je pričel svoje delo 25. marca v New Yorku. Že 24. marca je bilo objavljeno, da se je, sporazumno z iransko (perzijsko) vlado, umik sovjetskih čet, ki so še
navedla netočno poročilo »York-shire Post-a«, je ovrgla tako pisanje s sledečim pojasnilom: »Dejansko je na septemberskem zasedanju sveta ministrov za zunanje zadeve Sovjetska zveza predlagala, da Italija plača reparacije Sovjetski zvezi, Jugoslaviji, Grčiji in Albaniji, v višini 300 milijonov dolarjev, pri čemer bi odpadlo na Sovjetsko zvezo samo 100 milijonov dolarjev, o čemer se je že večkrat pisalo, tako v sovjetskem kot v inozemskem tisku«.
ostale v deželi, že pričel in da se bo v petih ali šestih tednih zaključil.
V sporazumu med sovjetsko in iransko vlado je najvažnejša točka, ki se nanaša na ustanovitev skupne sovjetsko - iranske družbe za izkoriščanje petrolejskih vrelcev v severnem Iranu. Perzijska vlada se je obvezala, da ne bo dala v najem — kot koncesijo inozemskim družbam s soudeležbo inozemskega kapitala ali inozemcev — ozemlja zapa-dno od črte, ki je označena na zemljevidu, priloženem v pismu na ministrskega predsednika Perzije. Iranska vlada je tudi v pogledu položaja, ki je nastal v i-ranskem Azerbejdžanu, očr:ala številne ukrepe, ki so potrebni za izvedbo važnih reform v skladu z obstoječimi zakoni in v duhu dobrohotnega zadržanja do prebivalstva Azerbejdžana.
Ureditev sovjetsko - iranskih odnosov je tem večjega pomena, ker smo videli, kako si je prizadevala mednarodna reakcija, da bi umetno napihnila iransko vprašanje, a Sovjetska zveza je ostala na svojem stališču; ona je za medsebojno sporazumevanje z drugimi državami, za vzpostavitev mirnega sožitja med narodi, za očuvanje miru in varnosti v splošen dobrobit človeštva.
Kot v vsem šolstvu sploh, tako je 25 letno suženjstvo pod Ivah jo krivo, da naše ljudstvo do danes nima šole, v kateri bi bili deležni v svojem jeziku pouka v umetnostno obrtniški stroki. Znano je, da je taka šola obstojala, v Trstu in da je zaradi jezikovnih težav bila dostopna le italijanskim učencem; učenci slovenske narodnosti so bili baš zaradi teh težav iz nje tako rekoč izključe-
ni. In vendar je med našim ljudstvom dovolj naraščaja, ki ima po naravnem daru visoki čut za umetnost in za njene aplikacije v dekorativi v vseh strokah obrti.
Čut za dekorativno upodabljanje v našem narodu je zelo visoko razvito. To nam svedoči pestra in bogata ornamentika, ki jo zasledimo v ljudstvu samem in še pri kmečkem ljudstvu. Vsem je znano bogastvo stiliziranih okra-
sov panjev, pohištva, keramike, čipk in vezenin, železnih predmetov in stilizirane likovne imet-nosti na steklu.
Bogastvo domišljije, ki ga zasledimo v narodnih motivih, priča o visokem smislu za umetnost, ki živi v naši ljudski kmečki duši. Zaradi tega je umestno, da se sinovom ljudstva, ki je skozi stoletja gojilo to panogo likovne umetnosti, ne odreče pouka v sodobni dekorativi, ki naj bi se naslanjala na izrazito narodne motive z ene strani, z druge pa se spoznavala z vsemi pridobitvami moderne sodobne dekorativne umetnosti. Naloge tega pouka so velike, program zelo pester, raznoter in obširen. Saj gre za vse stroke obrti. Od mizarstva s svojimi sodobnimi intarziji v lesu, izdelanimi iz najrazličnejših turnirjev in barvastih vložkov, pa do stilizirane ornamentike v vezeninah, čipkah in tkalski obrti sploh. Aplikacije vložkov v skrinjah, ki postajajo zopet priljubljeni del pristno domačega pohištva, kakor sodobna dekorativna oprema steklenih vrat, stilizirana ornamentika hišnih fasad in lična moderna oprema platnic in tiskarska oprema knjig, revij in tiska, vse to je bogato polje, ki ga zajema šola te vrste v obširnem programu pouka v umetnostno obrtnem učnem načrtu. Posebej je treba omeniti še umetniško ilustriranje knjig in kakršnihkoli publikacij, lepakov itd.
Umetnostno obrtno šolo lahko smatramo za predstopnjo umetnostne akademije; marsikateri talent, ki iz kakršnega koli vzroka ni našel poti v akademijo, začne svojo pot v umetnostno obrtniški šoli.
Dober del naših priznanih upodabljajočih umetnikov je šlo skozi šole za umetnostno obrt in mnogim talentom je ravno ta šola usmerila korake na umetnostne akademije. Šolo za umetnostno obrt torej lahko smatramo za nekako predstopnjo akademije, v kolikor se marsikateri talent izoblikuje na tej šoli, ali celo odkrije svoje višje poslanstvo in svojo neutešeno željo po popolnejšem umetniškem izražanju ravno na šoli, ki je namenjena obrtniški dekorativni umetnosti.
