Marijin vrtec.
Na Sveti gori so bili tudi »Vrtčarji« iz Zagorja in Za-savja. Takole pišejo: Ko smo po trudu in naporu osvojili vrh Sv. gore, so nas že čakali Marijini otroci iz Save, Litije. Šmartna pri Litiji, Vač, Izlak in Lok pri Zagorju. Najprej smo opravili svojo pobožnost v cerkvi, kjer smo navdušeno prepevali. Po sv. maši je bilo zborovanje pod lipo; vrstili so se govori in deklamacije. Po končanih govorih pa je bila prosta zabava. To Vam je bilo vrvenje! Omeniti Vam moramo, da so šli z nami tudi sBorci morske zvezde« v svojih uniformah in s praporom. — Popoldne smo pri litanijah zopet vsi navdušeno peli na čast Mariji. Dali smo se tudi slikati.1 — Francka Prosenc, učenka VII. razr.
1 (Res veliko vas je bilo, za list pa slika ni bila dovolj krepka. Nismo mogli  natisniti. — U-redn.)
Mladinska skupščina na Sv. gori. Naš »Vrtec« (Šmartno pri Litiji), ki šteje 400 članov, je lani marsikaj lepega do-živel. Našim mamicam smo napravili »Materinski dan«; v deklamacijah, govorih in v petju smo pokazali, kako imamo svoje matere radi. Imeli smo tudi slovesen sprejem čez 100 novih Marijinih varovancev in varovank. Ta dan smo se vsi zbrali v dvorani. Od tam smo v sprevodu z banderci šli v cerkev, kjer je bila slovesna pridružitev naših novinceT in novink.
Močno lepo je bilo na Sv. Gori, kjer smo imeli (bilo nas je okrog 1000) skupen shod Marijinih vrtcev. Nekaj naših je nastopilo z deklamacijami, eden jia z govorom. Cerkev ie bila polna. Dvakrat smo jo napolnili: dopoldne, ko je bila sv. maša in popoldne pri litanijah. Peli smo, da se je vse treslo: pa tudi lepo smo peli. Zunaj smo se zabavali na razne načine; samo to je bilo škoda, da je prehitro minilo. Pred odhodom so nas še slikali. Pot domov je bila nadvse prijetna. Na Savi so nas namreč prišli iskat vozniki in med veselim petjem. ki je donelo vso pot, so nas skozi Litijo
109
in Šmartno peijali prav domov. Na Sv. gori smo bili samo večji; manjši so pa drugi dan, da ne bi bili preveč žalostni in mogoče nevoščljivi, napravili izlet v Štango, kjer so se prav veselo zabavali. Pa tudi tega ne sruem pozabiti, da smo med počitnicami vsako nedeljo napravili kak krajši izlet v. bližino; vsega skupaj pet. Takole skrbimo za spre-membo v »Vrtcu«; zato smo pa tako radi v njem. — Ka-stelic  Jožef.
Iz Marijinega vrtca v Sv. Ruprtu n. Laškim. Na Svetini, župnije šentruprtske, je dne 21. oktobra 1934 po dolgem trpljenju mirno v Gospodu zaspala 12-letna šolarica Cilka Videc. Umrla je kot mala mučenica: nad dve leti je hirala, pet tednov bila naravnost prikovana na mučno bolniško posteljo. A čudno! Nikoli ni tožila ali godrnjala nad bole-činami. Jezusa je več časa svojega šolanja prejemala že od sedmega leta vsak prvi petek v mesecu, in sicer z veliko pobožnostjo; zato je bila tako srečna. Želela je samo encn da bi že kmalu umrla. Malo pred smrtjo ji žalostna mati ponudi rožni venec, a Cilka ga odkloni. Zakaj? Bala se je prositi za življenje. Ko pa ji mati pove, da je križec blago-slovljen za srečno zadnjo uro, ga zgrabi z vso silo, ga ne-prenehoma poljubuje in stiska k sebi, proseč: Ljubi Jezus, vzemi me k sebi! Srečen otrok, ki je vedno v milosti božjit Umrla je lepo, saj je nmrla v krstni nedolžnosti!
Srednja vas v Bohinju. Zelo smo bili veseli, ko ste gospod urednik lani sprejeli naše pismo v »Angelčka«. Zato se spet letos oglašamo.
Vse počitnice smo čakali, kdaj boste prišli na ribe, toda zastonj. V našem Marijinem vrtcu nas je vedno več. Mar-sikaj lepega smo letos doživeli. V maju je bila birma. Mari-jina družba z Marijinim vrtcem je sprejela gospoda škofa v narodnih no.šah. V pozdrav je spregovorila ena izmed naj-pridnejših deklic iz Mar. vrtca, Rozka Sušnik.
V našem vrtcu je lepo. Gospod kaplan nam vedno kaji lepega pove. Enkrat smo videli skioptične slike sv. Male-Terezije. Priredili smo bili tudi lepo materinsko proslavo^ Čisti dobiček smo dali za revne birmance.
Da pa ne boste mislili, da smo preveč pridni, moram še to povedati, da je tudi še nekoliko pleTela v našem Mar. vrtcu. Včasih kar nič nismo podobni Mar. cvelkam, bolj ko-privam. (Od tistega časa, ko je bilo to pisemce sestavljeno, so — tako upa urednik — koprive že vse pozeble.)
Lepo vas pozdrayjjamo vsi otroci Mar. vrtca, posebno pa — Mencinger Jerica.
Urednik odgovarja — Turk Stanislavi, članici M. vrtca, Vrhnika: Pesmica »Marija« sicer še ni za tisk, a kaže, da nisi brez pesniške žilice. Misli — primere — pa niso enotno speljane. Pa še kaj poskusi!
Rešitev ugank in druge dopise — do 8. vsakega meseea. — uredništvu:  Ljubljana, Kopitarjeva ul. 2.
110