GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA IN KOOPERANTOV PERUTNINE PTUJ • LETO XVI. • ŠTEVILKA 6 • DECEMBER 1992
NEKAJ MISLI OB KONCU LETA
Konec leta je pred nami. Preteklo je 365 dni in potrebno je potegniti črto pod leto, ki se izteka. Brez velikega razmišljanja lahko rečemo, da je bilo leto 1992 polno spememb, tako na ravni političnih kot gospodarskih v naši državi, in tudi v podjetju samem. Časi velikih uspehov, ki so bili posledica osvajanja bivših YU trgov so za zmeraj za nami. Ni več mogoče prikrivati notranjih slabosti z doseganjem višjih cen na osnovi dogovorne ekonomije in ni več političnega reševanja slabosti marketinga.
Prišel je čas streznitve, ugotavljanja mnogih napak v konceptu usmeritve gospodarjenja in podjetništva. Potrebno je racionalno in trdo analizirati svoje pretekle slabosti, jih popraviti in se pripraviti na drugačen način funkcioniranja. Vse to je potrebno zajeti v analizo dogodkov v letu, ki se izteka.
Gospodarsko in politično evolucijo, kot jo doživlja Slovenija sedaj, je potrebno zajeti v sklop ugotovitev, da je za slogan “zgodba o uspehu” še prezgodaj.
Dejstvo je, da globlje pod svojimi zmogljivostmi, kot je zdaj, ni bilo slovensko gospodarstvo še nikoli. Ni čudno, da je standard prebivalstva izredno nizek. Oživitev, na katero so nekatera znamenja kazala še spomladi, je očitno propadla, zaradi dodatne izgube trgov, ki jih je povzročila blokada Srbije, ekonomsko propadanje Hrvaške in vojna v BiH. Glavna značilnost slovenske politike je še vedno nezainteresiranost za gospodarsko dejavnost. Zdi se, da jo je prevzelo prepričanje, da mora gospodarstvo skozi vsesplošen razkroj, če naj se usposobi za ponovno rast. V času, ko izgu-><j>e"5rgyy zmanjšujejo realno
/f povpraševanje neprimerno bolj
ji' UvriMn ? j
kruto, kot bi ga lahko celo najbolj ostra denarna politika, ji ne pride na misel, da bi na kak način preprečila zaustavljanje proizvodnje. Kako tudi, ko kaže razmah državne porabe in zapravljivosti, da gre njej sami vsak dan bolje!
Parole po iskanju novih trgov in izvozni usmerjenosti so podjetjem prej škodile kot koristile. Mi smo jih uspeli najti, vendar zaradi neugodnega tečaja tolarja veliko izgubili. Tudi tako imenovanih asociacijskih sporazumov z EGS in EFTO še ni. Istočasno uvajanje proste trgovine (FREE TRADE) je lahko le dolgoročni cilj naše države, še najbolj razvita in največja gospodarstva na svetu, imajo svojo zaščito. Da bi se usposobili za prosto trgovino, bomo morali desetletja dolgo sistematično podpirati domačo proizvodnjo. Slednje zlasti velja za kmetijstvo, kar pa žal iz predloga strategije slovenskega kmetijstva ni zaznati.
Tudi politika obrestnih mer je škodljivo vplivala na razvoj podjetja. Brez dvoma je lahko dolgoročna spodbuda gospodarski dejavnosti predvsem v takšni obrestni meri, ki bo spodbujala potrebne prihranke in ponudbo kapitala, posebno tudi deviznega.
Sanacija bank bo stala precej denarja, in tudi te stroške bo moral nekdo pokriti. To bodo brez dvoma davkoplačevalci, torej mi vsi. Poleg tega bank ni mogoče sanirati, dokler ni sanirano gospodarstvo, to pa ne bo jutri. Nesanirano gospodarstvo pa bo še naprej povzročalo stroške, ki jih bo moral nekdo pokrivati.
V letošnjem letu smo končno dobili oba lastninska zakona. Zakon o zadrugah in Zakon o lastninski preobrazbi družbenih podjetij.
Napačno pa je izhodišče, da bodo podjetniki nastali z brezplačno delitvijo družbenega kapitala. Oba zakona sta na-meč z administrativno operacijo postavila pod vprašaj hitro povečevanje podjetniške učinkovitosti. Dejstvo je namreč, da je produkcija učinkovita le, če jo organizirajo sposobni podjetniki.
Vsa našteta dejstva, ki jih je še precej več, so se negativno reflektirala tudi na funcionira-nje našega podjetja. Pogojevala so večje in manjše spremembe v organiziranosti in splošni naravnanosti podjetja, kot so: znižanje obsega proizvodnje za 30%, opustitev repro-centra, drugačna organiziranost in lokacija žive proizvodnje, posodobitev predelave, novi koncept marketinga, formiranje zadruge in še kaj. Posledica tega so bile in bodo še nekatere kadrovske spremembe, ter seveda borba za zniževanje stroškov na nivoju celotnega podjetja. Tu je seveda tudi boleča, pa vendar potrebna, sprememba števila zaposlenih.
Te spremembe, zlasti pa neizprosen boj za trg in iskanje optimalnih nabavnih kanalov, kakor tudi ohranjanje funkcionalne sposobnosti podjetja so bile naloge v tem letu, ki smo jih bolj ali manj uspešno
opravili. Če smo smatrali, da je to leto bilo leto prilagajanja na novi način poslovanja, bo leto, ki je pred nami, zahtevalo izpeljavo ciljev, ki nam omogočajo pozitivno poslovanje. Zato želimo v naslednjem letu izpeljati novo organiziranost podjetja, ki bo v sozvočju z obema lastninskima zakonoma in bo bazirala na formiranju profitnih centrov. Ti bodo morali še močneje kot sedaj skrbeti za zniževanje stroškov proizvodnje, skrbeti za večjo kvaliteto proizvodnje, ter ne nazadnje spremeniti filozofijo proizvodnega podjetja v marketinško naravnanost podjetja.
Samo maksimalno zniževanje stroškov, dvig kvalitete proizvodov, redizajniranje embalaže, cenovno ugodnejši izvozni trgi, spremeba strukture izvoza, ter doseganje planirane prodaje doma, bodo rodili sadove uspeha. V prestrukturiranju podjetja pa je potrebno doseči soglasje med managementom, delavskim svetom, sindikatom, delavci in zadružniki. Samo s skupno željo po doseganju istega cilja, lahko uspemo.
Prepričan sem, da bo teh nekaj misli spodbudilo slehernega posameznika v podjetju k dodatnemu razmišljanju.
Želim si, da bi s skupno željo in voljo po uspehu izpeljali zastavljene naloge. Prepričan sem, da je v podjetju dovolj pozitivnih sil, ki imajo znanje in voljo po realizaciji zastavljenih ciljev.
Na koncu, spoštovane sodelavke, sodelavci, zadružniki in upokojenci, želim vam in vašim družinam vesele božične praznike, srečno in zdravo ter uspeha polno novo leto 1993.
Predsednik: Dr. Roman GLASER
SVETLE IN SENČNE STRANI PERUTNINSKE KLAVNICE
Pred leti skoraj ni bilo številke Perutninarja pa tudi Informacij, v kateri ne bi pisali o poteku rekonstrukcije obstoječe klavnice ter gradnji ii\pgrernljanju nove. Po otvoritvi, junija 1990 pa, kot da je vse končano. Pa se je veliko dogajalo. Brez začetnih težav v tako velikem obratu nikakor ni šlo. Uskladiti je bilo treba vse delovne operacije in tudi delavci so se morali navaditi na novosti. Letos smo končno prešli na obratovanje v eni izmeni, kar je bil cilj nove klavnice.
V pogovoru o svetlih in senčnih straneh klavnice so sodelovali: skupinovodja Marija Debeljak, vodja klavnice Stane Kosi, tehnolog Robi Vidovič, obratovodja Igor Galič in direktor Ivan Zupanič. Njihova razmišljanja in ocene so si tako podobne, da smo jih združili v skupne odgovore. Poglejmo.