Da temu občutnemu nedostat-ku odpomoremo, smo sklenili odpreti tečaj, ki naj bi imel pripravljalni značaj in ki bo predhodna stopnja šole za umetnostno obrt. Naša nadarjena mladina bo tako imela priliko, da zadosti svojim težnjam in bo v svojem jeziku črpala iz neizčrpne zakladnice narodne ornamentike in sodobne decorative ves zaklad strokovne izobrazbe. Uverjeni smo, da so med našo mladino in med odraslimi mnogi, ki bodo z veseljem pozdravili to iniciativo in da bodo z navdušenjem in vnemo, obiskovali tečaj, ki jim bo poleg široko zasnovane teoretične izobrazbe nudil tudi praktično udejstvovanje v stroki, do katere bodo čutili največje veselje. Učni načrt je obširen, vsestranski in strokovno na visoki stopnji.
Tečaj je namenjen nadarjenim, ki imajo veselje do upodabljajoče umetnosti, torej do risarstva in slikarstva. Za to naj se priglasijo vsi tisti, ki čutijo V sebi nagne-nje do risanja in slikanja in ki želijo izraziti svojo govorico v risbi in sliki. Manj nadarjeni bodo, če imajo trdno in odločno voljo, svoj talent izpopolnili in pri smotrenem pouku, ki jim ga tečaj zagotavlja, dosegli stopnjo, ki jim bo omogočila udejstvovanje na tistem polju, ki si ga bodo sami izbrali. Bolj nadarjeni bodo imeli priliko, da v polni meri zadostijo želji po svoji strokovni izpopolnitvi in po naglem uveljavljanju v dekorativni umetnosti, ornamentistiki in likovni u-metnosti.
Tečaj se prične v kratkem. Zato so vabljeni vsi interesenti, da sc takoj prijavijo v via Carducci 6-11 nadst. soba št. 1-2, kjer bodo prejeli vsa nadaljna pojasnila.
Izdajalec ostane izdajalec
Beograjska »Borba« objavlja daljši članek podpredsednika narodne skupščine Moša Pijade, v katerem opisuje zločinsko delovanje Draže Mihajloviča:
Že več mesecev je bil izdajalec Draža Mihajlovič tako popolno-fna izoliran, da je izgubil možnost vsake zveze s komurkoli v državi ali v inozemstvu. Mnogi vznemirjeni tuji novinarji, razpa-Ijeni od nestrpnosti, ker v Jugoslaviji ni prišlo do državljanske vojne, ki so jo tako željno pričakovali od svojega priljubljenega »heroja«, so v tem času razširjali najrazličnejše izmišljene vesti o tem, kje je le, kaj dela. Bil je pov sod, v Italiji in Trstu, pa zopet v Srbiji in Bosni. Seveda je imel za seboj ogromno večino prebival-
«
Kdo zagooaria zločinca Knihailooiča ?
Naravno je, da so najbhj zatarnali izdajalci iz emigracije, n-ni, ki so največ odgovorni za zlo čine in izdajstva Draže Mihajloviča: bivši Peter, Slobodan Jovanovič, ki je kot predsednik emigrantske vlade odobril sporazum Draže z ustaši, bratje Kneževici, bivši veleposlanik Fotič, eden izmed največjih krivcev v zvezi z Dražo Mihajlovičem, Milan Ga-vrilovic in drugi njim podobni. »Jugoslovanski nacionalni odbor« v Londonu, —- kateremu dopuščajo delovanje bržkone v želji po prijateljskih odnosih z našo državo - je protestiral pri organizaciji Združenih narodov proti aretaciji Draže ter skupno s Petrom zahteva, naj se »prouči njegova aretacija«, naj se sestavi mednarodna preiskovalna komisija, da bi se zajamčilo »pravično sojenje«, ker v Jugoslaviji »ni zakonitih sodišč«. V Ameriki na je tisti, ki bi moral prvi sedeti po-
stva Jugoslavije in vedeli so celo povedati, da ima baje komaj 50 km od Beograda dobro organizirano in oboroženo vojsko, ki naj bi imela po nekaterih trditvah 70.000, po drugih pa celo 200.000 mož. Toda niti najbolj bedaste izmišljotine, niti najbolj vešča zasledovanja niso mogla prodreti — naj mi bo dovoljeno, da se poslužim tega izraza — »železne zavese« izolacije, za katero je čepel Draža Mihajlovič v svoji duplini.
Zato je bilo tudi pričakovati in je zelo razumljivo, da so bili nekateri krogi v inozemstvu presenečeni ob vesti, da so Dražo Mihajloviča potegnili iz skrivališča in preselili v zapor.
leg Draže na zatožni klopi, Konstantin Fotič, zahteval, naj se ameriškim oficirjem, ki so bili v štabu Draže Mihajloviča od septembra 1943 do decembra 1944, dovoli, da pričajo v sodni razpravi proti Draži. (To je javil londonski radio 26. marca.j G. Fotič ni imel poguma, da bi samega sebe ponudil za pričo. Istega dne je poročala »Associated Press«, da je taisti Fotič naprosil ameriškega zunanjega ministra g. Byr-nesa za posredovanje v Jugoslaviji, da bi se omogočilo pričevanje ameriških oficirjev in da bi mogel Draža Mihajlovič dobiti ameriške zagovornike.
Ne bi imelo smisla navajati vse resnične in modre vesti teh agen cij in listov, počenši od Reuterja in »Associated Pressa« pa do Jal-činovega »Habera«. Povsod se ponavlja že davno demantirana pripovedka, da je Draža Mihajlovič vodil borbo proti okupatorju
Sporazum je dosežem med Sovjetsko zvezo in Perzijo
GLAS Z DEŽELE
Podgora
Obisk
Naše žene, organizirane v AFŽ, so v nedeljo 7. aprila gostovale v bolnici odreda JA v Gorici. Izvedle so lep spored z enode j a lko, recitacijami in pesmimi. Nastopil je tudi mešani zbor ped v odstvom našega znanega pevovodje, tov. Ivana Brajdota. Navzoči so bili tudi tov. polkovnik Benčič, in dva višja ofic.'ja IV. Armije. Val aplavzov je spremljal celokupen spored naših že-nà; tov. bolniki so bili zelo zadovoljni. Uvodoma je tovarišica tajnica pozdravila navzoče oficirje in vojake, na kar se je v lepih besedah zahvalil tov. polkovnik Benčič. Obdarovani so bili s pi Škoti, sadjem in vinom; za vse to ve je pri koncu zahvalil tov. čebrom S pesmijo »Hej Slovani« smo končali ta lepo uspeli kultur ni nastop.
Miren
Sindikalno delo v našem okraju
»
Sindikati so organizirali v Mirenskem okraju celo vrsto sestankov in predavanj, ki so imela namen tudi oživiti solidarnost med delavnim ljudstvom. Sindikalna zborovanja so se vršila v Dolu na Krasu za kmete, v Sovodnjah za kmete in stavbene delavce, enako v Rupi, v Gabrijah za kmete, v Biljah za blatarje, v Mirnu za čevljarje, v Prvačini za kmete kakor tudi v Dornbergu in na Gradišču.
Delo naših sindikatov je predvsem v tem, da združi delavca in kmeta, da ju enotno poveže, kakor ju je družila štiriletna borba proti nacifašizmu. Sindikati imajo tudi nalogo, da organizirajo zadružništvo, ki je najmočnejše orožje proti izkoriščevanju. Tu bo naš kmet, ki bo prodajal svoje pridelke v zadrugo, dobil vse potrebščine za družino in za svoje gospodarstvo. Istotako bo tovarniški delavec dajal svoje izdelke in bo v zadrugi prejel ceneje vse potrebno, kar bo rabil in ne bo od nikogar izkoriščan.
Ker je šovinistična in kapitalistična reakcija v Julijski krajini na delu, da seje razdor med delavci in kmeti, je nujno potrebno, da nastopata ta dva sloja enotno, kar bo samo njima v prid.
Bilje
Naši pionirji
Pionirji iz Bilj niso hoteli zaostati za drugimi mladimi udarniki Primorske, ki ljubijo in spoštujejo velikega voditelja, maršala Tita. Ko se je mudila zavezniška komisija na goriških tleh, so izdelali na griču nad vasjo velik napis »Tito« ter so hoteli s tem pokazati, da bivamo tukaj Slovenci, ki smo se borili v osvobodilni borbi pod vodstvom maršala Ti-
ta in s katerim hočemo tudi v miru živeti v novi Ljudski Jugoslaviji.
Komen
Mladinski teden
Na predvečer svetovnega mladinskega tedna so zažareli mogočni kresovi po vsem okraju. Samo v Preserjih je gorelo nad 15 kresov; izkazali sta se tudi o-be Brestovici in Kobjeglava.
Skoro v vseh vaseh našega o-kraja so se vršila predavanja in sestanki o pomenu mladinske organizacije. Mladinci in mladinke so opravljali razna važna in koristna dela, pomagali so tistim, ki nimajo doma delovnih moči, mladinke so predle in pletle nogavice ter šivale perilo. Zopet drugi so čistili poti in postavljali slavoloke. Vršile so se kulturne prireditve, postavil se je poletni oder v Kobdilju, po nekaterih vaseh se je pobiralo za prizadete družine, mladina iz Lipe si je postavila sredi vasi mogočen drog za zastavo, mladina Velikega Dola in Vojščice je spletla krasne vence iz samih vijolic ter jih nesla v Trst in še dodala 1000 lir za spomenik. Zopet druge vasi so spontano nabirale za tovariša Gasparinija, da bo lažje plačal naloženo mu globo, na katero je bil obsojen ker je pisal resnico. Mladina Temnice, Brestovice, Vojščice, Volčjegrada, Ivanjigrada in Ja-melj je tekmovala med seboj in s svojim udarniškim delom pokazala, da naloge, ki so jim bile zadane v svetovnem mladinskem tednu, so tudi vestno izvršili. Mladina iz Sela je iz borovcev postavila visok napis:	»Tito«,
ravno tako je mladina iz gorenje Brestovice sestavila iz kamenja ime našega velikega maršala Tita. Pionirji Klanca so si postavili nov Stcnčas in so obljubili, da bodo pridno pisali in slikali. Pozabili niso na naše sirote in prav vse vasi so pridno nabirale ter zbrale lepe zneske v ta namen. Pozabljeni niso ostali zaprti antifašisti. tudi njih so se spomnili s priboljški. Mladina komenskih krajnih vasi je počistila in olepšala grobove padlih borcev, postavila je križe in napisne plošče. Skupno z ostalim prebivalstvom je mladina Gorjanskega in Klanca sklenila, da prekoplje začasne grobove padlih borcev in da bo zanje spletla vence. Mladina v Volčjemgradu bo skrbela, da bodo grobovi padlih partizanov vedno ozaljšani s svežimi cvetlicami. Mladina .Škrbine, Svetega in Lipe je zaključila mladinski teden z dobro uspelo prireditvijo; enako je to napravila vas Brestovica.
Ta razgibanost mladine in pionirjev Komenskega okraja, ki so jo pokazali v mladinskem tednu naj ostane enako udarniška še za
naprej. Kakor so se zavedali svojih nalog v tem tednu, tako upamo, da bodo ostali tudi za naprej vredni žrtev svojih očetov in bratov za ljubljeno domovino Jugoslavijo.