Po dveh in pol letih obratovanja so brez dvoma znane vse dobre in tudi morebitne slabe strani nove klavnice. Tu je tudi prehod na eno izmeno dela. Kako ocenjujete novost?
Brez dvoma so dobre stvari evidentne, ne smemo pa zanemariti, da so prisotne tudi pomanjkljivosti. Vsekakor je velik uspeh prehod na eno izmeno dela v klavnici zlasti v sanitarnem smislu in tudi v organizaciji dela. Ne gre pa zanemariti, da je ta pridobitev povezana z nekaterimi težavami socialnega značaja. Zlasti se ta odraža v varstvu otrok, problematiki invalidov, na počutje in delo pa vpliva tudi povečana koncentracija delavcev, ki zahteva ustrezne organizacijske pristope.
Imamo v veliki večini dobre delavce, ki se zavedajo pomembnosti tega prehoda, zato so ga sprejeli kot nujno dejstvo, saj se zavedajo, daje naš napredek odvisen od boljšega sanitarnega stanja in kakovosti
končnih proizvodov. Pričakujejo le, da bi se ta prizadevanja odražala tudi pri vrednotenju dela, torej mesečni plači.
Največja prednost ene izmene je v tem, da se vse delo opravi v dopoldanskem času in ustrezno pripravi za distribucijo. Zmanjšana je tudi hitrost tekočega traku, ki prispeva k boljši kakovosti obdelave.
V	tehnično-tehnološkem smislu je najbistvenejša pozitivna sprememba le v evisce-raciji. Delo v stari evisceraciji smo šteli med najtežje, v novi pa to fizično težko delo opravijo stroji skoraj brez človeka. Ta prednost pa je omogočila organizacijske prerazporeditve, delno v razreznico, v glavnem pa v pakirnico, kjer so tudi pomembne spremembe.
V	nečistem delu je sprememba edino v lažjem delu vešalcev pri kontejnerski dostavi piščancev, drugih pa skorajda ni, čeprav smo od tega pričakovali veliko novega. Se vedno je preveč poškodb, kar onemogoča plasiranje na zahtevnejši tuji trg. Razrez se v veliki meri opravi strojno, le
Zavzeto delo v pakirnici
na eni liniji se razrez opravlja ročno s krožnimi žagami.
Velike spremembe so, kot že rečeno, v pakirnici. Tako imenovano jugo-tržišče, kjer je bilo enotno pakiranje piščancev in razreza zelo enostavno, je mimo. Vedno bolj se moramo prilagajati zahtevnemu tujemu trgu, zato je nujno storiti še veliko za sodobnejšo pakiranje, egaliziranje (označevanje) in distribucijo različnih enot količine.
Imamo sicer možnost kali-briranja (natančnega tehtanja) na gram točnosti, vendar bo treba v tehničnem smislu v pakirnici še marsikaj storiti. Tudi transportne linije bo treba v marsičem izboljašati.
Če pogledamo s strani tehnologije in sanitacije je marsikaj zameriti v tej klavnici sistemu hlajenja, ki je ostal enak kot v prejšnji. Pri tem bo torej potrebno stvari še izboljšati.
Od nove klavnice smo pričakovali tudi boljše delovne pogoje, lažje delo, neke vrste humanizacijo dela. Nekaj o tem je že bilo povedano, najbrž pa je še kaj dodati.
Za delavce smo kar pecej storili. Najtežje delo je brez dvoma v kafileriji, kjer je bilo možno le malo storili, zaradi narave dela.
Če pa ocenjujemo proizvodni proces, bi najbrž lahko rekli, da imajo najtežje delo vešalci, sledilo je delo v evisceraciji, ki pa ga je nova tehnologija odpravila s stroji. Pri tem je potrebno pou-
dariti, da v klavnici lahkega dela skoraj ni.
Glede na naravo dela smo storili, kar je bilo možno. Pri tem so nam pomagali tudi sanitarno tehnični predpisi. Tako ima vsak oddelek ločeno, ustrezno urejeno jedilnico. Prej so morali vsi delavci odhajati v skupno jedilnico, pri čemer so porabili večino časa namenjenega počitku, za odhod na malico in nazaj. Urejeni so, čeprav skromni, prostori za počitek in za “čik” kadilcem, ustrezne garderobe in tudi sicer je veliko storjenega za higieno in boljše počutje delavcev.
S prehodom na eno izmeno je veliko več časa za redno vzdrževanje naprav in opreme, pa tudi oprema je nova, zato je veliko manj zastojev, kot jih je bilo prej. Tudi to precej prispeva k boljšemu počutju, saj delavnika razen redkih izjem ni treba podaljševati. Še čistilna skupina je organizirana, ki vse prostore detajlno počiti izven rednega dela, vedno pa je prisotna tudi med delom.
Kaj pomeni nova tehnologija in tehnična oprema za boljšo kakovost in širšo ponudbo končnih izdelkov?
Klavnica nima ravno velikih možnosti za razširitev asorti-mana. Takšne možnosti ima predelava, ki je glede širjenja asortimana uspešna. Kar lahko novega storimo v klavnici je to, da se prilagajmo zahtevam tržišča glede načina in količin pakiranja. Brez dvoma je čas
V evisceraciji opravijo delo v glavnem stroji
distribucije klasičnih kartonov piščancev in razreza v zatonu.
Na željo kupcev bo potrebno pripraviti zahtevane količine, recimo dve bedrci, ne kilogram.
Pakiranju bo vsekakor potrebno v prihodnje posvetiti največ skrbi. V svetu in tudi pri nas kupci vse bolj “kupujejo z očmi”. Torej po izgledu izdelka. Kupca ne zanimajo morebitne naše težave, marveč iz-gled in konstantna kakovost, sicer bo kupil pri konkurenci. Izgovori “mudi se” so torej tudi preživeli. Kakovost mora biti vedno enaka.
Res pa je, da je veliko možnosti za boljšo kakovost, ki jo omogoča nova tehnika, tehnologija in tudi organizacija dela. Pri tem je potrebno najprej opozoriti na tehnološko, sani-trarno in delovno disciplino. V klavnici je za izboljšanje higiene veliko storjenega v organizacijskem in tehološkem smislu. Ni pa nam še prišlo v zavest, da se higiena začne pri nas. Od osebne higiene do delovnega plašča, obuvala, do delovnih pripomočkov in orodij. Nič nam ne pomaga čistilna skupina in vsi ukrepi, če nekateri, k sreči redki posamezniki, niso pripravljeni spoštovati osnovnih načel.
Ko bomo čisto vsi dojeli, da je zdrava hrana odvisna od absolutne higiene potem ne bo težko doseči še delovne discipline, kar pomeni, da sleherni delavec od najenostavnejšega dela do direktorja opravijo svoje delo maksimalno kakovostno.
Ko razmišljamo o nadaljnjem razvoju moramo upoštevati, da se prebijamo na vedno zahtevnejše trge, da vedno več sodelujemo s tehnologi, ki zastopajo potencialne in sedanje kupce in si zato ne moremo privoščiti nobene površnosti.
Za kupca je najpomembnejši prvi vtis po katerem nas kasneje ocenjuje.
Spreminja se tudi struktura kupcev. Vse manj je kupcev, ki so pripravljeni prevzemati velike količine in vse več tistih, ki zahtevajo pogostno dostavo malih količin (tako imenovano ambulantno dostavo).
Ob vsem tem pa je potrebno poudariti, da se velika večina delavcev krepko trudi za izboljšanje kakovosti in prepričani smo, da bomo uspeli.
Kako ocenjujete informiranje v podjetju? V zadnjem času so namreč posamezniki do informiranja kar radodarni s kritikami.
Kar se Perutninarja in Informacij tiče ocenjujemo, da so sestavki napisani zelo poljudno in razumljivo slehernemu delavcu. Res pa je, da glede na strukturo delavcev nekateri ne želijo čitati. Še vedno želijo dobiti informacije od direktorja in strokovnih delavcev na sestanku. Tudi na sestanku posamezniki niso sodelovali, delati pa tisti čas le ni trebalo. In prav tisti so najprej pripravljeni kritizirati.