* *
V mesecu januarju in februarju si je zadala mladina nalogo, da bo do konca meseca stopila na delo za uničenje borovega prelca. To delo je tudi v udarniškem času dovršila. Prva vas, ki je postavila svoj delovni bataljon, je bila Gabrovica, nato so ji sledile vasi Kobjeglava, Selo, Korita, obe Brestovici in druge. Dobro so se izkazale delovne čete iz Pliskovice in Velikega dola; zaostati niso hoteli mladinci Volčjegrada, Kobdilja in Štanjela. Cela delovna brigada je očistila več sto ha gozda ter napravila skupno 26.804 ur.
s* #	$
Pionirji Rihemberga, Preserij, Kobjeglave, Vrhov in Brji pred-načijo prav gotovo vsem drugim v našem okrožju. Zbrali so se ter priredili kulturno predstavo, ki
je prav dobro izpadla. Izkupiček prireditve je namenjen nakupu knjig za pionirsko knjižnico.
Zraven kulturnega udejstvovanja so se prav udarniško pokazali v telovadbi in pri učenju telesne vzgoje.
Kanal
Za vojne sirote
V tednu, ki je bil posvečen vojnim sirotam, je pokazala antifašistična zveza žena v Kanalu veliko razumevanje in tudi požrtvovalnost, V ta namen so agilne žene nastopile z igro »Vrnitev«, ki je uspela v. vsakem oziru prav dobro, Od izkupička so darovale 5000 lir za vojne sirote, 1000 lir za vojaško bolnico JA v Gorici, 600 lir za tiskovni sklad »Primorskega dnevnika« in 400 lir za sklad »Soškega tednika«. Prav tako so žene iz idrske vasi Melinki priredile kulturni večer in nabrale ob tej priliki 340 lir za vojne sirote. Zaostati niso hotele tudi žene iz Ročinja; izvedle so prav pester program ter zadevo-Ijile vse navzoče občinstvo. Tov.
Janko Kralj je prikazal pornen tedna, ki je posvečen vojnim sirotam ter pohvalil delo in požrtvovalnost naše žene v borbi in v miru.
$ * *
Dne 31. marca t. 1. se je vršila v našem trgu okrajna konferenca vseh kmetijskih in gospodarskih referentov. Razpravljali so o najvažnejših problemih, ki zanimajo danes našega kmeta. Prikazala se je velika potreba po zaščai naših gozdov. Krajevni zastopniki so sklenili, da se bodo potom svojega krajevnega NOO-pa no-zanimali, da bodo gozdovi od naše strani zaščiteni. Glede semenskega krompirja so določili, da bodo v medsebojni pomoči višje ležeči kraji nudili semena nižje ležečim vasem v okraju. Okrajna nabavno - prodajna zadruga je prejela te dni od ZVU nakazanih 40 kvintalov semenskega krompirja, ki ga bodo razdelili med tiste kmetovalce, ki ga nimajo oziroma katerim primanj-kpje semenskega krompirja.
Na konferenci so tudi sklenili, da bo okrajni živinozdravnik pregledal vso bolno živino potom ambulantnih postaj. Pregledali bodo tudi vse plemenske bike, od katerih zavisi v veliki meri dobra živinoreja. Dr. Šibenik je prikazal zbranim kmetovalcem današnje gospodarske naloge in delo, ki ga bo treba izvršiti. Pokazal je na razliko med upravo v coni B in v coni A v pogledu narodnega gospodarstva. V nato sledeči diskusiji so razmotrivali še nadaljna pereča vprašanja ter so zbrani tovariši prišli do zaključka, da si moramo sami po magati in da je od lastne inlcia tive mnogo odvisno, če hočemo uspešno rešiti današnja kmetijska vprašanja. Konferenca se je zaključila z zadovoljstvom vseh navzočih.
Ložiče
Udarna mladina
Staničeva družina nima dovolj delovnih' moči, da bi obdelala svoja polja. Gospodarja so kot talca ubili na mostu v Desklah,
sin pa je že preje padel v partizanih. Mladinci so razumeli ta težek položaj> Staničeve družine ter ji z veseljem obdelali njivo za setev krompirja. Obvezali so se, da .bodo tudi’ drugim družinam priskočili na pomoč.
Mladinski sestanki se vršijo redno in vedno več mladine se zbira, da bo šla na skupno delo.
Gorenja vas pri Kanalu
Mladinski dom in še marsikaj
V naši vasi si je mladina postavila lep dom, ki služi predavanjem in zabavnim večerom. Nekaterim reakcionarnim elementom pa niso všeč jugoslovanske zastave, ki so raz obešene po stenah. Pretekli mesec je bivši domobranec in do zadnjega zvesti oproda Hitlerja, Zgubin Danijel, doma iz Brd, a sedaj stanujoč v naši vasi, na plesni zabavi potegnil zastavo raz zida in jo vrgel na tla. To njegovo surovo in vsega obžalovanja vredno dejanje je bilo pa razkrinkano, čeravno je
mislil, da ga nihče ni opazil. Isto je napravil naslednjo nedeljo.
Čeravno ni domačin, bi ga vprašali, ali se čuti, da je Slovenec, ali je ali ni sin slovenske matere? Zaslepljen je bil takrat, ko je stopil v domobranske, izdajalske vrste in takšen je ostal do danes. Za njega in za ljudi njegovega kova je pač osvobodilna borba bila zastonj. Naj nam ne p:ide pred oči, ko bo strnjeno primorsko ljudstvo uživalo sadove popolnoma priborjene svobode!