Resnici na ljubo je potrebno povedali tudi to, da večino sestavkov piše urednik. Novinar bi sicer moral več prihajati med nas in pisati o ljudeh in dogodkih v podjetju, vendar naj piše sestavke splošne vsebine, o stroki in strokovnih zadevah pa naj pišejo za to postavljeni in plačani strokovni delavci.
To, da je pod večina prispevkov podpisan urednik, vzbuja pri delavcih sum, da se za tem skriva kdo drug in to vzbuja nezupanje.
Smo na pragu novega leta. Kakšna so vaša pričakovanja in želje v nevem letu?
Stane: “Želim, da bi si Perutnina povrnila ime, ki ga je včasih imela. Včasih mnogi niso vedeli kje je Perutnina, vedeli pa so, da so proizvodi PP najboljši.
Želim, da bi mediji pisali o dobrem delu in kakovostnih proizvodih, ne pa le o težavah."
Marija: “Veliko je želja. Največja želja je, da bi starejšim, zgaranim delavcem omogočili upokojitev, da bi bilo več prostih delovnih mest za mlajše. Vsi si želimo, da bi bilo dovolj dela in boljšega zaslužka."
Robi: “Da bi Perutnina našla standardne kupce, ki bi se redno oskrbovali pri nas. Slu-
Velika pozornost higieni
čajni kupci ne morejo biti naša perspektiva. Da bi to dosegli je potrebno storiti vse za še boljšo kakovost proizvodov.”
Igor: “Moja želja je, da se obseg proizvodnje v podjetju ne bi krčil. Da bi našli in osvojili nove uspešne trge in no-ramlizirali ekonomsko stanje podjetja, da bi lahko zrli v prihodnost brez strahu za delo in eksistenco.”
Ivan: “Pričakujem in želim, da se Perutnina izvleče iz težkega gospodarskega položaja v katerem se je znašla. Skratka, da bi poslovno stanje normalizirali.
Vsem delavkam in delavcem se zahvaljujem za vloženo trdo delo in jim želim v prihodnjem letu veliko novih uspehov in osebne pa tudi družinske sreče.
V klavnici imajo vešalci še vedno zelo naporno delo
Lojze Cajnko
NA DELAVSKEM SVETU JE PREDAVAL DR. ŠTEFAN IVANKO, REDNI PROFESOR _________NA EKONOMSKO-POSLOVNI FAKULTETI UNIVERZE V MARIBORU
ZA RAZUMEVANJE ZAKONA O LASTNINSKEM PREOBLIKOVANJU
Kot smo v Informacijah že napovedali, povzemamo predavanje dr. Štefana Ivanka z Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru, ki gaje podal na 7. seji delavskega sveta.
Po dveh letih usklajevanja, tudi prepiranja, je slovenski parlament končno sprejel Zakon o lastninskem preoblikovanju družbenih podjetij. Sprejetje tega zakona je za Slovenijo velik dogodek, nekateri celo pravijo, da je to zgodovinsko dejanje, vendar ima tudi svoje pomanjkljivosti. Zakon, ki je bil sprejet namreč ni izvedljiv v praksi, ker še manjka niz spremljajočih zakonov. Ne daje jasne formulacije v kakšne statusne in organizacijske oblike se lahko organiziramo.
Nimamo posebnega zakona o investicijskih družbah, o reviziji, nimamo metodologije za ugotavljanje vrednosti družbenega kapitala. Zato se lahko zgodi tako, kot z Zakonom o zadrugah, ki je bil uporaben samo v enem delu in sicer v tistem, ki se nanaša na ustanavljanje in oblikovanje zadrug, celotno 10. poglavje (na katerega smo imeli tudi mi pripombe - op. urednik) pa je bilo neuporabno. Zato si je tudi zakonodajalec zadržal šest mesecev časa (moratorij). Tako bo zakon v resnici stopil v veljavo 15. junija 93. To je brez dvoma rezerviran čas z večimi nameni. Prvi je ta, da se pripravi vsa ustrezna lastninska zakonodaja, ki bo dajala možnost uvedbe sprejetega zakona.
Dr. Ivanko je izpostavil nekaj načel, na katerih sloni naš lastninski zakon in bi jih bilo moč aplicirati na naše razmere. Ta načela smo spreminjali od “Mencingerjevega zakona” do sprejema zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij.
Pomembno je poudariti, da je to Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij ne Zakon o privatizaciji. Ne smemo misliti, da je s tem zakonom urejena privatizacija. Ta zakon samo zahteva, da se anonimni družbeni kapital spremeni v kapital z novimi lastniki. Prava privatizacija bo šele sledila, takrat ko bodo podjetja lastninsko preoblikovana. Med
najpomembnejšimi načeli v zakonu o preoblikovanju je brez dvoma načelo brezplačnega in odplačnega lastninjenja. Načelo javnosti in preglednosti lastninjenja. Vsi postopki lastninskega preoblikovanja podjetja morajo biti razgrnjeni vsem upnikom, organom in vsem delavcem v podjetju. Načelo javnega nadzora nad lastninjenjem. Načelo enakopravnega sodelovanja državljanov Slovenije, načelo časovne omejenosti procesa lastninjenja in načelo čimbolj enakomerne porazdelitve sedanje družbene lastnine.
Načelo brezplačne delitve družbenega kapitala slovenskih podjetij je vidno v tistih določilih zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, ki govorijo o certifikatih ali tako imenovanih lastniških potrdilih. Republika Slovenija bo vsakemu državljanu podelila certifikat za najmanj 200.000 SIT. To bodo dobili tudi tisti, ki še nimajo nobene delovne dobe. Tisti, ki imajo delovno dobo dobijo za vsakih 10 let delovne dobe še dodatnih 50.000,00 SIT. Tisti, ki je dopolnil 40 let delovne dobe bo torej dobil certifikat za vrednost 400.000,00 SIT lastniških potrdil (certifikatov).
Tudi prenos 10% kapitala družbenih podjetij na odškodninski sklad, 10% na pokojninski sklad in 20% na sklad Republike Slovenije za razvoj, za poznejšo razdelitev na investicijske družbe v bistvu pomeni brezplačno razdelitev. Ce torej na grobo ocenimo, se polovico kapitala družbenih podjetij brezplačno deli, polovico pa bo treba odplačati, seveda tisti, ki bo za to imel interes.
Načelo javnosti lastninskega preoblikovanja podjetij je izredno pomembno zato, da je preprečeno preoblikovanje “pod mizo” kot v časih pravimo in kar se je tudi prepogosto dogajalo. Zakon izrecno zahteva, da morajo podjetja pred preobliovanjem sprejeti načrt preoblikovanja, v katerem mo-
Dr. Ivanko med predavanjem
ra podrobno opisati, po katerem načinu se bo lastninilo, kakšna opravila v zvezi z ekonomsko sanacijo, tehnično-tehnološko ali drugo bo podjetje izpeljalo, kakšno organizacijsko prestrukturiranje bo izvedlo, kako se namerava lastninsko preoblikovati: z javno prodajo, s prodajo delnic, javnih delnic in tudi po katerih kriterijih bo podjetje izterjalo dolžnike.
Zakon torej omogoča, da se sleherno podjetje samo odloči o načinu lastninskega prestrukturiranja, bo pa to zahtevno strokovno opravilo. Vsekakor pa se bo uspešno prestrukturiralo tisto podjetje, ki ima izdelano natančno strategijo privatizacije.
Načelo javnega nadzora nad lastninjenjem. Uporabljeno je v tistih določilih sprejetega zakona, ki opredeljuje vlogo agencije in vlogo Republike Slovenije v procesu lastninskega preoblikovanja. Agencija za prestrukturiranje in privatizacijo Republike Slovenije odobri program prestrukturiranja. Agencija nadzira tudi postopke prestrukturiranja in šele s soglasjem Agencije se prestrukturirano podjetje lahko vpiše v sodni register.
Če sodeluje v lastninskem preoblikovanju podjetja tuji partner, je pristojna za takšne postopke izključno slovenska vlada. Vlada ima tudi pristojnost revidirati postopke in aktivnosti tistih podjetij, ki so že izpeljale privatizacijo od 1. ja-
nuarja 1990 dalje, če obstaja sum, da je prišlo do oškodovanja družbene lastnine. Zakon določa tudi primere, ko vlada mora uvesti revizijo prek organa, ki ga imenuje.
Načelo enakopravnega sodelovanja se odraža ravno v certifikatih vsem dražavlja-nom Republike Slovenije od 200-400 tisoč tolarjev.
S temi certifikati bomo lahko kupili delnice lastnega podjetja ali pa delnice, ki bodo na voljo na borzah. Brez dvoma pa bo želel vsak dobiti delnice uspešnih podjetij, ki imajo perspektivo saj bo tem delnicam cena rasla. (Če bo Perutnina takšna, bo odvisna od nas).
Načelo časovne omejenosti je zelo interesantno. To je pravzaprav največja odlika tega zakona. Tu so določeni roki do kdaj se sme ali mora kaj narediti, sicer bi bile razne možnosti zavlačevanja ali na drugi strani sumničenja, če je bilo storjeno vse kar bi lahko bilo in moralo biti.
To določilo pravi, da se v dvanajstih mesecih od veljavnosti zakona morajo vsa podjetja lastninsko preoblikovati. Katero podjetje se v tem času ne bo preoblikovalo se avtomatično prenese na sklad Republike Slovenije in jih ta lastnini.
Po sprejemu zakona pa morajo biti pripravljeni ustrezni postopki in načrti ter podana priglasitev podjetja za lastninsko preoblikovanje.
(Nadaljevanje na 5. strani)
Se ena primerjava z Evropo
V našem izobraževanju prevladuje faktografsko - informativno skladiščenje informacij, kar pa še ne zagotavlja usposobljenosti za kreativno in produktivno delo ter nadaljnje učenje. Sedanji izobraževalni sistem in procesi, niso dovolj usmerjeni v poklicno usposobljenost. Zelo nam primanjkuje zlasti uporabno znanje, specialna znanja in veščine, kar je temeljni pogoj, da bi prišlo do produktivnega in ustvarjalnega dela
Bržkone pa bo nastal problem, kako razdeliti certifikate in jim dati tržno vrednost. Razumeti je potrebno, da certifikat ni denar, je le vrednostni papir lastnine. Da pa se ne bi ta prehitro prelila v potrošniške dobrine, je predvideno, da bi bilo možno certifikate zamenjati šele po dveh letih. Šele takrat bo nastopil čas resničnega lastninjenja. Takrat bo lastnina prišla v roke tistega, ki bo zainteresiran za njo. Tistega, ki bo vložil lastna sredstva v profitno dejavnost. Vse do tistega časa lahko govorimo le o lastninskem preoblikovanju podjetij.
Načelo čimbolj enakomerne porazdelitve družbenega kapitala se odseva v tistih določilih, ki smo jih že omenili.
Zelo pomembno je tudi ugotavljanje vrednosti družbenega kapitala. Tu se bo potrebno dosledno prilagajati metodologiji ugotavljanja, ki jo bo predpisala država. Bo pa to zahtevno strokovno delo.
Zakon o lastninskem preoblikovanju predvideva oziroma določa sedem možnih načinov lastninskega preoblikovanja.
1.	Izhodiščni način je prenos navadnih delnic na sklade.
2.	Interna razdelitev delnic. Podjetje laho razdeli 20% celotnega družbenega kapitala podjetja zaposlenim in bivšim zaposlenim.
3.	Notranji odkup delnic.
4.	Prodaja delnic podjetja. To je način, ki je normalen tudi v svetu in bo brez dvoma postal uporaben tudi pri nas.
5.	Javna dražba podjetja
6.	Javna prodaja delnic. To si lahko privoščijo le velika, ekonomsko dobro stoječa pod-
v proizvodnih in delovnih procesih, pri večini formalno in neformalno delovno angažiranih.
Ta naš deficit, v primerjavi z gospodarsko razvitejšimi in uspešnejšimi dražavami, je na pomembnem posvetu o (ne) kakovosti naše strokovne šole, definiral eden izmed udeležencev. Po tej oceni, lahko naši inženirji razpravljajo s kolegi iz bolj razvitih držav, o temeljnih in globalnih strokovnih temah, zelo neučinko-
jetja. Izvaja jo lahko podjetje samo ali investicijska banka.
7.	Prodaja vseh sredstev podjetja.
Reči je treba, da je vse te načine lastninjenja možno medsebojno kombinirati in tako lahko dobimo precej večje število raznih kombinacij. Podrobnejša razlaga bi bila dokaj zapletena, saj imajo pri tem celo pravniki določene pripombe in pomisleke. O tem zapletenem področju bo potrebno še precej razlag.
Vsekakor pa se bomo Slovenci morali odločiti ali bomo razvijali turizem, kmetijstvo ali industrijo, ali kaj drugega. Brez dvoma smo v svojem razvoju dosegli med vzhodno evropskimi deželami največ. Tudi dobrih kadrov, ki so se usposabljali v razvitem svetu, nam ne manjka le na pravem končuje treba prijeti, ne pa, da mencamo in drug drugemu spotikamo kolikor je le mogoče.
Za konec. Bistvo vsega tega lastninskega preoblikovanja in poznejših privatizacij je, da pridemo do kontrolnega paketa delanic. Da imamo vpliv na odločitve. Če tega nimamo potem bo pač odločil tisti, ki je večinski lastnik in drugi nimamo nobenega vpliva. Gre torej za vrsto problemov, ki jih bo treba še preučiti.
Opozoril je tudi na določeno strpnost, kajti hišo je enostavno podreti, težko pa jo je zgraditi. Torej imejmo pravo mero do tega občutljivega področja.
Sledila so mnoga vprašanja prisotnih, na katera so dobili od dr. Ivanka temeljite dodatne razlage.
Priredil: Lojze CAJNKO
viti pa so naši inženirji (tehnologi), ko je treba kako stvar hitro in racionalno narediti, uvesti v prakso, izboljšati, odpraviti napake itd.
Naša šola, tako na srednji kot na višji in visoki stopnji, ni usposobljena za tehnološko izboraževanje in usposabljanje. Seveda pa enostransko ne moremo kriviti samo šolo, za našo nižjo ustvarjalnost in produktivnost. Zanesljivo je za to potreben bistveno bolj stimulativen in motivirajoč gospodarski sistem (lastnina, liberalen trg, stabilna davčna in kreditno denarna politika itd), kakor tudi motivacijski dejavniki v podjetjih (sposoben management, organizacijska kultura, mobilnost oz. napredovanje sposobnih i?i uspešnih, stimulativno nagrajevanje ...)
V zvezi s temi dejavniki oz. namesto njih, nastopajo pogosto večje ali manjše blokade, ki dostikrat preprečujejo oz. onemogočajo prenos izobrazbe in znanja, v uporabne in donosne storitve.
Kompleksnejša analiza izobrazbe in strokovne usposobljenosti delavcev, ki jo je leta 1991 pripravila Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), je pokazala: strokovna izobrazba delavcev v podjetjih oz. gospodarstvu v Sloveniji, je izredno slaba, saj je bilo v maju 1991 od 596.161 zaposlenih 36,0% brez poklica ali le priučenih, 36,7% je imelo le 2 do 3-letno poklicno šolo, razmeroma manj izobraženih delavcev je bilo več kot dve tretjini ali 72,7%, preostali del pa je tvorilo 19,4% zaposlenih s 4 do 5-letno srednjo šolo, 4,5% z višjo, 3,7% z visoko izobrazbo in 0,14% s podiplomsko izobrazbo.
Analize so tudi pokazale, da v slovenskem gospodarstvu, skoraj vsak drugi delavec (48%) nima ustrezne izobrazbe, glede na zahteve delovnega mesta (stanje je nekoliko ugodnejše le v izrazito izvoznih podjetjih, kjer morajo z znanjem tekmovati na konkurenčnem trgu). Nasprotno, podatki iz razvitih držav kažejo, da so le-te dosegle 20% delež kadrov z višjo, visoko in podiplomsko izobrazbo med vsemi zaposlenimi: ZDA že leta 1960, ZRN v 70-letih, Francija leta 1982. Prav podi-
plomsko izobraženi oz. znanstveni delavci (raziskovalci), so ključnega pomena za prehod v tehnološko razvitost in inovacijsko družbo.