Ročinj
Pogreb dragega tovariša
Dne 7. aprila je bil v Ročinju pogreb padlega borca Strgarja Jožefa, ki je vstopil v osvobodilno vojsko jeseni leta 1944: in padel preteklo leto v borbi na Trnovem, kjer je bil začasno pokopan. Dobrega tovariša je spremila k večnemu pokoju velika množica ljudi in ga počastila z venci in cvetjem. Njegove zemeljske o-stanke so nosili bivši partizani iz vasi. V slovo mu je spregovorila
Prosveta
25 letni jubilej igralca Justa Košute v Gorici
Ko je letos 15. marca obhajal Just Košuta 25 letnico svojega odrskega ustvarjanja v Trstu, je bil izrecno naprošen, naj bi prišel tudi v Gorico, ker bi ga njegovi odrski tovariši radi počastili v svoji sredi. Z veseljem je ustregel njihovi želji in v soboto dne 7. aprila se je ob priliki gostovanja tržaškega gledališča to zgodilo. Prav na istem odru, kjer obhaja danes svoj jubilej, je pred mnogimi leti z vsem mladostnim elanom dajal krepkega povdarka odrski umetnosti, radi česar ga je vse občudovalo. Prav iz takratnih kritik lahko posnemamo, kako-ga je vse hvalilo in kako je doživljal velike uspehe.
Pred pričetkom predstave »Raztrgancev« zvečer v Ljudskem domu so se zbrali tržaški igralci na odru s slavljencem v
sredini. Veselega obraza, kakor je pač Košutova navada, je zrl krog sebe goriške tovariše, ki so mu priredili to slavnost. Prva je spregovorila tov. Marinka, k: mu je v imenu Izvršnega odbora izrekla najiskrenejše čestitke. Nato je predsednik Dramskega društva, star znanec iz predvojnih, let, v daljšem govoru opisal delo tov. Košute za časa njegovega u-dejstvovanja pred leti v Gor ci. Spominjal se je vseh njegovin r a-porov in pokazal njegovo trnjevo pot preko preganjanja in zaporov vse do danes. Po govoru mu je tov. Rojčeva izročila lep dar goriških igralcev. V imenu okrožnega odbora Slovenske prosvetne zveze, ga je pozdravil tov. Ocvirk ter mu izročil lepo usnjeno mapo, dar zveze, tov. Mrku-ževa pa mu je poklonila krasen šopek iz vrst mladega igralskega naraščaja.
Ko je tov. Košuta vsakemu posebej krepko stisnil roko, se je vsem prav iskreno za-
hvalil za izkazano pozornost. Nato je zbranemu občinstvu .pregovoril nekaj jedrnatih besed, za kar ga je občinstvo burno nagradilo z aplavzom. Po tej kratki oficijelni, a prisrčni slovesnosti je sledila igra »Raztrganci«, katero so igralci s Košutom lepo podali.
Okrajna knltnrna prireditev žena v Renčah
V nedeljo dne 7. aprila se je vršila prva kulturna prireditev žena Mirenskega okraja. Z vso skrbnostjo so se žene pripravile in program, ki je bil velik in pester, je vsem zelo ugajal. S »Himno žene«, ki jo je zapel ženski zbor iz Prvačine, je bil program otvorjen. Nato so sledile deklamacije iz Rupe, Renč, Grad‘šča in Sovodenj, pevski zbori iz Sovodenj, Gabrja, Prvačine in 8;,j, zborovske recitacije iz Rupe in dve veseloigri »Posredovalnica«
in »Kordula«, ki so ju igrale žene iz Vogrskega in Bilj.
Dvorana je bila polna hvaležnega občinstva, ki ni štedilo z aplavzom. Posebno igri in zborna recitacija sta ugajali. Prireditev je pokazala, kako je naša žena vesela, če lahko kaj doprinese pri gradnji naše kulture, pokazala pa je tudi, da je še vedno, čeprav je toliko doprinesla v borbi za svobodo, še vedno pripravljena pomagati, kjer je potreba. Ves čisti dobiček je darovala za vqjne sirote.
Prireditev v Kobarida
Dne 25. p. m. je gostovalo v Kobaridu prosvetno društvo »Golobar« iz- Bovca z veselo tro-dejanko »Trije vaški svetniki«. Igralci so izvedli svoje vloge v popolno zadovoljstvo številnega občinstva; posebno dobri so bili igralci, ki so predstavljali svetnike in županja.
Kobaridčani se hvaležno zahva-
ljujejo tovarišem iz Bovca za užitek ter dobrosrčnost, da so odstopili izkupiček predstave našemu društvu »S, Gregorčič«. Želeti bi bilo, da bi se tudi Kobaridčani v kratkem oddolžili bovškim gostom ter jih obiskali s kakšno,, prireditvijo.
. '	, i '
V Kreda pri Kobarida
Prosvetno društvo »Nadiža« je dné 31. p. m. priredilo dobro uspelb prireditev, katere izkupiček je šel v prid vojnim sirotam. ,Spored je bil dobro izbran, obsegal je devet točk. Domači pevski zbor je zapel »Pbsem o svobodi«. Tovarišica Vida je zapela »Večerno zarjo« in »Slovo« ter žela zaslužen uspeh. Igralska skupina je podala šaloigro »Trije ptičkhe Veselo nas je iznenadila godba prosv. društva »P. Skalar« iz Idrskega, ki se je medpotoma ustavila v Robiču, Starem selu in Kobaridu.
Nabrali so 3412 lir, katere so namenili vojnim sirotam.
članica okrajnega odbora SIAU ter se oddolžila spominu junaškega borca. Težko prizadeti družini, ki je dala za našo osvoboditev tri sinove, izrekamo domačini in znanci toplo sožalje.
Kobarid
Zavezniki so ga odpustili
ZVU je odslovila tov. učitelja Rejec Danila, ki je vedno v popolno zadovoljstvo vseh staršev — in mislili bi, da tudi zavezniških oblasti — opravljal svojo ne lahko službo. A žal, da temu ni tako. Policija in sam guverner sta mu očitala, da dela propagando v šoli in izven nje. Nikak ugovor ni pomagal, češ, da je tako odločila višja šolska oblast v Gorici. Nam Kobaridčanom pa je silno žal, da smo s tovarišem Rejcem Danilom izgubili dobrega vzgojitelja ter vestnega kulturnega delavca.