Se posebno zaostajamo, če se primerjamo z drugimi, po naložbah v nadaljevalno izobraževanje. Pri nas namenjamo za izobraževanje in strokovno usposabljanje zaposlenih, samo okoli 0,80% glede na bruto OD, v državah OECD pa po poročilu komiteja za izobraževanje pri ministrski konferenci držav OECD 4 DO 6%.
V razvitih državah namenjajo za izobraževanje in strokovno usposabljanje, v pro-pulzivnih podjetjh po njihovih naročilih (Siemens, Phillips, Hewllet Packard, IBM), tudi do 2000 DEM na zaposlenega letno. Po podatkih avstrijskega instituta za napredek gospodarstva z Dunaja, so v anketiranih 400 podjetjih, ki zaposlujejo od 20 do več kot 1000 delavcev, porabili v letu 1988 za izobraževanje, povprečno po 420 DEM na zaposlenega. Po navedeni analizi pa so npr. v trgovini in trgovini na debelo, porabili za nadaljevalno izobraževanje kakih 800 DEM in povdarjajo, da večja podjetja vlagajo več sredstev v to izobraževanje. Pri nas smo porabili na zaposlenega v pomembno izvozno usmerjenih podjetjih, okoli 140 DEM, v celotnem gospodarstvu pa samo 62 DEM na zaposlenega. V letu 1988 pa so porabili 24 DEM na delavca oz. 16 DEM na delavca v industriji in rudarstvu.
Najnovejša analiza GZS (januar 1992) je pokazala, da problemi izobrazbe in poklicne usposobljenosti, niso samo potencialni, marveč čisto konkretni in praktični, zlasti v podjetjih, kjer imajo kolikor toliko jasno razvojno in poslovno strategijo ter možnosti, pomenijo bistveni omejitveni faktor za hitrejši napredek.
Izobrazba, znanje in kakovostna poklicna usposobljenost so dejavniki, ki povzročajo pomembne sinergijske učinke na kakovost poslovanja in razvoja, zato morajo biti deležni stalne in intenzivne podpore države, zbornice in drugih, odgovornih za pospeševanje tehnološkega go-(Nadaljevanje na 6. strani)
Na pot v leto 1993 s perutninarsko zadrugo Ptuj
Piknik koroških perutninarjev
V prilagajanju novi zakonodaji, misleč na Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij in Zakon o zadrugah, je bila dne 8.6.1992 ustanovljena PERUTNINARSKA ZADRUGA PTUJ. Tega dne je bil ustanovni občni zbor. Lepo je bilo videti nabito polno dvorano Narodnega doma v Ptuju, kar je bil samo dokaz, da tudi kooperantom od tega dne naprej zadružnikom ni vseeno kaj se bo godilo s Perutnino Ptuj in z njimi samimi.
Občni zbor je soglasno potrdil pravila in organe zadruge. Že 30. junija 1992 je bila Perutninarska zadruga Ptuj vpisana tudi v sodni register. Kaj pa sedaj? To je vprašanje, ki si ga je zastavil marsikateri zadružnik. Predvsem pa člani upravnega in nadzornega odbora.Na osnovi sprejetega zakona o zadrugah se še lastninjenje ne da izpeljati. Manjka še odločilni zakon o lastnin-
jenju, ki je sicer tudi že bil sprejet, a se še vedno ne da kaj dosti narediti, ker še ni podzakonskih aktov. To je samo dokaz koliko je naša družba zrela za demokracijo in za vstop v Evropo, katero imamo tako radi na jeziku. Ne glede na vse to, se v Perutninarski zadrugi trudimo, da bi čimprej izpeljali vse kar je z zakoni določeno. Da bomo v Perutnini Ptuj priznani kot enakopraven partner v doseganju čim boljših rezultatov, ki so v korist tako matični hiši kot vsakemu zadružniku. Prizadevamo si vzpostaviti normalne odnose iz katerih naj bo vsak za svoje pošteno delo tudi pošteno nagrajen.
Na prehodu v leto 1993 si želimo veliko strpnosti, zdravja, sreče in medsebojnega razumevanja.
SREČNO 1993!
Direktor PZD: ing. agr. Slavko Visenjak
(Nadaljevanje s 5. strani)
spodarskega in družbenega razvoja. To velja še posebej za naše trenutne gospodarske in družbene razmere, ko nam primanjkuje zlasti novega in uporabnega znanja. Namreč, gospodarski razvoj pri nas, bo v naslednjih letih zagotovo podoben tistemu, ki so ga npr. Avstrija, Švica, Finska, Nemčija, Italija in druge države doživele v zadnjih 10 do 20 letih (rast majhnih podjetij, nagla rast storitvenega sektorja, poudarek na kakovosti proizvodov in storitev ....). Prav zaradi tega bomo morali forsi-rano razvijati in investirati take pospeševalne dejavnosti, kot so jih r teh državah. Med temi je zagotovo najpomembnejše dopolnilno, kontinuirano poklicno izobraževanje in usposabljanje, kot najpomembnejši segment izobraževanja odraslih.
V razvitih državah je na tem področju že močno razvito socialno partnerstvo med državo, zbornicami in sindikati, razen tega pa je zaradi višjega standarda prebivalstva in zaposlenih, zelo močno razvita privatna ponudba na tem področju. V Avstriji npr. država nameni več kot 10% od vseh sredstev,
namenjenih za izobraževanje, za pospeševanje izobraževanja odraslih (pri nas pa je ta delež manjši od 1%). Razen tega to področje močno finančno podpirajo uprava trga delovne sile, zbornice, sindikati ter razna druga združenja, agencije in skupnosti. Koroška in Štajerska deželna trgovinska zbornica namenita 18 do 22% od svojega prihodka oz. proračuna, za izobraževanje in usposabljanje, zato je ponudba teh storitev zelo pestra, kakovostna in za 50% cenejša od tržne cene teh storitev (tako je dostopna tudi za manjša podjetja in posameznike). Podobne so razmere v Italiji in Nemčiji.
V republiki Sloveniji se v zadnjem polletju kažejo nekateri pozitivni premiki na področju izobraževanja odraslih. Ustanovljen je bil Andragoški center, v pripravi je Zakon o izobraževanju odraslih, v pripravi je tudi nacionalni program izobraževanja, ki naj bi zagotovil nekaj sredstev za pospeševanje izobraževanja odraslih. Za naprej pa še ostaja odprto področje strokovnega usposabljanja...
Op.: prirejeno po reviji “NAŠI RAZGLEDI”.
J. Tarbuk
Septembra smo se koroški perutninarji zopet zbrali na našem, sedaj že tradicionalnem pikniku. Bil je že 16. Prvega sta organizirala g. Jože Hedl in g. Bukovnik, takrat naš področni vodja. Letošnji gostitelji: — družina Petrun -p.d. Kogelnikovi — iz Ribnice na Pohorju so se resnično potrudili, za naše dobro počutje. Dobrote iz domače kuhinje, dobro vino in veliko dobre volje so dejavniki uspele prireditve. Vsem Petrunovim prisrčna hvala za gostoljubnost.
Perutninarji se radi srečamo, da lahko spregovorimo o dobrem in slabem, o vsem kar spremlja rejo piščancev. Potem gre delo laže in hitreje od rok.
Žal se piknika niso udeležili povabljeni iz naše zadruge. Med nami je bil samo naš področni. Upamo, da se srečamo tudi v naslednjem letu.
Ob tej priložnosti koroški perutninarji, želimo vsem ostalim rejcem piščancev “Perutnine Ptuj” še dolgo in uspešno rejo.
Anica GOSAK
Na enem izmed prijetnih srečanj
Kupim
ELEKTRO AGREGAT 5 KW
Stanislav Jager, Šedina 1 63222 Svetelka Šentjur pri Celju
Pohvala dobremu delu
Aleksander Pečovnik, kooperant Perutnine Ptuj, se javno zahvaljujem delavcem elektro delavnice PE Servis za hitro opravljeno popravilo masterja, s čemer je bila preprečena škoda v reji jate.
Tisti, ki se bojijo vplivov in se jim odtegujejo, s tem molče priznavajo svojo duhovno revščino. V njih resnično ni odkriti nič novega, ker se jim ne zdi vredno spremljati in sprejeti to, kar bi moglo voditi k novim odkritjem.
Andre Gide
PRIHODKI:	
— saldo 31.12.1991	714.431,70
— članarina iz OD	120.598,10
— obresti KBM	142.107,10
— rabat od prodaje	7.652,00
— vrnjena posojila	126.602,00
— moka	750,00
— smučarske karte	37.128,00
— dotacije za pomoč delavcem	15.500,0
Skupaj prihodki	1.164.768,90
ODHODKI:	
— kulturne prireditve, časopis	48.072,00
— venci	109.000,00
— provizija SDK	3.015,10
— dotacije za izlete po PE	30.100,00
— stroški konference	1.850,30
— srečanja delavcev, šport.tekme	87.284,70
— pomoč delavcem	48.259,00
— vezava sredstev	15.000,00
— posojila	121.028,00
— sladkor, moka (nakazilo konfer. v 1991)	692.250,00
— skupaj odhodki:	1.155.859,10
Saldo 30.11.1992	8.909,80
VEZAVA SREDSTEV NA HRANILNI KNJIŽICI	
— vezana sredstva	15.000,00
— obresti	11.260,70
— saldo 30.11.92	26.260,70
Iz odhodkov je razvidno, da smo v letu 1992 namenili za pomoč delavcem 48.259,00 SIT, kar pa so minimalna sredstva za pomoč. Sredstva smo razdelili delavcem, ki so za pomoč zaprosili konferenco sindikata.
Največji strošek so venci, ki so se pokrivali direktno iz sindikalne članarine. Dotacije od podjetja v letu 1992 nismo prejeli, tako da smo črpali denar samo iz članarine.
Saldo 30.11.1992 je pozitiven, prišteti pa je potrebno še saldo 30.11.1992 vezana sredstva. Iz priloge je razvidno, da denarja nismo razmetavali in smo ga še oplemenitili.
Naj povem še našim članom sindikata, da Konferenca sindikata prejme na svoj ŽR 5 % od zbrane članarine, da 40 % prejmejo PE in Direkcija (teh 40 % se porazdeli na Enote in Direkcijo) 55 % sredstev se nakaže Območnemu sindikatu. Območni sindikat pa odvede še sredstva v Republiški sindikat.
Toliko v vednost in v informacijo.
In še poročilo o vzajemni pomoči razdeljeno po mesecih:
Mesec	Št. odobr. posojil	Znesek	Št. vplač. deležev	Znesek
januar	129	390.980,00	103	116.535,70
februar	106	331.500,00	95	117.808,60
marec	82	243.853,30	80	103.483,00
april	149	885.000,00	72	97.969,50
maj	111	668.760,00	15	19.211,60
junij	131	783.000,00	4	4.033,10
julij	146	874.400,00	12	38.463,60
avgust	134	804.000,00	18	38.933,00
september	136	816.000,00	38	70.373,00
oktober	155	952.300,00	71	134.379,00
november	126	773.879,30	70	176.119,00
Skupaj:	1405	7.523.672,60	578	917.309,10
Razdelitev posojil po PE v procentih	
PE Starši, Stari starši	16 %
PE Predelava, Per. klavnica	57 %
PE Brojlerji	3 %
PE Tovarna krmil	3 %
PE Promet, Servis	4 %
PE Trgovina	5 %
PE Tiskarna	3 %
PE Direkcija	9 %
Vprašali boste, kaj pa delo konference sindikata v letu 1992? Moram povedati, da se težko sama konferenca ocenjuje, pa vendar je potrebno reči, da so bile seje včasih burne, predvsem okrog osebnih dohodkov, saj nikakor nismo zadovoljni z 20% nižjimi OD od branžne pogodbe za kmet. in živilsko industrijo. Kar se tiče rasti življenjskih stroškov moram reči, da so se ti % sproti urejevali. Na drugi strani pa je tudi treba reči, da so vendarle osebni dohodki bili redno izplačani, kljub vsem težavam, ki jih je podjetje imelo.
S tem pa ni rečeno, da bo sindikat vedno pupuščal pri svojih zahtevah v naslednjem letu 1993, saj naši delavci komajda shajajo iz meseca v mesec.
Razen tega pa se nam s 1. 1. 1993 obetajo spet nove podražitve električne energije v gospodarstvu, te pa zopet prizadenejo nas že tako in tako ubobožene delavce. Torej vse se lomi na plečah delavca, prav tako tudi dodatno zavarovanje, ki tudi prične veljati s 1.1.1993. Ne vem sicer kaj razmišlja vlada, sprašujem pa se, kako dolgo bo to lahko vzdržal delavec z vsemi temi obremenitvami in s tako nizkimi osebnimi dohodki. Če tako razmišljam se mi postavi vprašanje kako bomo preživeli, saj že sedaj nekateri naši delavci nimajo kaj dati za pod zob, čeprav morajo trdo delati in si ta kruhec težko zaslužijo.
Pa naj bo to v razmislek vsem tistim, ki živijo v prestižu in ne morejo oz. nočejo razumeti nas delavcev, pa najsi bo to na republiški ravni ali v podjetju.
Na koncu bi se zahvalila vsem predsednikom sindikata za njihov trud, ki so ga vložili v letu 1992.
Vsem sodelavkam, sodelavcem, upokojencem, vodstvu in kooperantom pa želimo vesele božične praznike in SREČNO NOVO LETO 1993.
Predsednica konference sindikata: Majda FRAS
Krvodajalci
Ob izteku leta se vam iskreno zahvaljujemo za vaše humano poslanstvo.
V novem letu vam želimo sreče in trdnega zdravja
Transfuzijski oddelek bolnišnice Ptuj in organizator krvodajalstva v PP
Naše naslednje akcije so:
21. januarja, 9. februarja in 16. marca.
Bolje več kot premalo
To bi lahko bil odgovor vsem tistim, ki negodujejo, kadar slišijo, da smo se kot podjetje predstavili potrošnikom zdaj v tem, zdaj v drugem kraju te naše male Slovenije, Nihče namreč ne kupuje rad mačka v Žaklju, zato so predstavitve in degustacije, pa tudi sejemske udeležbe danes še kako potrebne.
V zadnjih dveh mesecih smo takorekoč preplavili Slovenijo s takšnimi akcijami.
Celjski sejem SENIOR 92 — vse za tretje življenjsko obdobje, je pokazal velik interes starejših potrošnikov, saj proizvajamo kar precej dietetičnih izdelkov. Podobna vsebina je bila tudi na sejmu NARAVA — ZDRAVJE v Ljubljani.
Drugi, nič manj pomembni potrošnik so institucije kot
so že Brežice, Rogaška Slatina, Maribor in Murska Sobota. Posamezni komercialisti prav tako organizirajo degustacije na svojih prodajnih območjih.
V veliko pomoč in propagando nam je tudi Društvo za zdravje srca in ožilja, ki nam je za piščančja prša v ovitku na občnem zboru v Ljubljani podelilo ZNAK VAROVALNEGA ŽIVILA.
Aktivnosti tečejo tudi v večjih podjetjih, ki imajo družbeno prehrano.
Potencialni kupec je tudi mlada slovenska vojska. Na predstavitvi, ki ga je organiziralo Ministrstvo za obrambo skupaj z republiškim štabom TO, smo bili deležni precejšnje pozornosti.
Po vsem tem pa se seveda postavlja vprašanje, zakaj prodaja caplja na mestu. Odgovor
Mipovi poslovodje med ogledom klobasičame
bolnice, vrtci, šole, zdravilišča. Sistematični pristop do teh potrošnikov kaže sicer majhne premike, toda z našo agresivnostjo lahko postopoma povečujemo prodajo.
Pri tem pa je potrebno več naporov in strpnosti, saj uspehi ne pridejo čez noč.