Bovec
Poroka
Dne 31. p. m. sta se v Bovcu poročila na okrajnem izvršnem odboru tovariš Dušan Vrščaj, kapetan odreda, JA na Krasu in tovarišica Marija Cuder iz Vodene pri Bovcu, aktivistka OF.
Mlademu paru želimo obilo sreče.
♦	♦ V
Bivši učenci so se spomnili 25 letnice, odkar je učiteljeval na slovenski šoli v Bovcu tov. Franc Uršič. Isti zopet poučuje našo mladino v svojem materinem jeziku ter z isto mladeniško silo vrši svojo učiteljsko dolžnost in to kljub njegovi starosti. Čez 50 tovarišev in tovarišic se je pretekli teden zbralo v lepo okrašeni dvorani ter sprejelo zaslužnega učitelja s pesmijo, ki jo je pred desetletji še sam učil. Poklonili so mu šopek svežega cvetja, nakar so mu po kratkem nagovoru poklonili sliko našega planinskega pesnika S. Gregorčiča s podpisi vseh prisotnih. Tovariš učitelj se je vsem zbranim mladim tovarišem ganjen zahvalil za pozornost. Večer je minil med petjem narodnih in partizanskih pesmi.
Log pod Mangartom
Podpore
Pri nas se je že leta 1944 pobiralo za pogorelce iz Strmca; to razdelitev je izvršil g. župnik in ne bomo več o tem pisali.
Druge nabiralne akcije v prid Strmčanom pa ni bilo, pač pa se je nabiralo za Rdeči krž, partizanski teden, Vojkov dan in za stavkujoče tovariše. Podpora, ki se je delila septembra meseca, je bila zadnja socialna podpora /a I. 1945. Prepotrebne družine so prijele po 120 lir na osebo. Sedem družin ni bilo obdarjenih, to pa ne iz kakšnih strankarskih nagibov, ampak zaradi tega, ker sò gospodarji na delu pri rudrdku, kjer tudi primerno zaslužijo in prejemajo te družine tudi begunsko podporo.
Podpora, ki se je delila v mesecu marcu, je prišla v roke socialnega skrbstva pozneje, po pridigi g. župnika in ni mogla priti v poštev, ker so listine bile napravljene v mesecu januarju.
Priporočamo pa dopisnikom in vsem namernim obrekovalcem, ki bi hoteli škodovati ugledu naših ustanov, naj bodo pravični in pošteni ter jim polagamo na srce, naj sprejemajo vsa naša prizadevanja na znanje tako, kakor jih sprejema naše težko prizadeto prebivalstvo.
Trbiž
Ob priliki obiska medzavezniSke komisije
Dan, ko je bila medzavezniška komisija med nami, bo ostal vsem še dolgo časa v spominu. Pripadnost k Jugoslaviji smo prikazali s tem, da smo razobesili naše zastave in da smo, kjer je le bilo mogoče, iznašali naše težnje in želje do svobode in priključitve. Vse to pa ni bilo všeč
domačim in tujim reakcionarjem, ki so nas zmerjali z »brutti s’cia-vi« ter nam trgali zastave. Z nami so potegnile tudi avstrijske tovarišice, ki so čutile potrebo, da se združijo z nami Slovenci, saj so tudi oni kakor mi ječali 25 let pod fašističnim jarmom. V tej dobi so tudi oni spoznali sadove 2 tisočletne kulture italijanskih izzivačev in nič ni čudno, če so izjavile, da, kakor so naši predniki tisoč let v miru živeli z slovenskim življem, tako se tudi danes raje pridružijo k Ljudski republiki Jugoslaviji.
Slovenska Benečija
Ravne pri Oblici
Tovariš Predan Emil, ki je bil nekaj časa zaposlen pri delu v Brdih, je šel dne 7. marca domov, da uredi neke družinske zadeve. Še prej kot je prišel do vasi, ga na potu ustavijo trije domačini, zloglasni Pjčininiji, oče in dva sinova, doma iz iste vasi. Sin Pio mu je nastavil na prsi pi-
Glasbena šola v Gorici
ustanavlja mladinski in otroški pevski zbor. Vabimo vso mladino, ki ima veselje do lepega petja od 9. do 24. leta, a ni v mutaciji (doba spreminjanja glasu med 13. in 16. letom), da se priglasi k zbor-skemu petju v torek 16. aprila ob 19. uri v prostorih Glasbene šole na trgu E. de Amicis št. 8. Zbora bosta dva: otroški zbor dečkov in deklic do mutacije ter mladinski mešani zbor mladincev in mladenk po dovršeni mutaciji. Pridejo naj šolarji in dijaki kakor tudi mladina, ki ne obiskuje več šole, ali pa je zaposlena v raznih poklicih. Zbora bosta množična, zato pričakujemo velik odziv vse goriške mladine.
„Pot nove Jugoslavije"
Za petletnico ustanovitve O-svobodilne fronte Slovenije bo izšla v Državni založbi Slovenije važna knjiga, ki jo je spisal podpredsednik naše zvezne vlade, tov. Edvard Kardelj:	»Pot nove
Jugoslavije«.
V tej knjigi bodo objavljeni članki in govori Edvarda Kardelja iz časa narodno osvobodilne borbe 1942-1945. To so članki, ki so dvignili v osvobodilni upor vse jugoslovanske narode, ta u-por potem vodili, krepili in mu dajali neprestano novih perspektiv za končno zmago.
z^ato mora ostati ta knjiga priročnik vsakega zavednega Slovenca. Naj ne manjka v nobeni primorski hiši; čitajo in študirajo naj jo naši aktivisti in sploh pripadniki Osvobodilne fronte.