Skoraj 3.000 gostincem smo se predstavili na gostinsko-tu-rističnem zboru v Kranjski gori. In rezultat? Navezali smo številne stike velikih sistemov in prav te dni potekajo podobna območna srečanja. Za nami
je preprost. Potrkati na vsaka vrata, čeprav to ni lahko. Ponudba je večja kot povpraševanje in kar je zaskrbljujoče, nizka kupna moč našega potrošnika.
Pod lupo bi bilo potrebno postaviti naše cene. Morda pa bi se le dalo kaj prihraniti, znižati. O tem pa naj povedo drugi.
In namesto zaključka: naša ekipa je le izvidnica, drugi “ešalon” pa so naši komercialisti, stalna kvaliteta in pravočasna dobava.
L.S.
Mipovi poslovodje so si z zanimanjem ogledali razstavljene izdelke iz našega bogatega proizvodnega programa
Kje smo pa mi?
V Harvard Business Review lahko preberemo, da bo organiziranje opustilo v devetdesetih letih zdajšnje modele in bo podobno simfoničnemu orkestru: gre za vizijo, kjer bodo zaposleni, opirajoč se na nepogrešljivi računalnik, vedeli, kaj morajo delati, ne da bi jih morale na to opozarjati čete podpredsednikov, ki jih ta čas opozarjajo s podatki - en dirigent (izvršni direktor) bo zadoščal, da z dirigen-stko paličico pritiska na tipkovnico računalnika in usklajuje godbo malih godal in klavirjev. Konvencionalnemu srednjemu kadru, po tem razumevanju, bo vedno bolj odklenkalo.
Prihajajo ljudje z novimi pobudami in ambicijami, prožni za nove zamisli, drzni in lačni novih znanj.	l.S
Aforizmi
Tisti, ki gredo v vojno za prazen nič, si ga tudi izborijo.
Nekateri ločujejo zrnje od plev zato, da lahko zavržejo zrnje. Vsak je svoje sreče kovač le, dokler se ne udari po prstih.
Edini slovenski Paradiž je v Halozah!	fredi
Rifle, Rifle...
25. novembra se je na Ptuju mudila snemalna ekipa, ki je v romanskem palaciju ptujskega gradu posnela nekaj kadrov za naš samostojni TV spot v akciji PO-DAR1M-DOBIM, ki ga bo TV Slovenija začela predvajati v drugi polovici decembra. V posebni pozornosti je bil Rifle.
Poglejmo scenarij naše zgodbe.
Zakonska spalnica. Noč. V postelji spita blaženo spanje zakonca srednjih let (moški: Rifle)
Kamera se ustavi nad Rifletovim obrazom. Na čelu ima znojne kapljice, z jezikom si vlaži suhe ustnice, s katerimi pomlaskuje, kot da bi sanjal o nečem lepem, dobrem ali pregrešnem. Resnično sanja o dobri hrani. Ta dobra hrana so bogat narezek klobas iz piščančjega mesa, bogato obložen piščanec in zlati KOKETI iz Perutnine Ptuj.
Vsofty podobi se nam prikažejo v romanskem palaciju ptujskega gradu: bogato obložena miza z zlato zapečenimi piščanci, bogatimi pladnji narezkov klobas iz piščančjega mesa in pladnji zlatozapečenih koke-tov.
Rifle plane kvišku, pogleda v kamero in nato ženo. Žena z blaženim nasmehom sanja svoje sanje. Zlatniki žvenketajo in padajo iz baržunaste vrečke na marmornato mizico, kjer se vrtinčijo in kontrlikajo.
Žena tudi plane kvišku in pogleda soproga. Oba se ozreta v kamero in Rifle reče:
“ VSAK DAN JE LAHKO N ED EU A ”
Takoj nato se pojavi logo Perutnine Ptuj.
Priprave so bile temeljite
Se malo inštruktaie....
...in Rifle je prišel na svoj račun
Poročilo kluba upokojencev Perutnine Ptuj
Upokojili sta se
Ob obilici dela v proizvodnji nam čas tako hiti, da se tega pogosto niti ne zavedamo. Iz meseca v mesec nas zapuščajo delavci, s katerimi smo skupaj delali. Med tistimi, ki so delovno mesto prepustili mlajšim in odšli v zaslužen pokoj sta tudi ANGELA FEGUŠ in JOŽICA KOLARIČ.
Angela Feguš
Feguševa je prišla v Perutnino — klavnico 12.6.1973. Prej je delala v Kmetijskem kombinatu. V klavnici je najprej delala kot NK delavka, nato zahtevna priučena dela na traku, potem še zahtevnejša dela v evisceraciji. S 1.4.1988 je prišla med nas v predelavo. Navadila se je tiho opravljati svoje naloge, vendar je vedno našla prijazno besedo za sodelavce.
Že 30.3.1992 pa je prenehala delati v Perutnini Jožica Kolarič. V podjetje je prišla 1975 leta. Pred tem je delala v drugih podjetjih in pri privatnikih. Opravljala je veliko del v predelavi, klavnici in spet v
Jožica Kolarič
predelavi na najzahtevnejših delih. Njen prispevek za razvoj podjetja je bil velik. Bila je vestna, marljiva, delavka z velikim občutkom za odgvornost in za odnos do kolektiva, to pa je prenašala tudi na svoje sodelavce. Čas, ki ga preživljamo nam dokazuje , da bi nam bilo razmeroma lepše, če bi imeli veliko takšnih sodelavcev.
Naj torej izkoristimo priložnost, da se jima ob tem slovesu za vse iz srca zahvalimo in jima zaželimo trdnega zdravja in dolgo življenje v zasluženem pokoju.
Sodelavci
Pred petimi leti smo v Perutnini Ptuj ustanovili Klub upokojencev Perutnine Ptuj, katerega namen je, da organizira družbeno življenje in tovariška srečanja, skrbi za so-cialno-zdravstveno problematiko, organizira športno in rekreativno dejavnost ter kulturno prosvetno dejavnost članov kluba.
Kako smo pravkar navedene naloge kluba uresničevali v letošnjem letu, želim prav na kratko opisati v tem sestavku, za katerega upam, da ga boste do konca tudi prebrali.
Lani, ob koncu decembra, smo na 5. občnem zboru med drugim sprejeli načrt dela kluba za leto 1992, po katerem bi morali poleg ostalih nalog or-gnizirati med letom 4 izlete, 3 srečanja in 3 pohode v planine. Ugotavljamo, da vseh teh aktivnosti nismo mogli v celoti uresničiti. Vzrokov za to je bilo več. V dolgem letošnjem poletju, ko je bila dnevna temperatura vedno preko 30 stopinj, si nismo upali organizirati izletov, ker bi to bilo lahko usodno za starejše upokojence, ki med vožnjo tako visokih temperatur brez posledic ne bi prenesli.
Tako smo letos izvedli le 3 enodnevne izlete, eno srečanje, pa nič pohodov v planine.
Vsega pa tudi ni bilo krivo vroče poletje. V izvršnem odboru smo imeli kadrovske težave. Tako nam je tik pred glavno sezono odpovedal svoje sodelovanje vodja za izlete in srečanja, poznala pa se je tudi neaktivnost predsednika kluba, ki zaradi bolezni od pomladi ni mogel v redu izvrševati svoje funkcije. In navsezadnje nismo mogli izvesti celotnega načrta tudi zaradi nepravočasnega nakazila dotacije PP, ker si nismo upali iti v akcijo vse dotlej, dokler nismo imeli na računu dovolj finančnih sredstev. Več kot eno samo srečanje nam tudi ni uspelo organizirati. In še to že kar tradicionalno srečanje v
KS “Jože Potrč” je bilo bolj klavrno. Preživeli smo sicer lep dan na prostem ob dobri hrani in pijači, nismo se pa uspeli pomeriti med seboj v raznih športnih dejavnostih, ki smo jih običajno ob priliki naših srečanj doslej vedno izvajali.
Zaradi premajhnega zanimanja med člani za pohode v planine teh nismo organizirali.
Če zdaj prav na kratko ocenimo našo aktivnost, moramo priznati, da je malo upadla, v primerjavi s pejšnjimi leti, ko smo vsako leto načrtovane naloge vedno presegli.
Srčno si želimo, da bi se mlajši upokojenci bolj vključevali v aktivnosti kluba. Starejši si prizadevamo, da bi naš izvršni odbor pomladili, a ne najdemo načina, kako tudi to uresničiti. Zato pozivam po stažu in letih mlajše upokojence, da prevzamejo v svoje roke delovanje Kluba in ga tudi vodijo k bogatejšim uspehom. Ni vrag, da ne bi okoli 50 novih upokojencev, koliko se jih je upokojilo v letošnjem letu, delo Kluba bolje zastavilo in doseglo večje uspehe.
Zavedamo se, da smo za socialno ogrožene upokojence med letom premalo storili, zlasti vsem tistim, ki prejemajo zradi nizke pokojnine varstveni dodatek. Takim bi morali nuditi več pomoči in pozornosti ter jim pomagati, da čim lažje preživijo sedanje težke čase.
Ob koncu še to:
Upokojenci smo vedno z velikim zanimanjem prisluhnili dogajanjem v Perutnini Ptuj. Ugotavjali smo, da morajo vsi zaposleni vlagati kar največje napore za to, da Perutnina dokaj uspešno premaguje težave, ki prizadevajo večino podjetij. Upamo in želimo, da bo vodstvu in zaposlenim to tudi uspelo.
Predsednik: Drago ČATER
Vse imamo že zapisano
V dolgoročni plan do leta 2000 smo v septembru 1986 zapisali:
—	Več poudarka strokovni raziskavi tržišča in kvalitetni ekonomski propagandi;
» Marketinški pristop:
—	dobro raziskati tržišče,
—	navade in kupno moč potrošnika,
—	temu prilagoditi proizvodni program,
—	posodobiti prodajna mesta in proučiti njihove lokacije,
—	dajati več poudarka prodaji, proizvodnjo pa marketinško usmerjati.	L.S.
Obilo prijetnih trenutkov med praznovanjem božičnih in novoletnih praz-

nikov vam želimo. V letu 1993 pa zdravja in sreče!
x	«/
Uredništvo
Kaj moramo vedeti ob odhodu k zdravniku
Ob odhodu k zdravniku se morate izkazati z zdravstveno izkaznico. Ta mora biti potrjena in pravilno izpolnjena. Poskrbeti morate, da bo zdravstvena izkaznica vselej ustrezno overjena. Dobro je vedeti, da vam zdravstveni delavec lahko odkloni sprejem, če nimate zdravstvene izkaznice vendar, le kadar ne gre za nujno medicinsko pomoč.
Pravice do zdravstvenih storitev na račun Zavoda za zdravstveno zavarovanje lahko uveljavljate pri kateremkoli zdravniku v zdravstvenih zavodih ali pri zasebniku, s katerim je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije sklenil ustrezno pogodbo, če te pogodbe nima, boste vse storitve, ki vam jih opravi plačali sami. V tem primeru bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije poravnal račun za opravljene storitve v obsegu, ki je predpisan v njihovih splošnih aktih.
V ptujski občini imajo vsi zdravniki - specialisti, ki imajo zasebno prakso sklenjene pogodbe z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (dr. Janžekovič, dr. Mudniče-va, dr. Šolman, dr. Resnik).
Nadalje je pomembno, da si izberete svojega osebnega zdravnika, v osnovni zdravstveni dejavnosti (v zdravstvenem domu ali zasebnega zdravnika), če tega še niste storili. Računati morate, da gre za izbiro za daljši čas. Zakon namreč določa, da si zavarovana oseba izbere osebnega zdravnika najmanj za leto dni, in da se ta čas lahko skrajša le, če pride med zdavnikom in zdravljencem do nezaupanja in nesporazumov.
Vaš osebni zdravnik ima naslednja pooblastila: poleg tega, da vas zdravi in predpisuje zdravila na recept, skrbi za zdravstveno dokumentacijo, ugotavlja začasno nezmožnost za delo, ki traja do 30 delovnih dni. Če oceni, da je to potrebno, bolnika napoti k ustreznim specialistom in na bolnišnično zdravjenje oz. na zdravniško komisijo.
Če še nimate svojega osebnega zdravnika, velja, da si ga izberete praviloma ob prvem obisku pri zdravniku v koledarskem letu. Če si izrecno ne izberete zdravnika na ta način, šteje za vašega osebnega zdravnika tisti, ki vas je v do-
ločenem koledarskem letu prvi sprejel na zdravljenje.
Ob potrebi po zdraviliškem zdravljenju kot tudi za zdravljenje v tujini mora podati strokovno mnenje zdravniška komisija Zavoda za zdravstveno zavarovanje.
Breme dajatev za bolniški stalež do 30 dni nosi podjetje, kjer je zavarovanec zaposlen, nad 30 dni staleža pa plačuje zdravstveni zavod.
Kaj pa, če zbolite ali se poškodujete v tujini? Kadar se odpravljate v tujino, bodisi službeno ali zasebno, se pri območni enoti Zavoda za zdravstveno zavarovanje pozanimajte ali ima Slovenija z državo, v katero odhajate, sklenjeno konvencijo o socialnem zavarovanju. Če jo ima, lahko pri Zavodu dvignete ustrezno potrdilo na podlagi katerega ne boste plačali stroškov za nujno medicinsko pomoč.
Če pa konvencija ni bila sklenjena, morate stroške zdravljenja plačati sami. Po vrnitvi pa boste ob predložitvi zahtevka in računa pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje, dobili povrnjene stroške za nujno pomoč.
Proti doplačilom k zdravstvenim storitvam se lahko zavarujemo s PROSTOVOLJNIM zavarovanjem.
Večina zaposlenih v Perutnini Ptuj (cca 90%) seje zavarovala za paket POPOLNO ZDRAVSTVENO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE, preko ZVEZE SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE, ki je sklenila KROVNO POGODBO za sklepanje skupinskih prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj. Po tej pogodbi imajo naši delavci za eno leto zagotovljenih 31% popusta, od premije, kar znaša 690,00 SIT. (opozoriti je potrebno, da se bo višina premije spreminjala tromesečno).
Vsi zavarovanci, ki so pristopili k prostovoljnemu zdravstvenemu zavarovanju bodo prejeli od Zavoda za zdravstveno zavarovanje posebno izkaznico, s katero se bodo izkazovali v zdravstvenih ustanovah. Na ta način ne bomo doplačevali razlik v vrednosti storitev.
Vlasta JEZA
na predlog komisije za podeljevanje prehrambene kolektivne znamke. / \	\ Znak varovalnega živila podeljujemo živilom in Živilskim izdelkom
h (
n ter pijačam, ki so priporočljiva za zdravje ^kjubljan*
Komisij« ra podeljevanje V
IfrfT ft 6
Predsednik Društva za zdravje srca in ožilja _JJ prof. dr. Josip Turk _JJ
4, j	C
Če že sprejemamo kritike, smo še toliko bolj veseli pohval!
trn?##
rt^nanje
# S SKEISKMM ZNAKOM P^ruhitna ~ jHuj
trgovm* > jkVuhlMClk ‘
//	/na/PZ
Novoletna nagradna križanka
Rešitev novoletne nagradne križanke pošljite do 15. januarja 1993 na naslov: Perutnina Ptuj, uredništvo Ptujskega perutninarja, 62250 Ptuj, Potrčeva 10.
PTUJSKI PERUTNINAR, glasilo delovnega kolektiva in kooperantov družbenega podjetja Perutnina Ptuj, izdaja delavski svet podjetja. Glasilo ureja uredniški odbor: Alenka Brglez, Lojze Cajnko — predsednik, Milivoj Cimerman, Stanko Lepej, Janja Toplak, Bojan Vilčnik. Glavni urednik Lojze Cajnko, odgovorni urednik Jovo Tarbuk. Naklada 2250 izvodov, uredništvo in uprava Ptuj, Potrčeva 8. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Glasilo je oproščeno prometnega davka na podlagi mnenja Sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije, številka 421-1/72, z dne 5. 12. 1977. Tiska PP PE Ptujska tiskarna.