Knjiga »Pot nove Jugoslavije« bo obsegala preko 600 strani in bo stala za naročnike, ki jo bodo naročili do 1. maja, broširana 100 din, v polplatno vezana 140 din.
Nove knjige
Gregorčičeva založba v Trstu, podružnica v Gorici Ljudska čitalnica, Travnik 21.
Vsem naročnikom in prijateljem lepe slovenske knjige sporočamo, da je izšel drugi zvezek mladinske knjižnice » Mladec
štolo in zagrozil, da ga ustreli na mestu, če se gane. Nato so ga preiskali in ko so pri njem našli neko izkaznico, ki mu je služila kot osebna izkaznica, so ga odgnali s seboj v vas Ravne. Tam jih je prosil, da bi mu dovolili, da se gre preobleč v Kraver. Šli so tja in tu se je tovariš zaklenil v sobo, v upanju da bodo odšli. Pa se je zaman veselil. Dva sta se postavila na stražo, eden pa je odšel v San. Leonardo po karabinjerje. Pripeljal je v zavezniško uniformo preoblečenega Italijana, ki je izvršil aretacijo z utemelitvijo, da je partizan in da vohuni.
Ne ve se nič točnega, kam so nato tovariša odpeljali.
Vsem pevskim zborom!
Pesem »Stalingrajsko« bomo peli s slovenskim besedilom, kakor ga danes objavljamo. Napišite ga namesto dosedanjega pod note in se izvežbajte v njem.
Dragožit«, povesti slovenske zgodovine. Knjiga je ilustrirana. Društva in šole dobe knjigo po L. 40 za nevezan izvod. Knjige se dobi tudi v naših knjigarnah po L. 45. Na razpolago so tudi vezani izvodi.
V zalogi imamo še prvi zvezek mladinske knjižnice »Triglavov polet« in koledarsko serijo za leto 1946. Opozarjamo naročnike na koledar, da istega takoj dvignejo proti doplačilu L. 25.
Naročniki goriškega okrožja naj se obrnejo na podružnico v Gorici - Travnik, Ljudska čitalnica in to vsaki dan od 9 do 12.
Opozorilo delodajalcem
Okrožni Urad za delo sporoča interesiranim podjetjem, da z ozirom na brezposelnost v coni bodo sprejete prošnje za dovoljenje zaposlitve delavcev, bivajočih izven cone A, le omejeno in samo za kvalificirane delavce in šele potem, ko bo ugotovljeno, da na tem področju ni na razpolago zaprošenega osobja.
Končno sporoča, da se bo postopalo z vso strogostjo za prestopke nanašajoče se na sprejem osobja v zaposlitev.
Zaključek sadjarskega tečaja
V navzočnosti zastopnika ZVU, predsednika področja in šolskega nadzornika, se je vršil dne 8. t. m. pri Kmetijskem nad-zorništvu zaključek sadjerejske ga tečaja, ki se je vršil v zimskih mesecih v slovenskem in italijanskem jeziku.
Načelnik Kmetijskega nadzor-ništva je pozdravil in se zahvalil navzočim oblastem za moralno in gmotno podporo, na kar je obrazložil udeležencem tečaja važnost sadjerejc in potrebe praktičnega izvajanja prejetih nasvetov. Slednjič jih je pozval, naj se obračajo na Kmetijsko nadzorništvo, katero jim bo rade volje na razpolago z nasveti.
Nato je govoril predsednik področja, ki je vspodbujal gojence, naj izkoristijo na tečaju pridobljeno znanje, ker ima sadjereja
v tem področju bodočnost. Končal je svoj govor z željo za dober uspeh njihovega dela v prid krajevnega sadjerejskega napredka, ki je vir blagostanja in bogastva za naše kmetovalce.
Nato so razdelili nagrade: kmetijsko orodje (škarje, nože za cepljenje, itd.) in majhne zneske za gojence iz bolj oddaljenih krajev.
Gojenci so bili zadovoljni; izrazili so zahvalo za zanimanje in podporo oblasti.
OBJAVA
Ravnateljstvo slovenskega višjega učiteljišča v Gorici sporoča v smislu okrožnice Višjega šolskega nadzorništva v Gorici:
Privatisti, ki se bodo v tekočem šolskem letu javili k učiteljskemu zrelostnemu izpitu, bodo morali dokazati, da so imeli učne nastope na kaki državni osnovni šoli in sicer vsaj povprečno šest ur na teden do konca šolskega leta. Ti kandidati naj vložijo pravilno opremljeno prošnjo pri ravnatelju učiteljišča, na katere!!) nameravajo polagati izpite. Ravnatelj bo prosilce razdelil po razredih krajevnih osnovnih šol, na katerih se vršijo učni nastopi. Samo ako bodo prosilci dokazali, da trajno stanujejo v kraju, kjer ni državnih ali zakonito priznanih učiteljišč, jim bo dovolil nastopati na kaki državni osnovni šoli v kraju, kjer stanujejo.
Vsi, ki se nameravajo prijaviti, naj to store takoj, in sicer po možnosti -osebno v tajništvu učiteljišča, ulica Croce 3. Kolekova-ni prošnji naj priložijo:	rojstni
list, šolska spričevala, zdravniško spričevalo o cepljenih kozah in potrdilo o plačanih taksah ali — če so teh oproščeni — prošnjo za oprostitev s potrebnimi listinami.
Dviganje deteljnega semena
Znano je, da mnogi kmetovalci še niso dvignili njim nakazanega semena detelje od strani Kmetijskega nadzorništva.
Opozarjamo jih, da ta nakazila nimajo več veljave, medtem ko vabimo tiste, ki ga rabijo, naj se zglase v uradih Kmetijskega nadzorništva v Gorici in Krminu katera jim bodeta izstavila nova nakazila.
Razdeljevanje semenskega fižola
Pred nekaj dnevi se je zaključilo razdeljevanje nakazil za semenski fižol vrst: »Borlotti di Vigevano« (plezavec) in »Borlottini nani« (nizek), na prodaj pri tvrdkah Valli in Kmetijski zadrugi v Gorici in Krminu.
Znano je, da vsi kmetovalci, ki so dobili nakazila, še niso dvignili fižola za seme.
Opozarjamo jih, da bodo že izstavljena nakazila v veljavi samo do 13. t. m. Po tem določenem roku bo količina fižola, ki ostane, nakazana drugim kmetovalcem, ki ga še niso prejeli.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Iščemo tesarje
Okrožni urad za delo v Gorici vabi vse brezposelne delavce tesarje, izvežbane za naprave o-grodja za železobetonske zgradbe in mostove, naj se takoj javijo pri posredovalnicah za delo, kjer so vpisani kot brezposelni, da bodo takoj poslani na delo, ki se bo vršilo v Gorici.
DAROVI
Tov. Komic Jožef gostilničar iz Podgore, daruje za revne družine vasi Lir 500.
RAZGLAS
Goriška mestna uprava oddaja v najem za leto 1946 košnjo trave na bivšem pokopališču v ulici San Gabriele.
Kdor bi želel prevzeti omenjeno košnjo, naj vloži svojo ponudbo v zaprtem pismu na občinski ekonomat (ul. Mazzini h. št. 19, notranja palača). Označiti pa mora tudi znesek, ki ga je pripravljen za to zahtevati.
Ponudbe se sprejemajo do 18. aprila 1946 dopoldne.
Podrobnejša pojasnila se dobijo pri občinskem ekonomu.
Drobne novice
*	Maršal Tito je obiskal Bačko ter se je ob tej priliki posebno zanimal za delavske naselbine in pregledal mladinske organizacije, ki so udarniško na delu. »Zmagali smo v vojski«, je dejal, »sedaj bomo zmagali tudi v obnovi«.
*	V Marseille (Francija) je prispela trgovska ladja »K. Voroši-lov« natovorjena z žitom, katerega je Rusija poslala Franciji.
*	Poljska vlada je priznala špansko republikansko vlado in je pooblastila svojega zastopnika pri organizaciji Združenih narodov, naj sproži vprašanje falangi-stične Španije pred Varnostnim svetom.
*	Generalni tajnik pri organizaciji OZN, Trygye Lie, se je obrnil do dvanajsterice članov komisije, ki se ukvarja z atomsko bombo, naj v najkrajšem času predložijo načrt za mednarodno nadzorovanje atomske bombe.
*	Na sodni razpravi v Maut-hausenu so prišle na dan grozotne izpovedi. Ena priča je izpovedala, da so ujetniki jedli človcško-meso, da so se tako rešili smrti radi lakote.
*	Letošnja žetev kave v Braziliji je večja od vseh žetev zadnjih II let.
*	Amerikansko letalo P. SO je doseglo svetovni rekord na prog’ Los Angeles-San Diego. Vo dio je s srednjo hitrostjo 1040 kilometrov na uro.
*	Letalski promet med Moskvo in Vladivostokom je v letošnjem letu trikrat večji od onega iz leta 1945. V kratkem bodo stopila v promet letala, ki bodo vezala posamezna glavna mesta Zveze z glavnim mestom Moskvo.
*	Angleško ministrstvo' za civilni promet bo postavilo v promet 2!) gigantskih vodnih letal. Pa letala bodo tehtala 120 ton in bodo lahko prevažala 100 potnikov s hitrostjo 560 kilometrov na uro. Preletela bodo brez pristanka do 8000 km.
*	Zavezniške vojaške oblasti so izročile Jugoslaviji nemškega vojnega zločinca Roesenerja, generala SS. General Eoe sene r ima na’ vesti ogromno število slovensk'h talcev. Preiskava se bliža koncu in kmalu bo stal krvoločni nemški general pred sodniki.
*	Na zatožni klopi v Nuern-bergu je tudi maršal Keitel, ki je prav nesramno trdil, »če ne bi bilo nuernberške razprave, bi sploh ne vedel, kaj sta Dachau in Mauthausen«. Predrznost, ki »re-sega že vse meje!
*	Znani voditelj indijskega kongresa Pandit Nehru je izjavil, da je potrebno, da se vse angleške oborožene sile umaknejo iz Indije. Nadalje mora priti do priznanja in proglasitve neodvisnosti Indije, na kar bo treba pričeti z volitvami za narodno skupščino, ki bo izdelala novo ustavo. V tem času je nujno potrebno, da se sestavi začasna narodna vlada, ki naj bi se sestavila na osnovi izvoljenih pokrajinskih vlad.
IZHAJA ENKjRAT NA TEDEN - Urednik: J. KRISTIJAN BAVDAŽ - Za list odgovar a: ALOJZ BUDIN — Uredništvo In uprava: GORICA, »Ljudski dom“ pritličje — Izdaja lista je odobrena od A. I. S.
Tisk KATOLIŠKE TISKARNE v Gorici - Najemnik: »Primorski dnevnik.
Slovenska prosvetna zveza.
- :i        	»mm
STAUNGRAJSKA j
Oj, ti Volga, široka nam Volga, kdo ne ljubi teh tvojih bregov!
Polna kakor morje, silne tvoje vodé,
strah in groza sovražnikom vsem.
Nad veliko, nad rusko to reko nepristopna, glej, straža stoji! to je silen vojak, to je borec junak, to je naš, to je naš Stalingrad.